ANTON MEDVED:
Š1BRE.
21.
Da majhen si, moj narodič, to zate hudega ni nič. A slavna tvoja vsa bodočnost, enakopravnost in mogočnost ostane prazen sen, dokler ostaneš malenkosten.
22.
Pred sabo list razgrne bel, nanj vrže bledoličen mož pod lipo nekaj  mrtvih rož, polnočnih žarkov, temnih jel, visokih ciljev, daljnih zvonov,
23.
Skopi svet ima tolažbo za bolnike in berače: malo potrpite, pa bo vse drugače!
24.
Veljaki naši pevajo, ko pšice jih zadevajo :
Srečali smo ježa, rekli: to je štacunar.
on ima šivanke, mi imamo pa — denar.
oči demonskih, svilnih las — pa misli, da je Beranger, poet najdivnejših chansonov. A peničin in slavcev glas posnema tudi — srakoper.
Odgovarjajo trpini: bežite s tolažbo tako! Novce razdelite, da bo vse enako!
„DOM IN SVET" 1906. ŠT. 10.