Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin de la Liberta (Ul. Commercialc) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post ) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 40 Lir N N A: N A R O četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. St. 547 TRST, ČETRTEK 13. MAJA 1965, GORICA LET. XIV. Cpomin 2,a kodomobl 8. maja je minilo dvajset let, odkar je kapitulirala Hitlerjeva Nemčija in se je končalai druga svetovna vojna v Evropi; čeprav je kapitulirala njena zaveznica Japonska šele nekaj mesecev potem, je bila za evropske narode druga svetovna vojna s porazom nacistov za Evropo dejansko končana. Toda prav zadnje mesece in tedne je smrtno ranjena hitlerjanska zver še posebno besnela. Ker* ni imela več moči, da bi nudila učinkovit odpor na frontah, se je znašala nad tistimi, ki so prehitro pokazali svoje veselje nad njenim bližajočim se koncem in se začeli pripravljati na to, da začno graditi na razvalinah stare Evrope novo in boljšo. V pospešenem ritmu pa so hitlerjanci pobijali tudi tiste bojevnike odpora, ki so jih imeli morda ze mesece in leta zaprte v ječah ih koncentracijskih taboriščih. Nacistični krvniki jim niso privoščili, da bi živi dočakali konec divjaškega sistema, ki je poteptal vsakršno-pravo, in so jih začeli sistematično pobijati. Po vsej zasedeni Evropi je tekla kri, razbesnele SS-ovske tolpe so v svoji neutešeni maščevalnosti, ki je izvirala iz strahu pred bodočnostjo, množično klale ne le tiste, ki so se jim postavili v bran, ampak celo civil-no prebivavstvo; Rablji v nemških jetnišnicah in koncentracijskih tabriščih so bili neprestano na svo-lem krvavem delu. Medtem ko so si že pripravljali beg in skrivališča, so še hiteli poklati in pobesiti čimveč tistih poštenih in pogumnih nemških ljudi, ki so ostali trdni v svojem odporu proti sramotnemu sistemu, ki si je zasužnjil nemški narod in skoro vso fcvropo, in tiste, ki so mu sicer nekaj časa1 služili, a so potem neustrašeno vstali zoper niega, ko so se jim odprle oči in so se prepričali o njegovi nečlovečnosti in o nesreči, kj jo je prinesel nemškemu narodu in Evro-Pi- Razstava »Nemci proti Hitlerju«, ki je te dni prirejena v Nemškem kulturnem institutu v Trstu, nam s svojimi fotografijami in C|tati pretresljivo jasno in stvarno dokumenta strahotno nasilje tistih mesecev v Nem-c|jj sami. Še v zadnjih urah, preden so ame-r|sli•< paipež za generale a'i predstojnike je zuiitskega reda. »Črnii« mu pravijo zato, ker nosi črno redovno ob'oko, »paipež« pa zaradi velikega vpliva, katerega ima v cerkveni hierarhiji kot voditelj najbo'j uglednega in učenega reda, ki šteje nad 36 tisoč č'a-nov. Prejšnji petek so se zbral, v rimski generalni kurijii zastopniki jezuitskih hiš iz vsega sveta na 31. generalno kongregacijo, da izberejo naslednika generalu p. Janssen-su, ki je umri 5. oktobra 1964. Poprej so že imeli kainldidatne volitve po jezuitskih pokrajinah. V Rim je prišlo nad. 700 predlogov za redovnega predstojnika. Iz teh imen morajo patri - de'egativ ze'o demokratično izbirat; vedno ožji krog kandidatov, dokler se ne zedinijo na eno ime. Do izvolitve so zaprti v konklave dobesedno ob kruhu in vodi. Kot najresnejšega kandidata imajo na seznamu sedanjega namestnika patra Svvaii-na iz Kanade. V poštev pa prihaja tudi-rektor gregorijanske univerze p. Dezza. Poleg njiju pa še p. Arraipe, Bask po rodu, ki je sedaj provincijal na Japonskem. Papež Pavel VI. je že nakazal smernice bodočemu jezuitskemu generalu in sicer odločen boj proti modernemu ateizmu. [ NISO? imenovanih katoliških politikov in politikantov. Mlajša katoliška generacija si danes s težavo in s trudom krči pot skozi ruševine in. naplavine starega, skozi naslago preživelih idej in predsodkov ter obrekovanj, do jasnejših in realnejših predstav in pojmovanj slovenske in katoliške realnosti, in v tem prizadevanju bi jo moral katoliško usmerjeni tisk podpirati in spremljati to njeno prizadevanje s simpatijo rn ljubeznijo ter z dobrimi nasveti, ne pa z brezobzirnim napadanjem in celo obrekovanjem ter s poskusi duhovnega; strahovanja. Kajti samo ta mladina nam je lahko porok, da je katolištvo med Slovenci še živa sila in da bo tudii v bodoče sooblikovalo duha in tudi življenje slovenskega naroda. Ta mladina nam je tudi porok, da bo slovensko katolištvo vendarle odločno krenilo po poti idejne prenovitve (pri čemer seveda ne gre za večne verske resnice), po poti, ki sta jo nakazala Janez XXIII. in Pavel VI. in v duhu sedanjega vesoljnega cerkvenega zbora. In ta pot ni pot sovraštva in zakrknjenega vztrajanja pri preživelem, ni duh obsojanja in fanatizma, ampak duh ljubezni in zbliževanja celo z neverniki, ne samo s tistimi, ki iščejo, čeprav morda še obotavljaje se, ravno v krščanstvu Resnico, ki je niso našli drugje. DEŽELNA VLADA IN SLOVENSKE ZAHTEVE (VarlaljovHnle s I. stranU Usvojila je v celoti tudi njegovo prvo resolucijo, ki poziva deželno vlado, naj posreduje