SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA Uprava za družbene prihodke Ljubljana, 13.3.1985 IZVAJANJE DAVČNE POLITIKE V OBČINI I. UVOD Analiza davčne politike ima v skladu s programom ob-činske skupščine namen prikazati delovanje davčne poli-tike v gospodarski in socialni funkciji na področju naše občine. Drobno gospodarstvo, posebno pa še samostojno osebno delo z lastnimi sredstvi ima v našem gospodarstvu velik pomen, še večji pomen pa samostojno delo dobiva v času gospodarske stabilizacije. Gradiva zvezne komisije za gospodarsko stabilizacijo dajejo izhodišča za pripravo planskih aktov, v katerih je drobno gospodarstvo s svojimi kapacitetami pomemben faktor. V zadnjih dveh letih so številni organi in organizacije v občini in mestu Ljubljani precej razpravljali o uresničeva-nju davčne politike in o njenem enotnem izvajanju. Po-udarjeno je bilo, da je učinkovito uresničevanje davčne politike eden izmed pomembnih dejavnikov uveljavljanja gospodarske stabilizacije, učinkovita izterjava odvisna od širše družbene klime in aktivnosti subjektivnih sil. Pri pri-pravi davčnih predpisov je stremeti za stalnim in trajnim spodbujanjem občanov za večjo produktivnost in boljšo storilnost. Pri tem je potrebno zagotoviti, da ne prihaja med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi do neupravi-čenih razlik v višini obveznosti občanov, razen tistih, ki so pogojene z razvojnimi cilji občin. Davčna politika mora zagotoviti, da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi in da s tem preprečujejo neupravičeno bogatenje in socialno diferenciacijo. Razprave na MK ZKS in OK ZKS v letu 1982 so prispe-vale k temu, da so se v upravah za družbens prihodke organizirale 00 ZK in aktivirali komunisti v upravah. Ši-roko zasnovana aktivnost se je zaključila s sejo skupščine mesta Ljubljane, ki je bila dne 2. 6. 1983, na kateri so bili sprejeti zlasti naslednji zaključki: — v Ljubljani se naj zagotovi večja usklajenost pri ob-likovanju in izvajanju davčne politike, širše podružbljanje odločanja in izvajanja davčne politike; — skupščine občin, organi in organizacije naj pogosteje obravnavajo poročila uprav za družbene prihodke, v svojih planskih aktih naj natančneje opredelijo elemente davč-ne politike, predvsem zaradi razvoja drobnega gospodar-stva z vidika gradiv gospodarske stabilizacije, ki ga je pripravila zvezna komisija; — skupščina mesta sprejema pobudo, da se ob spre-membah in dopolnitvah statuta mesta pristojnosti in funk-cije usklajevanja naiog davčne politike; — za zagotovitev enotnejšega in učinkovitejšega dela naj se uprave enotno organizirajo in proučijo možnost glede združitve nekaterih skupnih služb; — davčno politiko je treba oblikovati tako, da bo po-speševala tržno kmetijsko proizvodnjo in preveriti ali pri-speva tudi k pospeševanju in razvoju storitvene obrti. Skupščina mesta Ljubljane se strinja s predlogi, da se enotno in dosledno v vseh občinah zaostri obdavčevanje občanov, ki opravljajo obrtno dejavnost brez dovoljenja in tiste, ki imajo dohodke iz premoženja in premoženjskih pravic. Posebno pozornost naj se posveti ugotavljanju ne-napovedanega dohodka in izvora premoženja. II. DAVČNA ZAKONODAJA Davčna zakonodaja se je v zadnjih 6 mesecih močno spremenila. Sprejeta sta bila zvezna dogovora o temeljih davčne politike in dogovor o usklajevanju davčnega siste-ma med republikami in pokrajinama. S temi dokumenti se izenačujejo ureditve na področju davčne zakonodaje med republikama in pokrajinama. V dogovoru o temeljih davč-ne politike, ki pomeni operacionalizacijo opredelitev iz dol-goročnega programa ekonomske stabilizacije s področja davčne politike, republike in pokrajini opredeljujejo okvir-ne določbe g-lede načina predpisovanja davkov in njihovih stopenj glede olajšav za tiste vrste dejavnosti, ki jih želijo pospsševati, ali celotne oprostitve plačila davkov. V dogovoru o usklajevanju davčne politike med republi-kama in pokrajinama določajo udeleženci vrste davkov, vrsto davčnih zavezancev, način in vrsto oprostitve dav-kov in vrste dohodkov, ki se ne obdavčujejo. Na osnovi dveh zveznih dokumentov je skupščina SRS sprejela meseca marca zakon o spremembah in dopol-nitvah zakona o davkih občanov. Spremembe in dopolnitve vsebujejo opredelitve iz dolgoročnega programa gospodar-ske stabilizacije, opredelitve obeh zveznih dokumentov, ter ugotovitve, stališča in sklepe o stanju in usmeritvah raz-voja drobnega gospodarstva v SR Sloveniji, ki jih je spre-jela skupščina SRS. V zakon so vključene naslednje bistvene spremembe: — zakon vključuje poglavje obdavčevanja kmetijske de-javnosti, saj je bilo v zakonu leta 1982 to področje v celoti izpuščeno. Ohranja se sistem obdavčitve' po katastrskem dohodku, razen za tiste kmetijske dejavnosti, ki niso veza-ne na obdelavo zemljišč ali če celotni dohodek presega določen znesek; — uvajajo se proporcionalne stopnje za obdavčitev do-hodkov od dejavnosti po dejanskem dohodku in progre-sivne pri davku od skupnega dohodka občanov in obdav-čevanju premoženja; — obdavčujejo se dohodki iz patentov in tehničnih iz-boljšav — ob tem pa so uvedene olajšave davka z name-nom vzpodbujati razvoj znanstvenoraziskovalnega dola, izumiteljstva in tehničnih izboljšav; — izvršen je prehod"vključevanja prometa v celotni pri-hodek obratovalnic in fakturiranje v plačano realizacijo; — opredeljeni so pogoji, pod katerimi zavezanci plaču- jejo davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti v pav-šalnem letnem znesku; — navedeni so premoženjski predmeti, od katerih se plačuje davek od premoženja; — zaradi posebnega poudarka nadaljnjemu razvoju in krepitve materialne osnove dela občanov, ki samostojno z osebnim delom opravljajo gospodarske dejavnosti, so v zakonu nove določbe, po katerih je omogočeno zavezan-cem, da pred odmero davka uporabijo sredstva za razši-ritev dejavnosti; — predvidene so posebne olajšave za začetnike, zave-zance, ki izvažajo, zavezance, ki dodatno zaposlujejo de-lavce, za zavezance, katerih dejavnosti se