pr; pristojnih organih, da- bodo izdane odredbe in uikiretpi za zaščito slovenske manjšine vendar je pri tem izkrčila zahtevo po izdaji izvršilnih določb k 3. členu deže'nega statuta. Glede te zahteve se je pa deže na vlada obvezala, da jo bo predložila pristojnim oblastem kot priporočilo za izdajo. Tudi resolucijo svetovalca Jarca je deželni odbor sprejel ‘kot priporočilo. Deželna zbornica je z večino g"aisov že odobrila proračun za lansko 'leto. Na sporedu sta zdaj razprava in glasovanje o sp oš-nern okviru proračuna za letošnje leto in o njegovih posameznih postavkah ter o številnih popravkih, iki so jih predloži, ! svetovalci. Razprava se bo zaključila z g a sovanjem o celotnem proračunu za letošnje 'eto, kar se bo zgodilo še ta -teden. #-- OPOMIN ZA BODOČNOST (Nadaljevanje s I. strani) časno zmagoslavje najokrutnejšega nasilja* nad pravom in svobodo. Zato mora obhajati svobodoljubna Evropa to obletnico v trdni odločenosti, da nikol-i več ne dopusti, da bi se prekopalo na oblast tako nasilje, ne v Nemčiji, ne kje drugje, kajti zgodovina je dokazala, da noben narod ni imun pred kušnjavami totalitarizma in uporabo nasilja, da bi tako drugim dokazal svojo »veličino«. Predvsem pa nam mora biti obletnica konca druge svetovne vojne povod za trdno odločenost, da ohranimo Evropi in svetu mit' in da si hočemo le z miroljubnimi sredstvi prizadevati za rešitev mednarodnih sporov In v tem duhu in v taki odločenosti naj bi prizadete sile zadušile tudi današnja žarišča vojne in oboroženih spopadov v svetu, tako v Vietnamu kakor v Dominikanski republiki/ na Cipru, v Kurdistanu, v Jemenu, na Borneu in vsepovsod, kjer še danes teče kri. F. J. Francoski desničarji in koncil Rolbert Rouquette je priobčil v »Wort hočejo družbo, ki teme ji na Syllabu po und Wahrheit«, avstrijski reviji za religijo in ku turo, št. 4, itde ugotovitve: Vsi radiikalnii desničarji, nacionalisti ter katoliki od Action Francaise se v svojih časnikih, revijah in magazinih odločno izražajo proti koncilskim reformam. Ta opozicija se rekrutira predvsem iz 'bivših Hi-t erjevih kolaboracionistov, partizanov OAS, alžirskih emigrantov, kolonialistov, častmi- njegovi najistrožjj raz'agi, boj proti peti ko Ioni revolucije, 'to je proti vsemu, kar ne odgovarja njihovemu skrajino desnemu političnemu iin socialnemu sta išču. Promark-sistično mise, nost vidijo v vseh novih apostolskih podvigih, ki izhajajo od kardinala Suiharda, v vsem, kar je kalkorlkoli podobno kakšnemu moderniziranju ai reformi. Nekateri fanatiki trdijo, da se za tem »progresizmom« sikniva diabolična mednai- ■ ^ # ^ A W JI 1 V/114" ij A^ 1 | * w W vi * W V • A W A A M X A JI W W L A 1 ov, ki ne morejo preboleti prepustitve e- roic[na organizacija in je 'komunizem le njen verne Afrike, m iz kato iških mtegrakstov, najvidne|Si izvršilnii organ. Ta da skušaza. ki so se priključili protidemdkratskemu m menja!tj cei'0itinlD versko ogrodje: gotovost z naciionalist ičnemu radi kal izmu. kolektivizacije! Kologialliteta škofov? Uvar jalnije demokracije v vodstvo Cerkve z namenom, da se zanika papežev primat. Pod s iko toulouškega nadškofa in predsednika škofovske konference je napisano: »Predsednik CK episkopata. Osvoboditi hoče škofe papeške suverenosti.« Za te fanatike .pomeni že najmanjša spre-memjba napad na vero. Ko je pariški nadškof dovoli1!, da duhovnikom ni treba nositi kleriške ablelke, so ga imenovali prostozidarja. Kat O; išiki tisk, ki ne spada k skrajni desnici, jiim je prokomunističeni, bliže Moskvi kot Rimu, prav talko p. Yves Congar, tisti teolog, o katerem se je izjavili papež, da spada med one, ki so imeli največ vpliva na njegovo lastno mišljenje. Število teh skrajnih integralcev ni po- stop je silovit in njihovo nagnjenje k ža it-vaim odbija vernike. Edina nevarnost bi bila v tem, da bi jim pripisovali pomen, ki ga iniiimajo, in se spuščal; z njimi v pole- re- modernizmom, teologijo s teii hardismom L. 1959 je izšla anonimna knjiga »Pour | discip ino demokracijo, .liturgijo z novota- j uganjajo prvd^ hrup, 'ker qu regne« (Da on zavlada), ki Obsega njami itd m končno moralno samozavest posedujejo drznost fanatikov. Njihov na-mamfest integralcev skupine »Cite catho- ’ ^ r j lique«, nepriznane od cerkvene hierarhije, in ki je po vzorcu KP organizirana po celicah. Gibanju so pas, ali bodrilo kard. Otita-viani, msgr. Sigaur, ki je tajnik aktivnega elementa koncilske manjšine, in msgr. Le- febvre, predstojnik misijonske družbe Sv. reda in edinosti! Občestveni'kult? Uvajanje | R. P Duha. Lani pa je izšla knjiga »Črne bukve katolikov Francije« z namenom, da brani Pija XII. pred Hochhutovim Namestnikom, a skuša spraviti ob tej priliki papeža v zvezo s fanatičnim integralizmom ter predstavlja en sam napad na ep i s kopat in koncil. V isto vrsto spada tudi popularni roman »Novi duhovniki« Michela de Saint Pierre, ki prikazuje duhovnike po pariških delavskih predmestjih kot prepojene z marksizmom!. S samega koncila je poslal pariški nadškof koadjutor svojemu kleru pismo, kjer pravi, da obsega knjiga »Skrajno krivično kritiko duhovnikov naših župnij vn meče na njihovo apostolsko dejavnost sum, kj ga ni mogoče dopustiti«. Nasprotno 9ta pa kard. Pizizardo in msgr. Lefebvre Poslala avtorju tega romana pismi s čestitkami. z nekim občutkom krivde. To zlasti glede križarskih vojsk, inkvizicije, kolonializma in antisemitizma. Po mišljenju teh fanatičnih integralcev se tud; koncil udeležuje tega 'spodkopavanja. Liturgične reforme? in“ji^ Vko pre^belf zaželeno Uvajanje anarhije v nekoč vzvišeno stavbo klamo ali cdo >>mučeništvo.<. reda m edinosti! Obcestveni 'kult? Uvajanje | V Turinu so z operacijo ločili ..siamski" dvojčici Za nekaj dni so se umaknili za prebivav- duhovnik ju je obhajal, nalkar so jima dali stvo Turina, Milana iiin ostale Lombardije injekciji, ki sta ju uspavali, vsi drugi, tudi najvažnejši dogodki doma-I 0b 6 3Q ,SQ ju od Lj^u v aperacijsko čega m -svetovnega dogajanja v ozadij e, rnh- I dvorano ^ začela se je Jsin(> težka in tve. PP na cnrncm 10 L-oli ip n/M rdrrn, it V/iat 1 J če več ne sprašuje, kaj je novega v Viiet- ■ gana operacija, ki je trajala do poldneva-in namu in v Domilmkanski republiki. Vsi išče- Z. , , . . , v ,, „ , .... . ? . , x ... med katero ie ves Turin zadrzeval d!ih. Ope- jo v dnevnikih najprej tiste strani, kier , • - . , ■ c T • o . 1 x • j ... , riral ju je od ioni kirurg prof. Luigj Sole- poročajo o zdravstvenem stanju »siamsikih« rio, ob pomoči 14 dirugih zdravnikov in dvojcic Mane Gnulseppiine m Marie Sani,ne K,- » 6 , , . , c „ , ... .. . . , zdravnic (ki 'so se se posebno ukvarjale z Faglia, Iki sta bili v torek operirani, da so i _________________ „ ,____. , . J . . 1 ’ deklicama med pripravljanjem in*a operaci- Po glavni ideji prve knjige je »revolucija« hudičevo delo, absolutno zlo. Pod revolucijo je treba razumeti vse, karkolj je v ožjem, ali širšem smislu izšlo iz Francoske revolucije: demokracija, ločitev Cerkve in drža-ve, socialne priddbitve. Proti revoluoiji je treba vzpostaviti »socialno kraljestvo Kri slusovo«. Tu ne gre za teokraitijo v siceršnjem smislu, temveč za uvedbo 'političnega *'n socialnega reda, ki izrecno temelji na katoliški veri, pri|b ižno kot je bilo zamišljeno za Svete alijanse. Prezre pa dejstvo, 'da bi biil ta sicer idealni ci'j mogoč le te-'daj, če bi vsa javnost taikorekoč enoglasno spreje)la krščainsko blagovest kot najvišjo normativno vrednoto in Cerkev kot varu-hinjo te norme, kar pa oboje ni res. Zato Pa zahtevajo, da; prevzamejo katoličani Predvsem državno oblast v svoje roke in z nJo poskrbijo za talko kolektivno prepriča-Spet se ipojavi staro geslo: najprej ipo- i! Na drugih mestih se prikazuje katoliški nauk, ki naj bi bi.l norma katoliške države, kot en sam anatema proti vsemu, kar izhaja iz revolucije. Ta nauk izvajajo iz pape-kih citatov prejšnjega stoletja, pa tudi iz ltzJav škofov, ki so bili za monarhijo; toda Vsi ti citati so iztrganj iz svoje zgodovinske Povezanosti im postavljeni na isto raven brez razlikovanja njihove daljnosežnosti. Progla-ajo jih kot inespremenljivo in nezmotljivo ju ločili. Rodi i sta se 5. novembra 1958 v Astiju. Njuna starša sta Giuseppe in El ide Foglia v Grazzano Badoglio, 23 km od Astija. Oče ima majhno mesarijo. Veselemu pričako- j jo ). Pripravljenih je bi o pet litrov krvi za krvne transfuzije in poleg tega je čakalo še 20 krvodajateljev, da bi dali kri, če bi bi. o potrebno. Na srečo je operacija potekala v redu in narava obeh deklic se je vanju staršev pa se je primešala ob rojstvu izkazala kot zelo trdna in odporna. Le en dvojčic bridka bo ečima. Bili sta zraščeni ob krat med operacijo je začel srček pri vsa-straneh in to v talki dolžini, da nikakor ni ki m a o omagovati, kar pa so zdravniki ta- bilo mogoče misliti ina operacijo, dokler nista nekoliko doras i in postali, toliko močni,, da sta lahko prenesli tako operacijo iiin da so dobili zdravniki čas, da so temeljito preuči i skrivnostno povezavo njunih organizmov, kar je bilo nujno potrebno za uspeh operacije, saj bi lahko vsalka najmanjša pomota povzročila njuno smrt, ali višaj smrt ene izmed njih. Pravico do življenja pa imata obe. Iz teh raz ogov so obdržali dvojčici kar v otroški bolnišnidii »Regina Margherita« v Turinu, kjer so ju preučevali,, negovali, vzgajai iin ju pripravljali na operacijo, kadar bo prišel pravi hip. Tak hip so do očili za 10. maj dopoldne. Deiklioi,, ki sta zelo bistri in živahni, so mnogo časa prej psiho'oško pripravljali na operacijo iin na novo stanje, ko se bosta znaš i ločena, ker to bi lahko povzroči- koj popravi'i. Vso operacijo so film ali, ker je izredne znanstvene važnosti. Ob 12.30 so končno zdravniki prišli iz operacijske dvorane in prof. Solerio je dal ves utrujen iiin ganjen nekaj izjav, v katerih je povedal, da se je operacija posrečila, da pa Obstoja še velika 'nevarnost komplikacij ter bo treba počakati še nekaj dni, da