želijo pospeše-vati po gospodarskih planih občin itd. Posebno pomemb-na je olajšava za dodatne naložbe v dejavnosti, ki jih ob-čine želijo posebej razvijati; — z namenom doseči večje število plačevalcev davka od dohodka iz samostojnega opravljanja dejavnosti je od-bitna postavka pri ugotavljanju davčne osnove osebni do-hodek v višini 70 % letnega povprečnega čistega osebne-ga dohodka delavcev v SR Sloveniji; — zakon usklajuje še nekatere druge določbe v skladu s spremenjeno ostalo zakonodajo, kot so npr. zakon o po-kojninskem in invalidskem zavarovanju, zakon o prekrških itd___ Spremenjene zakonske določbe vplivajo tudi na spre-membo dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 in na spremembo odloka o davkih občanov. Dogovor o usklajevanju davčne politike med občinami se sprejema za vsako naslednje leto, namen dogovora je, da družbenopolitične skupnosti zagotovijo enotno določi-tev uvedbe vrste davkov, da natančneje precizirajo dolo-čila osnov in stopenj davkov glede na gospodarska giba-nja, ki jih zakon natančno ne ureja, ter da ne prihaja do neupravičenih razlik v višini obveznosti zavezancev. Občinske odloke o davkih občanov pripravljajo uprave za družbene prihodke in jih po usklajevanju v regiji, v skladu z določili vsakoletnega družbenega dogovora pred-ložijo v sprejem delegatski skupščini. V postopku sprejemanja odloka sodeluje komisija za drobno gospodarstvo pri komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo, obrtno združenje naše občine in organi ter odbori v skupščini. III. DAVČNA POLITIKA Pri določanju davčne politike so družbenopolitične skup-nosti dolžne upoštevati temeljna načela ustave, in sicer: — načelo enakomernosti, po katerem vsak občan pri-opeva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb po svoji gospodarski moči, sorazmerno več tisti, ki dosega večji dohodek; — načelo splošnosti davkov, po katerem imajo občani na istem območju družbenopolitične skupnosti enake ob-veznosti glede plačevanja davkov; — načelo gospodarske spodbude davčne politike, po kateri morajo davčni zavezanci biti zainteresirani za večjo storilnost in ekonomičnost pri poslovanju. Na osnovi teh ustavnih določil so v določbah zakonov, ki urejajo davčno zakonodajo, zagotovljeni naslednji cilji: — da davčna politika čim neposredneje in učinkoviteje prispeva k doseganju ciljev gospodarske in socialne po-litike; — da se sistem in politika obdavčenja uveljavljata kot učinkovita instrumenta pri urejanju družbenoekonomskih in gospodarskih odnosov; — da se doseže porazdelitev davčnih obveznosti med zavezanci glede na njihovo gospodarsko in elconomsko moč; — da se doseže izenačena obremenitev osebnih dohod-kov z družbenimi obveznostmi in v ta namen uvedejo ne-katere kompenzacijske davščine; — da tudi na davčnem področju dosledneje uresničimo ustavna načela o družbenem in gospodarskem položaju osebnega dela; — da se popolneje zajemajo v obdavčitev dohodki od premoženja ler uvede ustreznejše obdavčevanje iz dohod-kov ter posesti premoženja; — da s širjenjem kroga zavezancev uveljavimo načelo, da vsak nekaj prispeva k zadovoljevanju splošnih družbe-nih potreb, z ustreznimi olajšavami pa zagotovimo socialni vpliv na obdavčitev; — da bo davčna politika tak družbeni dejavnik, ki bo preprečevala negativne pojave (davčne utaje, pridobivanje dohodka brez dela, bogatenje itd.) in omejevala socialno diferenciacijo; — da se z vsemi družbenimi subjektivnimi silami zago-tovijo takšne družbene razmere, da bodo prispevale k večji finančni disciplini, odpravi nepravilnosti, nezakonitosti v poslovanju in preprečevanju, družbenih ekscesov; — da se uprave za družbene prihodke strokovno, ka-drovsko in materialno usposobijo za večjo mobilnost, do-slednost, pristojnost na terenu in zagotovijo sodobne me-tode v poslovanju ter pretok informacij, kar bi vse vplivalo na ustreznejše zajemanje dohodkov občanov. Davčna politika se odraža skozi celotno zakonodajo zveznih zakonov in republiških ter občinskih odlokov. Po-leg tega pa se natančneje z dogovori republike in občine usklajujejo stopnje, razponi, lestvice obdavčenja posamez-nih vrst dohodkov, premoženja in premoženjskih pravic. V celotni davčni politiki ima posebno mesto obdavčeva-nje proizvodov in storitev oziroma poglavje prometnih dav-kov. Prometni davki imajo osnovni fiskalni namen, in sicer pridobiti sredstva za proračune družbenopolitičnih skup-nosti. Za obema dogovoroma, ki so ju skupščine republik in pokrajin podpisale decembra 1984, je dan poudarek davč-nemu sistemu kot instrumentu ekonomske stabilizacije in socialne politike, namesto dosedanje dominantne fiskalne funkcije obdavčevanja. Zato so dolgoročno predvideni ukrepi za znižanje pro-metnih davkov, ki bremenijo končno potrošnjo. S tem bo dan večji poudarek obdavčevanju dohodka vseh oblik in delno premoženja, ter zniževanju fiskalnih oblik obdavče-vanja. Takšne spremembe bo mogoče doseči posto-poma, da ne bo prihajalo do problemov financiranja druž-benopolitičnih skupnosti, hkrati pa ne zmanjšan interes ti-stih, ki pridobivajo večji dohodek. Razmerje med intere-som večjega pridobivanja dohodka in večjo davčno obre-menitvijo se v posameznih časovnih razdobjih in gospo-darskih razmerah spreminja. Pri tem je potrebno poudariti, da ni samo davčna politika tista, ki omejuje razvoj drob-nega gospodarstva, temveč vrsta drugih faktorjev, zako-nov in predpisov. Vendar se na tem mestu omejujem samo na davčno politiko. To je mogoče utemeljiti s podatki, da le 37 % obrtni-kov plačuje davke, drugi pa le prispevke iz osebnega do-hodka. Od 693 davkoplačevalcev iz gospodarskih dejav-nosti jih 441 plača minimalni davek. IV. DELOVANJE DAVČNEGA SISTEMA IN DAVČNE PO-LITIKE V OBČINI V tem gradivu je dan poudarek delovanju davčnega si-stema in politike obdavčevanja dohodkov občanov, pred-vsem pa tistim vrstam davščin, katerih višino naravnava občina in ji dohodki tudi pripadajo. Po zakonu o davkih občanov in zakonu o prometnem davku ima občina uvedene naslednje davke: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek na dediščine in darila, 8. davek od premoženja, . 