se bo vide, pravi Uspeh operacije, to je, če bosta deklici vzdržali. Na srečo se je izkazalo, da imata ločena krvna obtoka. Javnost je spreje'a ugodno vest z globokim olajšanjem in prof. Solerio ter njegovi tovariši iso dobili ter še vedno dobivajo na desetine brzojavk s čestitkami. Neki, preprosti delavec je kupil za svoje prihranke zlato medaljo im jo poslal prof. Soleriu v znak priznanja njemu in drugim zdravnikom, ki so pomagali pri operaciji. Zdravstveno stanje deklic je še vedno lo v njima precejšen šok, glede na to, da prav dobro. Zdaj počivata vsaka v svoji sta živeli doslej kot enoten organizem. V pdste jiici pod kisikovim šotorom in sa njima so vzbudili ve ilko željo, da bi bili nasmihata druga drugi skozi tenčice šoto-operirani in da Ibj tako postali »kot vse ra. Obe sta vedri iin, živahni. Santina bi bi-druge deklice«, ki lahko tekajo in živijo t la rada že drugi dan vsta'a. Najbolj se ve-vsaka zase. Zadnjo noč sta oče in mati selita, da se bosta lahko vozili s kolesi, spala pri njima v bolnišnici; deklici sta S~™ nvnister zn zdravstvo je po te’efonu mirno počivali in se raizveseli;,i, ko sta pri naroči', naj jima ju takoj kupijo. Zdaj se prebujenju zvedeli, da je »priše' tisti tre bo začela tudi zanju normalna, srečna S t ml '|X X r *" Jr J J ’v 11 > J'-’ ioc 11 ~ 11 11 ^ AaVLltl L Lil dnsCe uceče cerkvene oblasti. Skratka, nutek«, ki sta si ga tako želeli. Bolnišnični otroška doba. Med slavnostno sejo v Nabrežini. (Od leve proti desni predsednik deželne zbornice dr. 0 vlogi slovenskih katoličanov o politiki V zvezi z lepo proslavo Rezistence v devinsko nabrežinski občini in s splošnim političnim položajem v naši deželi smo naprosili župana te občine, g. Draga Legiša, za intervju. Kako je prišlo v vaši občini do tako slovesne proslave odporniškega gibanja? Pobudo za slovesno proslavo 20-letnice osvoboditve in odporniškega gibanja je dal občinski odbor, kateremu predsedujem. Kot sem pojasnil na eni izmed prvih sej sedanjega občinskega sveta, smo pobudniki želeli dati letošnji proslavi širše in globlje obeležje, ker mislimo, da je glede na današnje dogajanje v svetu in v naših krajih treba ponovno priklicati v spomin zlasti tiste ideale in vrednote, ki so tvorili osnovo celotnega, odporniškega gibanja, upravičili njegov nastanek in njegov nadaljnji, razvoj. Svoboda, demokracija, socialna pravičnost so namreč pojmi, ki so in bodo vedno ter povsod aktualni. Priznavanje in spoštovanje pravice slehernega naroda do politične, gospodarske in kulturne avtonomije je zlasti aktualno v naših krajih, kjer so ljudje prav zaradi grobega teptanja teh naravnih načel v polpre- j tekli dobi največ trpeli in delno še danes [ trpijo. Popolna enakopravnost vseh državlja- S proslave Rezistence v Nabrežini nov, pa naj pripadajo tej ali oni narodnosti, pa je pri nas še najbolj aktualno vprašanje, ker sta od njenega dejanskega uresničenja in izvajanja v vsakdanjem življenju v odločilni meri odvisni mirno sožitje in sodelovanje med tukajšnjima narodnostima. Ker so vse te vrednote bile neodtujljiva sestavina prav odporniškega gibanja, je bila pobuda za slovesno proslavo njegove obletnice popolnoma naravna. Kaj sodite o tako trdovratno ponavljanih napadih in obdolžitvah proti enemu izmed voditeljev slovenskega katoliškega odporniškega gibanja, to je proti Edvardu Kocbeku? Razvoj dogodkov vedno jasneje dokazuje, da so mu delali in mu še delajo veliko krivico. Izven stvarnosti je namreč, kdor določe no politično dogajanje presoja samo iz nekaterih njegovih fragmentov, detajlov, ne upo števa pa njegovega bistva. Obtožbe in ob-dolžitve, ki letijo na Kocbekov račun in ki jih tu omenjate, so — vsaj za določeno skupino njegovih tožiteljev — plod slabe vere, zavisti, žeje po maščevanju, zavestnega in preračunanega natolcevanja in morda tudi opravičila za njihove politične polomije. Prepričan sem, da bo čas tudi ‘e stvari pojasnil in da bo Kocbekova vloga v osvobodilnem gibanju končno dobila v slovenski politični zgodovini mesto, ki ji pripada. Je po Vašem mnenju odporniško gibanje slovenskih katoličanov ustvarilo osnovo, s svojimi ideali, za današnje in bodoče politične akcije slovenskih katoličanov na Tržaškem? Mislim, da sem na to vprašanje posredno že odgovoril. Kar se posebej tiče slovenskih katoličanov, ki se udejstvujejo v politiki, menim ,da je še potrebna nadaljnja in vsestransko izčrpna diskusija o problematiki odporniškega gibanja, ker je določen krog ljudi in tudi izobražencev še vedno napačno poučen o marsikaterem aspektu omenjenega gibanja. Čim prej bo prišlo do takšne diskusije, tem bolje bo; vprašanje pa je neodložljivo. Kaj sodite o sedanjem političnem poioža- j ju v naši deželi, po dosedanjih izkušnjah so- | delovanja med Slovensko skupnostjo in sre- I dinsko levico? Od sporazuma s sredinsko levico je poteklo premalo časa da bi mogel izraziti ka ko sodbo. Sporazum je z načelnega in teoretičnega stališča neoporečen in se mu Slovenska skupnost ni mogla izogniti, če hoče veljati — kot v resnici tudi je — za resno in trezno politično organizacijo. Kar zadeva sodelovanje v okviru nabrežmske občinske u-prave, moram reči, da je bilo doslej korek- tno in v skladu s programskimi točkami sporazuma. Kaj je po Vašem najkonkretnejši rezultat tega sodelovanja? Glede devinsko-nabrežinske občine prav gotovo obveza, da se ne bodo zidala nova velika naselja, s čimer je preprečeno nadaljnje umetno spreminjanje narodnostne sestave občine. Kaj pravite k dejstvu, da v Miljah niso smeli odkriti spomenika padlim odporniškega gibanja, zaradi (tudi) slovenskega napisa? Velik škandal za italijansko politično demokracijo. Mislim, da je od pravičnega razpleta tega dogodka celo odvisno nadaljnje sodelovanje Slov, skupnosti s strankami le ve sredine. Kakšne načrte imate kot nabrežinski župan, zlasti v ekonomskem, socialnem in kulturnem pogledu? Odgovor na to vprašanje najdete že v upravnem sporazumu sedanje večine v občinskem svetu. Obširneje pa bom o tej problematiki govoril na seji občinskega sveta dne 18. t. m. Kaj sodite o političnem položaju v Italiji, glede na usodo leve koalicije in njene politike do komunistov? Sredinsko-levo koalicijo najbrž še čakajo težki časi in. težke preizkušnje. Imam namreč vtis, da zlasti Kršč. demokracija v marsičem še vedno »caplja« za komunisti, to je, da zaradi reakcionarnih in miselno konservativnih sil v svojih vrstah zavrača ali se upira določenim stališčem in predlogom, ki jih iznašajo komunisti, in jih sprejema šele potem, ko jih ne more več zavrniti. S komunizmom moremo namreč uspešno in učinkovito tekmovati samo z boljšim, modernejšim političn'm in socialnim programom. Poglejmo primer iz naše manjšinske politične stvarnosti. KPI zavzema do večine manjšinskih problemov stališča, ki so tudi naša SKD in drugimi italijanskimi strankami pa so velike težave in mnogo napačnega ter krivičnega gledanja. Ne glede na to, ali so stališča KPI iskrena ali ne, ali so samo posledica strankine strategije in taktike, o čemer moremo na dolgo in široko razpravljati, je dejstvo, da je njeno gledanje pravilno in samo na to dejstvo je treba politično računati. Tu je torej ena najšibkejših točk italijanskih vladnih strank in to je eden glavnih vzrokov, zaradi katerih je naš dialog z njimi tako težaven. Kaj menite kot predstavnik Slovenske skupnosti in katoliški intelektualec danes, skoraj po četrt stoletja, o slovenskem odporniškem gibanju? Slovensko odporniško gibanje se je na Primorskem začelo že ob samem nastanku fašizma, to je v letih, ko podpisanega še nt bilo na svetu. Primorski Slovenci in vsa njihova politična vodstva kot tudi slovenska primorska duhovščina — so se jasno opredelili proti fašizmu in se tega stališča dosled no držali do njegovega poraza. Danes, ko se moremo še bolje spoznati z bistvom fašističnega nauka in zlasti poznamo strašne zločine njegovega zaveznika nacizma, lah- I ko upravičeno trdimo, da je bilo stališče primorskih Slovencev popolnoma pravilno in tudi v skladu z duhom krščanstva. Župan l.egtša in deželni svetovalec dr. Skctk) Rinaldin' H VOLITVE Goriško mesto dobiva počasi votlino lice. Po mestnih oglih so že nalep jeni lepaki l označbo volilnih sedežev, ki bodo vsi postavljeni po šolah. Zato ho tudi pouk na teh šolh, tudi na s'ovenskih srednjih, končan že 10. junija. Poedine stranke še niso nalepile svojih pozivov in znakov. Pač pa je mestna Občina že postavi a premakljiva ogrodja za 'epljenje volilnih programov. V torek je mestni odbor na kratki seji razde il posameznim strankam mesta na teh lesenih tablah. Niti en teden nas ne loči več od dneva, ko zapade rolk za vtiaganje kandidatnih list. Pri večin; strajrik se opaža še neka negotovost in še potekajo razgovori za sesta vo kandidatnih ist. S iš; se samo o starih imenih, mladi pa se izmikajo kandidaturami in političnemu udejstvovanju. Glavni vzrok pa n; brezbrižnost, marveč stališče starejših, ki smatrajo po itlko za svojo- domeno in sestav'jajo kandidatne sezname na kakih zasebnih sestankih ter zahtevajo od volivcev naj glasujejo za listo, tudi če predloženi kandidati ne vživajo ljudskega zaupanja. Negotovost se opaža v o-ami demokristi-jamski stranki, k; tudi ni še pred'ožila svoje liste. Gre za župansko mesto. Nekateri predlagajo bivšega pes anca Michele Mariina, druge krilo pa geometra Lupierija. Druga posebnost v razporedu strank je vsrkan j e republikanskih drobcev v socialnodemokratsko stranko in monarhistov v misime. Ti dve stranki sta tudi edini, ki sta do včeraj vložii liste za občinske volitve. Podcjbno stanje je tudi v slovenskih oib činah Do včeraj je bila vložena samo lista °bčinske enotnosti v Sovodnjah. Pobirai »o se tam tudi podpiši za drugo listo, pri Kateri pa ni prišlo do sporazuma g'ede imena skupne liste. Za pokrajinske in goriške občinske vo'jt ve tudi ni še do včeraj nobemia s ovenska, organizacija ali njih skupnost — kar pričakuje še vedno večina