9. davek od dobitka od iger na srečo, 10. davek od skupnega dohodka občanov, 11. davek od nenapovedanega dohodka, 12. posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve, 13. davek na promet in dohodek od prodaje nepremič-nin, 14. davek na dohodek POZD. a) Davki, ki so predpisani z -zakonom Od zgoraj navedenih vrst davkov so enotno za celotno republiko uvedeni naslednji davki: 1. davek na dediščine in darila, 2. davek od skupnega dohodka občanov, 3. davek na promet nepremičnin. 1. Davek na dediščino in darilo plača vsak obdarjenec oz. prejemnik dediščine. Osnova za davek je vrednost v dar prejetega ali podedovanega predmeta. Stopnje so progresivne glede na višino vrednosti in glede na sorod-stveno razmerje. Osnove in stopnje se določajo z republi-škim zakonom o uvedbi davkov in taks. 2. Davek od skupnega dohodka plačujejo občani, ki presegajo povprečni trikratni skupni dohodek na zaposle-nega v gospodarstvu preteklega leta. Davčna osnova je znesek, ki presega trikratni povprečni OD. Stopnje so pro-gresivne in se prilagajajo gibanju inflacije in gospodarskih gibanj v preteklem letu. 3. Davek od prometa nepremičnin je predpisan z zako-nom o prometu nepremičnin in je enoten za celo Slove-nijo. Občine z odlokom predpišejo lestvice, ki so progre-sivne glede na vrednost nepremičnine po m2 in glede vrste nepremičnin (kmetijska zemlja, stavbno zemljišče, gradbe-ni objekti). b) Davki, ki so predpisani z odlokom 1. Davek od osebnega dohodka delavcev plačuje vsak občan od osebnega dohodka, ki ga doseže iz delovnega razmerja ali občan, ki opravlja samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost. Stopnja je proporcionalna, in sicer 0,35 %. Ta davek ima predvsem fiskalni pomen in je na-menjen za splošno porabo. 2. Davek na dohodek od kmetijstva. Osnova za obdav-čitev je katastrski dohodek od negozdnih površin. Stopnja davka je proporcionalna, odvisna od vrste zemljišč, ki so razdeljena v katastrske občine. Zavezanec za davek iz kmetijstva je lastnik zemljišča, ne glede na to ali zemljišče obdeluje ali ne. Ugotavljanje višine katastrskega dohodka uvajajo po-sebni predpisi na osnovi izračuna poprečnih možnih do-hodkov od rastlinskih pridelkov in živinoreje, načina izko-riščanja zemlje in vrste kulture (njive, vrtovi, travniki). Do-hodek se ugotavlja za vsako katastrsko kulturo in razred katastrske skupine. Na tej podlagi se izdelajo lestvice ka-tastrskega dohodka, ki ga določi katastrski urad in ga spo-roči občini. Tako oblikovana davčna oshova ne upošteva nadpovprečnih dohodkov zaradi intenzivne obdelave, predvsem pa ne upošteva različnih pogojev za prodajo kmetijskih pridelkov, način odkupa in bližino tržišča. Gle-de na takšne kriterije so oblikovane štiri skupine in v okvi-ru teh so usklajene stopnje v Ljubljani naslednje: za I. skupino za II. skupino za III. skupino za IV. skupino 13 % 9 % 5 % 2 % Za tiste zavezance, ki jim kmetijska dejavnost ni edini poklic, se zaradi izenačevanja pogojev poslovanja v pri-merjavi s čistimi kmeti predpisuje dodatna stopnja davka za 13 %. Davek iz kmetijstva je lahko tudi po dejanskem dohod-ku, in sicer za tiste zavezance, ki dosegajo večje dohod-ke, kot so določeni v republiškem zakonu ali pa dohodki niso odvisni od obdelave zemlje (reja perutnine, farmska reja živine itd.). Davek se odmerja po proporcionalni stop-nji od ostanka čistega dohodka po odbitku vseh stroškov, davkov in prispevkov. Pod davek iz kmetijstva štejemo tudi davek od poseka lesa. Davčna osnova je za posek določena količina lesa po veljavni ceni vrste lesa, ne glede na to ali je posek resnično opravljen. Stopnja je proporcionalna 25 % in di-ferencirana za kmete, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom, in za polkmete, za katere je stopnja 45 %. V primeru, da se zavezanci davka iz kmetijstva ukvar-jajo še s postranskimi dejavnostmi, so tako doseženi do-hodki obdavčeni z davkom iz obrtne dejavnosti, kolikor niso prosti davka (pluženje snega, prenos mleka itd.). Ob upoštevanju različnih pogojev pridobivanja dohod-ka, različnega položaja zavezancev in razvojnih načrtov občin se uvajajo številne davčne olajšave, ki pospešujejo razvoj kmetijske dejavnosti. Te olajšave so naslednje: — za naložbo v gradnjo in adaptacijo gospodarskih po-slopij, stanovanjskih hiš, nabavo kmetijskih strojev in pre-usmeritev proizvodnje, — za izvedbo melioracij, komasacij in arondacij zem-Ijižč, — za nove nasade in vinograde, — za delo nezmožne člane družine, mladoletne otroke, kmete borce, — za naložbe v male hidroelektrarne, — za tržno proizvodnjo, — za združevanje sredstev, zemlje in dela v kmetijsko zemljiško skupnost ali v proizvodno skupnost kmetov. Enotni so cenzusi za dohodke, ki niso obdavčeni, do-hodki na družinskega člana in skupni katastrski dohodek, ki ni obdavčen. Zavezanci za kmetijsko dejavnost v letu 1983 in 1984: _____________________________1983________1984 1. število zavezancev 9.607 9.751 2. število davč. zavezancev 2.702 2.874 3. odmerjen občinski davek 4,359.479.— 13,780.781.— 4. olajšave 60.854.— 285.683.— 5. olajšave za naložbe 896.988.— 4,663.446 — Odmerjeni občinski davek v letu 1984 je višji zaradi re-valorizacije katastrskega dohodka negozdnih površin, ki se je povečal za 4,36-krat, zato primerjava med obema letoma pokaže velik skok obremenitve. 3. Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti. Z davkom iz gospodarskih dejavnosti so obdavčeni do-hodki, doseženi z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, gostinske in avtoprevozniške dejavnosti. To dejavnost opravljajo občani s samostojnim osebnim delom in s sredstvi, ki so njihova lastnina in uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. Glede na način ugotavljanja dohodka in določanja davč-nih obveznosti, določa davčni zakon tri oblike obdavčitve iz gospodarskih dejavnosti: — po dejanskem dohodku, '¦ ..''"¦ — v pavšalnem letnem znesku, — od posamičnega kosmatega dohodka (davek po od-bitku). 