slovenske javnosti —■ nobene kandidatne 'liste. Do nekih razgovo rov je prišlo, a ne še do dogovora. Gabri j e: ŽELJE ŽUPLJANOV Naše županstvo v Sovodnjah se briiga za marsikatere potrebe 'in je v tem oziru potreba pohvaliti gotove občinske može za njiih prizadevanje. Marsikaj pa še čaka, da se uredi. Tu mislimo tudi na farne potrebe, za katere ima v gotovih primerih tudi županstvo do žnost poskrbeti. Vemo na primer, da je naš župni urad poslal županstvu več dopisov iln je obrazložil svoje želje* in potrebe. Na otel je tud; na razumevanje in je dobili obljube, da bo županstvo prisko-d' o na pomoč. Pred cerkvijo je naš župnik poskrbel za igrišče. Dos''ej je š o tudi to na zasebne stroške. Upajmo, da se bodo tudi v tem in v drugih ozirih obljube izpolnile. Že nekaj časa ni bilo pri nas nobenega para pred o tarjem. Kakor se Sliši bomo Pa prav kmalu lahko čestitali k poroki, in sicer nevesti Pavlici Boškin. Pa še to povejmo ob koncu, da so se na š; Občinarji že začel'i zanimati za b ižnje občinske volitve. Prav velika večina jih seveda želi, da bi prišlo do resnične skupnosti, brez osebnih izključevanj pod znakom lipove vejice in napisom Slovenska Skupnost. ŠTEVILO VOLIVCEV Pokrajinski voivnii urad s sedežem na prefekturi je glavna pripravljalna de'a že izvršil. Urad, katerega vodi podprefekt dir. Baum skrb; zdaj še za pripravo votivnih sedežev, katerih je 179 po raznih občinah. Občinske vo'itve se bodo vršile v 22 obči nah goriške prefekture, razen v Romansu, Ronkah dn v Villesse. Pokrajinske so pa razpisane v vseh. Celotno štev! o volivnih upravičencev znaša v gor:šk|i provinc; 100.830 za pokrajiiin-ske vdlitve in 90.632 za občinske. V goriški občin; je vpisanih v sezname 14 112 moških in 17.307 žensk. V Doberdobu 485 mo ških in 449 volivk. V števerjanu je 332 volivcev iin 299 voliVk; v Sovodnjah pa 629 An 647. Po števi u volilnih upravičencev je to rej ta najbolj, številna slovenska občina. V ce'ot; prekaša število voiivk kar za 5858 enot moške volivce. POBRATIMSTVO Kot je že znano je naše mesto že pred več meseci sklenilo pobratimstvo s ho'and-skirn mestom Veno. Vidni znak povezanosti obeh mest, 'ki sta v obeh svetovnih vojnah trpeli slično usodo, je Italijanski teden, ki se obhaja od danes dalje do 23. maja. Iz Gorice bo odpotovalo v Veno po sefano mestno odposlanstvo pod županovim vodstvom. Danes so se pa že odpeljali tja pevci zbora »Seglrzzi« in foklorna skupina iz Ločnika, ki bodo nastopili na proslavah. Na sporedu je tudi velikanski banket za 2000 oseb, ki bo prirejen na trgu pred občinsko palačo. Pripominjamo, da ni v števiu članov »bratskega« odposlanstva nobenega zastopnika gorlškega slovenskega prebivalstva. ŽALOSTNA SMRT V torčk popo'dne se je pripetila v nebotičniku »Si ver« na Korzu št. 204 huda ne 'sreča. V sedmem nadstropju stanuje finančni podintendcint dr. Gennaro z ženo. Gospa Amalija, stara 57 let, je še opoldne obiska'a svojega moža v uradu. Ko je prišla ob eni ur; domov, se je nagnila skozi okno in je padla več metrov globoko na teraso pri stanovanju zdravnika Vrtovca. Prihiteli so reševafci, ki so moral; udreti skozi za prto stanovanje, da bi rešili pdmesrečenko. Na žalost so jo naš i z razbito lobanjo in v zadnjih vzdihih. Ponesrečena žena je trpela na hudi živčni bolezni. ZA LJUDSKA STANOVANJA Stavbena kriza v gorišk; pokrajini se premika z mrtve točke. Vsaj tako se raz bere iz poročila predsednika Ustanove za gradnjo ljudskih hiš, katero je poda' na ti-skovn; konferenci. Do konca prihodnjega leta bo zgrajenih v Gorici in v pokrajini 695 novih stanovanj, za katere so stroški preračunani na 3 milijarde in 954 milijonov lir. V de u je že 160 stanovanj, in sicer v Gorci 128 v okolišu Tržaške ulice; v Trži ču 24 in v Ronkah 8. Nove stanovanjske hiše bo zidalo tudi ministrstvo za delo zn us užbence državnih ustanov in tovarniških podjetij. Po vseh teh načrtih se predvideva, da se bo brezposelnost stavb inskih delavcev v goriški pokrajini zelo zmanjšala. VEČERI OB SREDAH Klub »Simon Gregorčič« je priredil vče raj zvečer v svojih prostorih predvajanje italijanskega fi'ma o partizanskem gibanju v Severni Itajji. Naslov filma je bil »I tali a 1943-45« in je kazal dokumentarne izvlečke 0 bojih partizanskih enot do osvobojenja Milana. Lepo število poslušavcev je z zanima njem s edilo tem dogodkom v zgovornih slikah. KULTURNE IZMENJAVE Prejšnji teden so prvič gostovali v Go rici italijanski pesniki in pisatelji iz Istre. Pobudo za ta književni sestanek sta dala kulturna krožka »Stella matutina« in »Riz-zatti«. Na večeru sta brala n a p ov e d ov a v c a 1 ta'ijanskoga radija v Kopru dela osmih italijanskih književnikov, k; so člani umetniškega krožka Ita ijamske zveze za Istro in reko. Italijanske rojake iz Istre, kakor tudi njihova dela, so navdušeno s p rej e'i. ŠTEVERJAN V najlepšem pomladnem razcvetu sme praznlova i domači praznik farnega zavetnika. Slovesno mašo je daroval v lepo okra šeni cerkvi stolni vikar katehet Humar z asistenco štmaverskega in pevmskega župnega upravitelja. Ob tej priložnosti smo tud; opazili skrb našega župnika za 'epo to hiše božje. V popravilu je tudi cerkveni zvonik, čigar zunanji omet se je začel krušiti od lin navzdol. Tudi de'a pri župnij škem domu napredujejo. Požrtvovalni domačini in tudi sosedje požrtvovalno prispe vajo z darovi. Ko bo poslopje dograjene bo 'delalo čast pobudnikom i;n bo tudi povzdigni o lepoto osrednje števerjaniske točke na vrhu pred, cerkvijo. Dosti se govori o poenotenju predelovanja briškega vina iin po enotnem poimeno vanju istega. Poseben konzorcij za določitev in varstvo imena briških vin deluje v Gorici. Po njegovem mnenju naj bi se kar imenovalo »Briško vino« (Vino del Co llio) Nekateri vinorejci pa izražajo mnenje, da riaj se raje krsti za »rebulo«. To ime je bilo namreč že od nekdaj v rabi za briška vina, kasneje se je pa opustilo, ker se tudi ni več gojli’a vrsta te trte. Gotovo je, da bi enotno ime precej prispevalo za s'oves iin razpečavanje naše kap ljice. V nedeljo ‘bo za našo občino kar neke vrste praznik. Qb enajsti uri dopoldne se bo vrši a na trgu pred. cerkvijo uradna otvoritev občinskega vodovoda. Za cerkvijo je zgrajen velik zbiralnik, kii omogoča stalni dotok vode in priključitev vseh hiš k vodovodni mreži. Priključitev pa še ni dokončno izpe jana. Skupni stroški za vodo vod znašajo 47 milijonov ir. Od te vsote je država prispeva'a 17 milijonov. 26 milijonov je bilo nakazanih na podlagi zakona 949 za Zelen; načrt, za 4 milijone pa bo obremenjena števerjanska občinska uprava. Potrebno bo pa še posojilo v višini kakih 13 milijonov lir, da se izpopolni vodo vodno omrežje po vseh zaselkih. Upravo vodovoda bo oskrbovala občina. Zaradi velikih stroškov bo znaša a cena kubičnega metra vode okoli sto 'ir. IZ KULTURNEGA ŽIVUJEJSJA neaa i . a.. Bsac 1 -- a 11 ■ — ■ ■ —»n a ■— i t— • j'luliouiu /)lu{ili H(lZl§l*Vl*'l Z file* (20 til llcfiliio K okviru naše serije intervjuvov »Duhovni profili« smo zaprosili za razgovor pisate-l a Alojza Rebula. Kaže, da se je zadnji čas v Trstu aktualiziralo vprašanje, kako naj pojmujemo slovenstvo. Ka pomeni slovenstvo vam? Slovenstvo mi ne pomeni nič manj, a tudi nič več kot zgodovinsko kategorijo, v kateri sem se po nuji svojega rojstva spoznal in ki zato terja od mene vso tisto predanost, ki je na zgodovinski ravni možna. V vašem »nič manj« in »nič več« je čutiti razločno omejitev, ki glede na vašo nacionalno občutljivost celo preseneča. Gre za omejitev, ki hoče danost narodnosti zavarovati tako proti njeni negaciji, se pravi proti kozmopolitizmu, kakor .proti njeni eksalta-ciji, se pravi proti nacionalizmu. Zakaj ta omejitev proti kozmopolitizmu? Tu izhajam iz predpostavke, da imamo opravka z zakonitostjo, ki je nad našo osebno izbiro: kakor je namreč ta zakonitost postavila nekoč Fe-ničane pod Libanon in pozneje Eskime na Groen-land, je postavila Slovence v trikot med Alpami, Panonijo in Jadranom. To je zakonitost, kateri se človek upre samo za ceno, da pregazi ne samo svoj prvobitni socialni nagon, ampak tudi svojo eksistenčno modrost, še več, svojo eshatološko razvidnost. Se pravi za ceno, da se pregreši proti življenju. Izpeljimo to na kulturo: Slovenec, ki bo hotel zrasti v polnost duha, bo lahko dosegel to samo skozi slovenski medij, iz naj glob j e ukoreninjenosti v svoj humus: v svoj jezik, tradicijo, zemljepis. Slovenci se lahko povzpnemo na Trig'.av biti samo po slovenski smeri. Dokazi, omejeni m vrhove, ki rastejo v sublimno: Prešeren, četvori-ca moderne, Kosovel. Tragika, iki jo slovenski ustvarjalec redno plača za to ukoreninjenost, je naposled le vredna cena za tisto edinstveno tr-pljenjsko žlahtnost, ki jo po vsem sodeč Previdnost rada naklanja geniju malega naroda. Skratka, izbeg v kozmopolitizem je zame prej nedvoum. no znamenje slabičevstva kakor greh nad redom stvari. Kot zavesten pripadnik svoje narodne skupnosti bo torej tudi slovenski kulturnik nepomirljiv v svoji zahtevi, da naj bo tej njegovi narodni skupnosti priznana neokrnjena nacionalna polnoletnost, ki gre od slovenskega etiketiranja v slovenski tovarni do pravične reprezentančnosti slovenske kulture v tujini. Vse to, kar sem povedal, pa ne pomeni, da mora ostati slovenstvo slovenskemu kulturniku narcisovsko ogledalo, ob katerem se opaja s svojo majhnostjo. Slovenstvo naj mu bo samo plemenit kalup, kamor naj vMva zlato človečnosti, edine kategorije, ki ni določeni ravni šteje. Se vam ne zdi, da so skušali pisci revije Perspektive narediti ta preskok k človečnosti preko tistega slovenskega tirocinija, ki se vam zdi ne-obhoden, in da je bralec prav zaradi tega čutil v reviji — mimo imenitnega angažmana — tudi neko intelektualno gratuitnost? Ete mortuis nisi bene, posebno če se jim je tako hotelo živeti. Tega ali onega utegne presenetiti vaša omejitev proti nacionalizmu. In je prav tako nedvoumna. Slovenstvo je zame kategorija, ki sicer s svojimi