1982 1983 Indeks 1. število zavezancev — po dejanskem dohodku — postranska dejavnost — redna dejavnost 2. v pavšalnem znesku 3. drugi zavezanci (poklicni, brez odmere) 4. število zaposlenih delavcev 1.688 1.796 107 1.419 1.486 105 323 294 91 1.096 1.192 108 98 115 117 154 182 118 984 980 99 Iz tabele je razviden rahel porast števila zavezancev gle-de na preteklo leto. a) Obdavčevanje po dejanskem dohodku Na kratko prikazujemo potek sistema obdavčevanja. Celotni prihodek predstavlja fakturirana realizacija. To je vsota vseh izstavljenih faktur za dobavljene proizvode in opravljene storitve v času od 1. januarja do 31. decem-bra posiovnega leta ... Za ugotovitev čitsega dohodka — davčne osnove zave-zancev davka iz obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku je potrebno iz celotnega prihodka izločiti stroške poslova-nja, ki so potrebni za doseganje tega dohodka (med stro-ške poslovanja se uvrščajo tudi izplačani osebni dohodki delavcev in nagrade učencev v gospodarstvu, prometni davek in amortizacija). Ob načelu, da je treba občanu — nosilcu samostojnega osebnega dela, zagotoviti enak družbenogospodarski polo-žaj in enake pravice in obveznosti, kot delavcem v zdru-ženem delu, se zavezancu davka iz obrtnih dejavnosti, ugotovljeni čisti dohodek obratovalnice deli na del, ki se šteje za njegov osebni dohodek in na presežek čistega dohodka, ki predstavlja davčno osnovo za davek iz obrtne dejavnosti. Osebni dohodek zavezanca se določa po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohod-kov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve. Sklenejo ga izvršni svet skup-ščine SR Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije in republiški svet zveze sindikatov Slovenije. |z tega osebne-ga dohodka plačuje zavezanec prispevke in davke, kot jih plačujejo iz osebnega dohodka delavci v združenem delu in iz presežka, za tiste prispevke samoupravnim interesnim skupnostim, ki jih organizacije združenega dela plačujejo iz dohodka in pa davek iz obrtne dejavnosti. Družbeni dogovor pa ne samo, da izenačuje obrtnike z delavci v združenem delu, ampak jim omogoča, da do-sežejo pod določenimi pogoji večji osebni dohodek kot delavci v združenem delu. Osebni dohodek, ki je stati-stično ugotovljen za vrsto poklica, se poveča še: 1. Za 7 do 32%, če doseže davčno osnovo nad dolo-čenim limitom. 2. Osebni dohodek se nadalje poveča za strokovno iz-obrazbo in prakso od 10 do 20 %. 3. Za vodenje procesa se osebfli dohodek dvigne še za 40 %, nadalje za vsakega zaposlenega delavca 2 %, ter presežek nad osebnim dohodkom še za 2 %. 4. Osebni dohodek se poveča za delovno dobo obrtnika od 4 do 10 %. 5. Posebno zvišanje se dovoli tudi za nazive tehnik, tehnolog, vodja delovnega procesa. Po ugotovljenem osebnem dohodku, ki je lahko v zgoraj navedenih primerih še enkrat večji kot pri delavcih v zdru-ženem delu, se šele ugotavlja presežek dohodka obrtnika. Zato se od te davčne osnove plača občinski davek. Vsa določila v občinskem odloku o davkih občanov pri gospodarskih dejavnostih se nanašajo samo na presežek ostanka čistega dohodka. V nadaljevanju bo prikazano, da iz presežka dohodka plačuje obveznosti vedno manjše šte-vilo obrtnikov. Leto Celotni promet Vse predpisane obveznosti Olajšave Prispevki Občinski davek 1982 1983 1.741,668.051 2.916,193.520 155,814.788 244,062.709 8,606.951 10,043.331 49,655.253 24,865.893 106,159.535 168,659.845 Na kratko povzeta problematika, ki jo na upravi za druž-bene prihodke ugotavljamo, kako si zavezanci poizkušajo zmanjšati davčno osnovo, je naslednja: — nepravilno prikazujejo zaloge, nabave materiala ter stroške za tekoče leto; — kljub večjemu številu zaposlenih delavcev uveljavlja-jo visoke stroške za delo po pogodbah; — izogibajo se plačilu prispevkov za zaposlene delavce tako, da jim izplačujejo visoke dnevnice in potne stroške, namesto da bi delavcem priilnali in povečali osebne do-hodke; — neupravičeno uveljavljajo dnevnice glede na trajanje odsotnosti in na oddaljenost poslovnega sedeža, poleg te-ga pa pavšalno obračunavajo kilometrino; — za poslovne prostore v lastni zgradbi uveljavljajo stro-ške za kurjavo in razsvetljavo za vse prostore v zgradbi in ne samo za poslovni prostor, ti stroški so zelo visoki; — pri obračunu amortizacije staro ali iztrošeno osnov-no sredstvo ponovno ovrednotijo in neupravičeno obraču-navajo amortizacijo teh sredstev, oziroma revalorizirajo šele nabavljena sredstva; — zaposlujejo zakonce, katerih delo je kot nosilec obrt-ne dejavnosti včasih dvomljivo — fiktivno zaposlovanje; — uveljavljajo stroške, ki sploh niso potrebni za uveljav-Ijanje dejavnosti; — prikazujejo nizke dohodke, dosežene v dejavnostih, pri katerih poslujejo z občani. Pripombe davčnih zavezancev iz obrtnih dejavnosti ob pregledih so najčešče: da se je njihov položaj v odnosu na stabilizacijske ukrepe na mnogih področjih bistveno poslabšal, pri čemer posebej tožijo nad mnogimi težava-mi pri nabavi materiala, pri doseganju večjega prometa in kar je v zadnjem času še posebno poudarjeno, nad slabim plačevanjem s strani organizacij združenega dela posebno, ker v zadnjem času vse več plačujejo z meni-cami. Zavezanci, ki opravljajo obrtno in gostinsko dejavnost, lahko zaposlujejo delavce (5 do 7 ali 10), skladno z obrt-nim zakonom in kolektivno pogodbo, ki ureja ta razmerja. Iz dolnjega pregleda je razvidno, da je število zapo-slenih delavcev pri obrtnikih upadlo in da prlde v letu 1982 v naši občini na enega zaposlenega obrtnika 0,58 de-lavca: ' . — leto 1982 — 984 delavcev, , ' ' — leto 1983 — 980 delavcev. . Davčne olajšave ¦ Kot druge Ijubljanske občine tudi občina Ljubljana-šiška s sprejetim odlokom o davkih občanov (tu je navedena zakonodaja, ki je veljala do konca leta 1984) priznava davčne olajšave za opravljanje določenih storitvenih de-javnosti, za naložbe za razširjeno reprodukcijo, olajšave za začetnike, olajšave za učence v gospodarstvu, olajšave starejšim obrtnikom, in za leto 1983 se je na novo pri-znala olajšava za izvoz na konvertibilno področje. Z odlokom je določena tudi zgornja meja koriščenja davčne olajšave v višini 80 % občinskega davka. Olajšav po tem odloku ne morejo uveljavljati zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom z motornimi vozili, dejavnostmi gradbene mehanizacije, zavezanci, ki opravljajo bifejsko dejavnost in zavezanci, ki opravljajo obrtno ali drugo de-javnost kot postranski poklic. Odloki v vseh Ijubljanskih občinah so naravnani tako, da naj bi imele storitvene de-javnosti večje ugodnosti kot proizvodne dejavnosti, pred-vsem zaradi njene specifičnosti, ki se kaže v skupnih zna-čilnostih: nizka akumulativnost, manjše število zaposlenih, maloserijska proizvodnja, usmerjenost v izvrševanje indi-vidualnih naročil in velika udeležba živega dela. Namen olajšav je podpirati tudi proizvodno dejavnost, vendar z nekoliko nižjimi olajšavami. Stevilo davčnih zavezancev, ki so plačali davek v letu 1983, je naslednje: Stevilo 0/ zavezancev ° Davčna osnova Odmerjen davek Delež 236 , 36 10,158.750 3,780.588 2 128 -18 19,239.520 8,869.794 5 77 11 18,870.530 9,756.599 6 247 36 263,543.260 148,136.409 87 693 100 311,812.060 170,543.390 100 Iz tabele je razvidno, da je le 693 zavezancev od 1796 v letu 1983 plačalo davek iz opravljanja gospodarskih de-javnosti ali 39 %. Večji del davka ali 87 % plača 247 za-vezancev, ki imajo visok čisti dohodek. Ti pa predstavljajo 36% davkoplačevalcev ozirofna 14% vseh zavezancev v občini. Ob upoštevanju teh podatkov bi lahko ugotovili, da davčna politika ni zavora pri razvoju drobnega gospodar-stva. Tu je še vrsta drugih predpisov in omejitev, ki ne omogočajo hitrejšega razvoja zasebnega drobnega gospo-darstva. Davčne olajšave, s katerimi naj bi pospeševali in prispe-vali k hitrejšemu razvoju, lahko koristijo le tisti zavezanci, katerim je odmerjen davek. Primerjava davčnih olajšav je v naslednji tabeli: Vrsta olajšav 1982 1983 Indeks Začetniške 2,888.848 3,194.682 110 Za dejavnost 195.800 272.357 139 Za naložbe 5,430.000 1,837.532 33 Za izvoz 890.000 2,789.798 313 Druge olajšave (NOB, ostarelost itd.) — — 9,404.648 8,094.369 86 Olajšavc za naložbe zaradi razmejitve na 3 leta niso pri-merjive. Gibanje skupnih priznanih olajšav se že nekaj let bist-veno ne spreminja. Da zavezanci v večji meri ne zahte-vajo priznavanje olajšav, je iskati razloge v večih smereh: — zavezanci največkrat ne poznajo predpisov, po kate-rih jim pripadajo olajšave; — zavezanci ne predlagajo ustrezne dokumentacije; — z lastnim delom in sorodstvom sami gradijo poslov-ne prostore, ki jih potem z ocenitvijo želijo uvesti v osnov-na sredstva brez računov; — ker je ostanek čistega dohodka majhen, ni mogoče priznati olajšav, oziroma so te majhne in zgubijo pomen. b) Obdavčevanje v pavšalnem letnem znesku Zakon dopušča pavšalno obdavčenje tistih zavezancev, ki opravljajo gospodarske dejavnosti le v omcjenem obse-gu in ne zaposlujejo več kot enega delavca. Doseženi do-hodek ni edino merilo za obdavčitev v pavšalnem znesku. Bistvo pavšalne obdavčitve je v tem, da zavezanci ne vo-dijo poslovnih knjig. Dosedanji pogoji za pavšalno obdav-čitev so bili naslednji: — da opravljajo popravila, vzdrževalna dela, izdelujejo posamezne izdelke po individualnih naročilih in merah; — da opravljajo osebne storitve z enim zaposlenim; — ne uporabljajo avtomatov ali visokoproduktivnih stro-jev; — da se ukvarjajo s kmečkim turizmom ali gostinstvom v odročnih visokih krajih. S sprejetjem sprememb zakona o davkih občanov pa je merilo tudi dosežen dohodek, ki se primerja s povprečnim osebnim dohodkom delavcev v gospodarstvu. Primerjava pavšalne obdavčitve v občini: Leto 1983 Leto 1984 Indeks Stevilo zavezancev 97 106 109 Odmerjen davek 1,472.840 3,098.700 210 Pri določanju davčne osnove uprava upošteva pogoje poslovanja, starost zavezanca, opremljenost s stroji, tržne pogoje itd. Za nekatere dejavnosti zakon ureja pogoje, ali so lahko pavšalisti ali ne, Zavezanci za pavšalno ob-davčitev ne vodijo evidence prometa, zaradi česar tudi uprava težko ugotovi pogoje poslovanja. Prisotnost na te-renu, primerjava proizvodnje, količin zalog materiala in iz-delkov le težko omogoča natančno odmero davčnih ob-veznosti. c) Obdavčevanje od posamičnega kcsmatega dohodka Pod takšno obdavčitev spadajo različni priložnostni do-hodki. Tu gre predvsem za storitvene dejavnosti po po-godbah o delu. Davek se odmerja iz celolnega prometa brez odbitka stroškov. Sedaj imamo v odloku uvedene tri skupine, in sicer: 10%, 25% in 40%, odvisno od vrste dohodka. Davek po odbitku plačuje izplačevalec dohodka po do-micilu, ker iz tehničnih razlogov ni možno zavezancu od-meriti davka. Nekateri priložnostni dohodki po odloku niso obdavčeni, kot: pluženje snega, prevoz in zbiranje mleka, tovorjenje v planinske kraje in opravljanje storitov v kme-tijstvu. V letu 1984 je bilo 21.746 tisoč din davka po odbitku, kar je za 13 % več kot preteklo leto. Ocena delovanja davčnega sistema v gospodarskih de-javnostih Glede na to, da občani prav z opravljanjem gospodar-skih dejavnosti lahko dosegajo visoke dohodke, je prav, da so v sistem obdavčevanja prav v teh primerih vgrajena temeljna davčna načela. Sistem ugotavljanja osebnega do-hodka in obremenjevanja z družbenimi obveznostmi deluje tako, da načeloma izenačuje obrtnika z delavci v združe-nem delu in to ocenjujemo za pravilno. Sprememba pro-gresivnih stopenj v proporcionalu naj bi dala večji interes obrtnikom za doseganje dohodkov. Nove olajšave za naložbe v razširjeno reprodukcijo pa naj bi pripomogle k hitrejšemu razvoju tega sektorja go-spodarstva. Pri obdavčevanju gosopdarskih dejavnosti je potrebno obravnavati tudi primere obdavčitve šušmarjev. Zakon iz leta 1982 nalaga upravam, da morajo obdavčiti občane, ki občasno dosegajo -dohodke z gospodarskimi dejavnostmi brez dovoljenja. Višina obdavčitve mora biti enaka, kot če bi delal z dovoljenjem. Zaradi pomanjkanja podatkov o doseženem prometu in dohodku lahko le ocenimo dosežen dohodek s primerjavo z rednimi obrtniki. V letu 1984 smo odmerili tega davka 1,028.372 din. 4. Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti Z davki od dohodkov iz poklicnih dejavnosti so obdav-čeni tisti občani, ki opravljajo intelektualne storitve, od-vetniške storitve, se ukvarjajo s kulturnimi, glasbenimi, verskimi dejavnostmi in športom. Pogoje o opravljanju teh dejavnosti urejajo posebni predpisi. Davek se odmerja lahko po dejanskem dohodku, v pavšalnem letnem znesku in v odstotku od posameznega dohodka. Način obdavčitve po dejanskem dohodku je smiselno podoben, kot za obdavčitev iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku. V letu 1984 smo imeli 15 zavezancev za davek iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku, 106 zavezancev s pavšalnim davkom. Višina odmerjenega davka je bila v letu 1984 74.000 din. Večina tega davka je iz pavšalne obdavčitve, predvsem duhovnikov. Ocenjujemo, da pri zajemanju celotnega prihodka teh zavezancev, zlasti odvetnikov, nismo dovolj uspešni. Pri tem pa nam ustreznih podatkov ne posredujejo niti OZD, niti občani. Z neposredno kontrolo bi lahko natančneje spremljali doseganje teh prihodkov. 5. Davek od dohodka iz avtorskih pravic Za dohodek iz avtorskih pravic se šteje dohodek iz av-torskih pravic, ki so ustrezno zavarovane z zakonom. Večji del teh dohodkov je dosežen s predvajanjem glasbenih del, knjižnih in drugih umetniških del. Osnova za davek je vsak izplačan posamezni znesek. Občani so dolžni pri-javiti vsak dohodek. Primera, da bi ta davek odmerjali po dejanskem dohodku, v naši občini ni. Od posameznih dohodkov, doseženih od avtorskih pra-vic, se pavšalno upoštevajo tudi materialni stroški v višini 40 % doseženega dohodka. Stopnje davka so proporcio-nalne 20 % in 40 %. V primeru, da jih dosegajo kulturni delavci, umetniki, pa se jim upoštevajo za 70 % znižane stopnje. V letu 1984 je bilo davka od avtorskih pravic v višini 34.537 din in se giblje sorazmerno z gibanjem inflacije. 6. Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic ter davek od premoženja Zavezanci za ta davek so občani, ki imajo dohodke iz premoženja, stavb, zemljišč, premičnin ali premoženjskih pravic. Pri tem so mišljeni dohodki, ki jih ima občan z od-dajanjem stanovanj, poslovnih prostorov, garaž, počitniških hišic, strojev in naprav; dohodki od iznajdb, patentov, ki niso obdavčeni iz davka od avtorskih pravic; dohodki od prejetih nadomestil ustanoviteljem POZD. Davek iz premoženja pa se odmerja na posest nepre-mičnin, stanovanjskih zgradb, počitniških hišic itd. ne gle-de na to, ali občan to premoženje uporablja ali ne. Davek od dohodka iz premoženja se odmerja od dose-ženega dohodka po progresivni lestvici. Ker gre v tem primeru za dohodke, ki jih dosegajo občani brez vlaganja osebnega dela, so progresivne stopnje višje. Za davek od premoženja pa je osnova vrednost stano-vanjske hiše, poslovnega prostora in počitniške hiše. Pri tem je potrebno poudariti, da so predvidene davčne opro-stitve za 160 m2 stanovanjske površine in da so obdavčeni le prekomerno veliki stanovanjski prostori. Tudi na tem področju smo mišljenja, da ne zajemamo vseh dohodkov občanov. Ne gre toliko za vprašanje od-dajanja družbenopravnim osebam, kot zasebnemu sektor-ju. Podatke o tem bi morali posredovati drugi organi, od stanovanjske skupnosti, komunalne skupnosti, kot tudi hiš-ni sveti. Teh nalog ne opravljajo, tako da smo odvisni od lastne prisotnosti na terenu in od samih občanov. V letu 1984 je bilo pobranega davka od dohodkov oddajanja stavb 7.820 tisoč din, od drugih dohodkov iz premoženja 6.312 tisoč din in davek od posesti stavb in nepremičnin 9.761 tisoč din. 7. Davek od nenapovedanega dohodka Zakon o davkih občanov določa tudi postopek za od-mero davka od nenapovedanega dohodka. Z novim zako-nom je vnešeno v prvotno besedilo več pomombnih spre-memb in dopolnitev. Večina drugih republik ima »posebne zakone o izvoru premoženja«, medtem ko v SR Sloveniji takega zakona še nimamo in je zato vsebina nenapovedanega dohodka se-stavni del zakona o davkih občanov, z zakonom o upravah za družbene prihodke pa je tem upravam tudi dana pri-stojnost, da spremljajo pridobivanje prihodkov občanov ter ugotavljajo izvor njihovega premoženja in so bile s tem ukinjene komisije, ki so pred tem ugotavljale izvor premo-ženja. Uprave za družbene prihodke so dolžne v primerih, ko ugotavljajo, da ima občan premoženje ali razpolaga s sred-stvi oz. jih troši v znatno večjem obsegu, kot so mu ostali po plačilu davčnih obveznosti, uvesti postopek za odmero davka od nenapovedanega dohodka. Davčni organ pozove občana, da mu predloži podatke o svojem premoženju, o porabi in o dohodku. Najkasneje v treh mesecih po predložitvi podatkov mora izstaviti davčni organ sklep o uvedbi postopka, v katerem določi obdobje, za katerega je postopek uveden. Zoper ta sklep je možna pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve sklepa. Zoper odločbo o pritožbi in možen upravni spor. Davčni organ lahko raziskuje izvor premoženja za obdobje zadnjih 10 let prcd letom, ko je bil uveden postopek. Osnova za odmero davka od nenapovedanega dohodka je ugotovljena razlika med premoženjem, sredstvi oz. po-rabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni. Stopnja davka je določena z republiškim zakonom in znaša 95 odstotkov. V enem letu od izdaje sklepa o uvedbi mora davčni organ izstavili odločbo o odmeri davka od nenapovedanega dohodka ali izstaviti sklep o ustavitvi po-stopka, če ugotovi, da ni podlage za odmero. Namen teh določb zakona je, da je postopek hiter in učinkovit. Ocenjujemo, da je uvedba in izvedba postopkov odmere od nenapovedanega dohodka dokaj zahtevna naloga, ki se je občinske uprave za družbene prihodke v Ljubljani še niso lotile, kajti za aktivnost na tem področju je treba več družbenopolitičnih usmeritev, organiziran pristop vseh Ijub-Ijanskih cbčin, pa tudi občin v SR Sloveniji, za kar bi mo-rala organizacijsko in strokovno poskrbeti republiška upra-va za družbene prihodke. Pri oceni dela komisije za ugotavljanje izvora premože-nja je bilo med drugim ugotovljeno, da so vzroki za ne-zadovoljivo delovanje teh komisij v premajhni družbeni podpori, v dolgotrajnosti postopkov, zlasti pa v premajhni strokovni sposobnosti članov komisij. Podobno se bo čez določen čas lahko očitalo tudi ob-činskim upravam za družbene prihodke, saj tudi te tre-nutno niso organizacijsko-kadrovsko tako zasedene, da bi aktivno in načrtno izvajale naloge spremljanja in prouče-vanja pojavov nesorazmernega pridobivanja premoženja in trošenja sredstev, kot tudi ne za izvedbo postopkov ne-napovedanega dohodka. 8. Posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve To področje ureja posebna zakonodaja o prometnih davkih. Za odloke o prometnem davku vseh občin v Ljub-Ijani je značilno, da so predpisane najvišje stopnje pro-metnega davka. 2e v uvodu smo poudarili, da imajo prometni davki predvsem fiskalni pomen, ter da se naj bi dolgoročno ti davki zniževali. To pa je odvisno tudi od zniževanja rasti splošne porabe in rasti drugih izvirnih davkov od ustvar-jcnega dohodka. Odlok o posebnem občinskem davku od prometa pro-izvodov in plačil za storitve določa naslednje: — obdavčevanje preprodaje osebnih vozil pred potekom dveh let od prvega nakupa; — obdavčevanje prometa alkoholnih pijač; — obdavčevanje opravljanja storitev; — obdavčevanje prodaje vstopnic za prireditve; — obdavčevanje prodaje srečk, iger na srečo in javne stave, če jih prirejajo OZD, razen Jugoslovanske loterije; — obdavčevanje posredniških dohodkov, agencijskih in komisijskih storitev. Pri tem je potrebno poudariti, da občina nima uvedenih davkov na promet proizvodov od leta 1983, razen za pre-prodajo osebnih in motornih vozi| ter strojev večje vred-nosti ipd. Z republiškim zakonom so občine odstopile ta davek republiki. Gibanje teh davkov je v sorazmerju z gibanjem cen, in-flacije in kupno močjo občanov. V letu 1984 je bilo po-brano: — za davek od alkoholnih pijač 113.236 tisoč din — za davek od prometa proizvodov 9.954 tisoč din — za davek od plačil za storitve 22.324 tisoč din Zavezanci za davek od prometa proizvodov in plačil od storitev so prodajalci, ki so dolžni voditi evidenco. Pri tem je največja skrb uprave posvečena prodaji alko-holnih pijač zasebnih gostincev. Z uvedbo registrskih bla-gajn se položaj nekoliko izboljšuje, vendar je potrebna stalna inšpekcijska kontrola. Disciplina občanov in go-stinskih delavcev nam ne omogoča natančnega zajema tega davka. 9. Davek na dohodek od prodaje nepremičnin in pro-metni davek Davek na dohodek se odmerja pri prodaji nepremičnin. Davčna osnova je dosežen dohodek, ki se zniža za stro-ške in nabavno oceno. Zaradi hitrega gibanja cen (po-rasta) in spremembe zakona, da se davek ne odmerja, če je lastnik 10 let, je tega davka vedno manj. Obdavčevanje prometa z nepremičninami ureja repub-liški zakon na promet nepremičnin. Občinske skupščine so pooblaščene, da uvedejo ta davek ter predpišejo stop-nje, ker je ta davek njihov prihodek. Praviloma je obdavčen odplačilni prenos lastninske pra-vice nad nepremičninami, prenos pravice uporabe zemljišč v družbeni lastnini pa le, če je vsaj ena od pogodbenih strank občan ali civilnopravna oseba. Tudi zamenjava nepremičnin se šteje za promet. Zakon v 4. členu izvzema iz obdavčitve vrsto pravnih poslov v zvezi s prometom nepremičnin. Davčna osnova je prometna vrednost nepremičnine ta-krat, ko je sklenjena pogodba o prodaji oz. zamenjavi ne-premičnine. Zavezanec davka na promet nepremičnin je prodajalec, davek se odmerja in pobira v občini, kjer leži nepremičnina. V. IZTERJAVA DRUŽBENIH OBVEZNOSTl IN INŠPEK-CIJSKI NADZOR Izterjavo družbenih obveznosti izvaja uprava za družbe-ne prihodke v skladu z zakonom o davkih občanov. Po-stopek je prilagojen sodno izvršilnemu postopku. Namen tega je hitrejše in učinkovitejše pobiranje družbenih ob-veznosti. Z ukrepi prisilne izterjave, rubeža premičnin in nepremičnin, oklicem dražbe in prodaje naj bi bili po-stopki učinkovitejši. V praksi pa se vsi ti ukrepi v veliki meri izjalovijo. V primeru, da zavezanec nima sredstev na žiro računu, nima premičnega premoženja (strojev, orodja, osebnih vozil in drugih vrednostnih predmetov) in nima nepremičnega premoženja, je družbene obveznosti zelo težko izterjati. Zavezanci namreč zaradi izogiba pri-silne izterjave in rubeža prenašajo te predmete na zakon-ce in sorodnike, rubež nepremičnin pa je možen le prek sodišča z vpisom v zemljiško knjigo. Spremembe zakona, sprejete marca letos, so te proble-me nekoliko omilile, saj je sedaj možno izterjati do 50 % pridobljenih vrednosti v času trajanja zakonske zveze, ne glede na lastništvo. Tudi postopki odvzema nepremičnine in premičnin so pravno zahtevni, tako je najučinkovitejša izterjava na žiro računih, prepovedih na izplačilo upnikov in prepoved na osebne dohodke. V letu 1984 je bila izterjava 94,2 % in ocenjena kot uspešna. Družbeni dogovor nas zavezuje na 95 % izterjavo kaikulativnih prihodkov, ki jih načrtuje republiška uprava za družbene prihodke. Tako načrtovani prihodki so bili za 16 % preseženi, saj smo predpisali večje obremenitve, kot smo planirali. Inšpekcijsko nadzorstvo je osredotočeno v večji meri na osebno delo gospodarskih dejavnosti. Nadzor je vklju-čen s pregledom poslovnih knjig. Zaradi premajhnega šte-vila odmernih referentov opravljajo inšpektorji pregled po-slovnih knjig. S tem pa je zmanjšana prisotnost na terenu. Zavezanci v času poslovanja največkrat nimajo urejenih poslovnih knjig v prostorih, ne vodijo evidenc tekoče, ne izdajajo računov za opravljena dela oz. prodane proizvode občanom. V preteklem letu je bila večja pozornost inšpek-cije na terenu namenjena kontroli registrskih blagajn sa-mastojnih gostincev, manj pa drugih občanov. Ocenjujemo, da je kljub razpravam v prejšnjih letih in-špekcijski nadzor premajhen. Biti bi morali bolj mobilni ali se posluževati sodobnejših metod informiranja. Število inšpektorjev je premajhno in niso dovolj strokovno uspo-sobljeni. Poleg poznavanja davčnih predpisov bi morali imeti tudi tehnično znanje posameznih dejavnosti (elektro stroka, kovinska stroka, gradbena stroka). Ob boljšem za-jemanju dohodkov občanov in s tem večjim in doslednej-šim zajemanjem dohodkov, tudi ne bi smelo biti vprašljivo ustreznejše nagrajevanje dela inšpektorjev. Za učinkovi-tejši nadzor pa je potrebno sodelovanje vseh subjektivnih sil v vseh organizacijah in organih. Za izvajanje davčnih predpisov so odgovorni vsi občani in ne samo delavci uprave za družbene prihodke. Sodelovanje s samouprav-nimi delavskimi kontrolami v OZD, postajo milice, organi v krajevnih skupnostih itd. bi moralo biti pogostejše. Ne-nazadnje bi že z večjo odgovornostjo delavcev v združe- nem delu v odnosu do obrtnikov odpravili številne po-manjkljivosti. Največji problem pa ostaja zajemanje pro-meta med občani. še vedno se ne izdajajo računi za oprav-Ijene storitve, občani računov ne zahtevajo in s tem pripo-morejo k davčnim utajam. VI. DELO UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE IN KA-DROVSKA ZASEDBA Delo uprave za družbene prihodke je v letu 1984 in zad-njih letih bilo uspešno. Uspešno je bilo predvsem z vidika zagotovitve sredstev za splošno porabo, dosežene izterja-ve in opravljenih pregledov poslovnih knjig. Kolikor pa natančneje analiziramo problematiko doslednega obdav-čevanja, pa lahko ugotovimo še številne pomanjkljivosti. Te so na kratko naslednje: — nejasni predpisi, hitro spreminjanje zakonodaje in neusklajenost posameznih predpisov; — premajhna povezava vseh subjektov, ki vplivajo na izvajanje obdavčevanja in s tem redno in pravilno plačeva-nje družbenih obveznosti; — preslaba opremljenost davčne uprave s programi ra-čunalniške obdelave podatkov, povezava z informacijskimi sistemi (EMŠO — evidenčna matična številka občanov, re-gistracija vozil, registri zemljiških evidenc...); — slaba finančna in davčna disciplina občanov, saj pri-jav o nepravilnostih skoraj ni; — neučinkovitost je tudi v preslabi strokovni usposob-Ijenosti delavcev uprave za družbene prihodke in slabem nagrajevanju. Vse več je odhodov delavcev iz uprave za-radi prenizkih osebnih dohodkov. ZAKLJUČEK Izvajanje davčne politike je pomemben segment vsake-ga gospodarskega sistema. V delovanje davčne politike se vključujejo številni drugi predpisi, ki urejajo ali pogojujejo delo uprav za družbene prihodke. Ravno tako na pogoje poslovanja, pridobivanja dohodka in s tem razvoja drob-nega gospodarstva vpliva vrsta drugih omejitvenih faktor-jev. Drobno gospodarstvo je poleg davčne politike odvisno od gospodarskih razmer, gibanja cen, možnosti najemanja kreditov za poslovanje, od ureditve carinskih predpisov, možnosti zaposlovanja in izgradnje poslovnih prostorov itd. Enotni davčni predpisi omogočajo, da ne prihaja med občani do neupravičenih razlik v višini predpisanih ob-veznosti. Z razvojnimi programi občin in plani je mogoče pospeševati posamezne dejavnosti le z davčnimi olajšava-mi. Te pa so premajhne, kolikor ni tudi drugih ustreznih ukrepov, od pridobivanja dovoljenj, do pogojev poslo-vanja. Dosledno zajemanje doseženih dohodkov občanov mora postati temeljna naloga uprav, delo inšpektorjev za druž-bene prihodke se mora opravljati strokovno in sistema-tično — na terenu ter mora biti povezano med seboj tudi z drugimi inšpekcijskimi službami, odmerne in druge služ-be pa morajo zlasti pri vodenju zahtevnih posebnih ugoto-vitvenih postopkov izboljšati kakovost dela. Menimo, da zaradi količinsko obsežnih nalog uprav trpi kakovost dela. Dlrektor > . uprave za družbene prihodke Miroslav Brečko, I. r. Ugotovitve, stališča in predlogi izvršnega sveta k infor-maciji o izvajanju davčne politike v občini. Izvršni svet je na svoji 175. seji dne 22. 4. 1985 obrav-naval predloženo gradivo in sprejel naslednje ugotovitve, stališča in predloge: 1. Izvršni svet ugotavlja, da poročilo celovito prikazuje izvajanje davčne politike v občini in ga kot takega tudi sprejema. 2. Izvršni svet ugotavlja, da je oblikovanje davčne poli-tike v občini omejeno le na izvajanje določil zakonov in dogovorov, tako na zveznem kot tudi republiškem nivoju. Ti dokumenti določajo nekatere osnove in merila tako po-drobno, da občina praktično nima možnosti oblikovati ne-ko lastno davčno politiko, ki naj bi poleg fiskalnega imela zlasti razvojno usmerjevalni značaj. 3. Izvršni svet ugotavlja, da se urejanje davčne politike s spremembami zakonov, dogovorov in drugih predpisov vse preveč pojavlja kot vsakoletna aktivnost, vendar ne v kvalitetnem, pač pa samo v kvantitativnem pogledu (spre-membne stopenj, olajšav, osnov itd.), kar pa ne prispeva k socialni varnosti občana, ki se ukvarja z osebnim delom s sredstvi v njegovi lasti. Zato izvršni svet predlaga, da v prihodnje več pozornosti posvetimo bistvenim nalogam davčne politike, opredelimo cilje, ki naj jih davčna politika zasleduje, k spremembam osnov, davčnih stopenj, olajšav in drugih kvantitativnih elementov pa pristopamo le izje-moma in na daljši čas. 4. Iz informacije, zlasti pa iz podatkov o številu obrtni-kov, ki plačujejo davek, je jasno razvidno, da davčna poli-tika oziroma njeno izvajanje v občini Ljubljana-šiška ne deluje zaviralno na razvoj osebnega dela, vendar pa ga tudi ne pospešuje. Davčna politika mora biti tako narav-nana, da bo občana stimulirala k širitvi njegove dejavno-sti, k doseganju čimvečjega dohodka, do katerega bo imel interes on sam pa tudi širša družbena skupnost. 5. Izvršni svet kritično ocenjuje nalaganje novih nalog upravam za družbene prihodke in to zlasti tistih, ki nimajo nikakršne povezave z njihovo osnovno funkcijo, to je z od-mero in pobiranjem družbenih obveznosti, pri tem mislimo na pobiranje raznih samoupravno dogovorjenih obvezno-sti, vodenje raznih evidenc za samoupravne interesne skupnosti ipd. Prevzemanje teh nalog zahteva povečeva-nje števila zaposlenih, kar pa nikakor ni v skladu z zahte-vo po zmanjševanju družbene režije v upravnih organih. Poleg tega pa to ob omejevanju splošne porabe povzroča še dodatne probleme. - : Izvršnl svet