implikacijami lahko do obupa zamreži vso našo biit, a ki nikakor ne more postati zame eshatološka kategorija: se pravi mistika. Tu smo v soncu evidence. Pred enigmo bivanja, pred smrtjo, pred vrati usode, pred čisto nadnacionalnim trpljenjem slovenstvo izhlapi kakor izhlapi poljstvo, italijanstvo ali norveštvo. Ob dvajsetletnici, odkar je v bunkerju Kanclerske palače zgorel mit krvi, je — mislim to spoznanje tisti minimum, tako intelektualni kot etični, do katerega mora vsak priseben človek priti. Nobene narodnosti ne moremo projic;-rati v absolutum, delati iz nje — 'kako uboren! — surogat za religijo: in po kakšni logiki bi delali izjemo za slovenstvo? Šele z današnje per- spektive je razvidna vsa miselna revščin.1 d.leme — vera ali narod —, s katero se je izprsaval slovenski liberalizem. Spričo dejstva, da nam je Slovencem pojav fašizma tuj, se bo kdo čudil, da tukaj omenjam možnost takšne eksaltacije slovenstva. Omenjam jo, ker se — pač glede na našo zgodovinsko impotenco — pojavlja v svoji preobrnjeni obliki, v sentimentalizmu. In naposled: ali takšen nacio- nalizem — res najbolje služi svojemu narodu.-’ Služi mu toliko, kolikor mu služi nestrpnost, razbolelost, manjvrednostni kompleks. V resnici je ni večje sile kakor v širini srca in misli. Vtis imamo, da se vaše pojmovanje narodnosti znatno oddaljuje od tistega, ki izhaja iz zadnjega dela Borisa Pahorja »Parnik trobi nji«, kjer ima človek vtis neke čustvene mitizacije. Tudi v svojem nedavnem intervjuju v našem listu je Boris Pahor v zvezi s slovenstvom omenil »čudovito sposobnost oblikovanja svojega obraza«, »enkratno moč sublimacje« in »primarno sožitje z naravo«. Koncept slovenstva, kakor se izraža v romanu Borisa Pahorja, terja samostojen pretres. Da se omejim na intervju: res ne vem, koliko navedene enačbe presegajo zaseben čustveni radij. Mogoče pa ne bi manjkalo osnov za nasprotno tr itev, da namreč nudi slovenstvo prav tako čudovito sposobnost oblikovanja svojega obraza kakor njegovega iznakaženja. Da je slovenstvo lahko prav tako enkratna moč sublimacije kakor n. pr. mad-žarstvo. Da pomeni celo manj primarno sožitje z naravo kakor n. pr. holandstvo. Bo j'm se. da smo tukaj že na poti v mit. Tudi ni nujno, da si marksist, da — kakor to zveni kruto — ne moreš videti v narodu več kot prehodno kategorijo: če ne prej, je bo konec ob koncu planeta. Osebno me tudi ne spravlja v preplah perspektiva, da se bodo nekoč narodi stopili v eno samo človeško skupnost, a samo pod pogojem, da ne bo ravno slovenski narod, ki je komaj shodil v zgodovino, tisti, ki bo prvi skočil v topilnico pred Rusi, Francozi in Kitajci. V tem pogledu bomo Slovenci kar lepo čakali na dober zgled: zaenkrat velikim še na misel ne prihaja, d \ bi s? zganii. Skratka, še tako predana zvestoba nas ne sme speljati v mitiziranje. Od tu je samo korak do tega, da slovenski kulturnik identificira svoje slovenstvo s svojo duhovnostjo, kar dela na drugi strani na primer prof. Furlani v Piccolo, ko v odgovoru na več kot pohleven poskus š'rine med italijanskimi intelektualci v Circolo della Cultura e delle Arti vidi v italijanstvu svojo »spiritualna«. Zakaj naj bi šel Slovenec na njegovo raven? Biti majhen ni samo zlo: je tudi možnost — da povzamem dragoceno intuicijo, ki nam jo je pustil na svojem obisku Edvard Kocbek —. da se z ljubečim sprejetjem svoje danosti duhovno povzpneš nad velikega. Pisatelj Pahor si, potem ko je izrazil svojo rezerviranost do revije Most, zamišlja revijo, »v kateri se bodo srečala različna mišVenja in tudi nazori, a bo avtohtono tržaška, to se pravi, da bodo vsi ljudje, ki so se ali sami ali po svojih sinovih udeležili protifašističnega in protinacističnega boja, čutili revijo za svojo«. Kaj menite o tem? Na to vprašanje ne bi odgovoril, ko ne bi bil prepričan, da je treba nekaj razčiščenja. Po vsekakor hvalevredni aluziji na [pluralističen koncept (osebno ozadje, iz kalereg i so se v krvavem porodu iztrgali v beli dan Tokovi, bi dokazalo, koliko je danes v Trstu takšen koncept realen, tudi ko bi njih enkratnega urednika še mogel zamikati poskus kvadriranja kroga) Boris Pahor omenja avtohtonost, ki, če naj beseda nekai pomeni, hoče biti neko geografsko omejevanje e’er’e sodelavcev: v isti sapi pa to isto avtohtonost enači z vsemi, ki izhajajo iz antifašizma, kar kaže na neko politično omejevanje. Vsekakor ta stavek ni ravno spomenik jasnosti. Avtohtonost: čudim se, kako da more ta kategorija vztrajati do danes v miselnem repertoarju slovenskega izobraženca z vrsto knjig za sabo. Ne vem, kai bi bilo lažje dokazaiti, njeno nrselno gracioznost ali njeno — recimo — socialno gospo-skost. Morda bi morala neka tržaška revija — razmestimo takšen koncept nazaj po stoletjih — zaloputniti vrata takšnim nedomačim, kot so bili — po svojem po večini bežnem postanku v Trstu — Primož Trubar, Matevž Ravnikar, Fran Levstik, Ivan Cankar, Dragotin Kette? Kakšen pasus iz Pahorjevega dela bi odgovoril, da ne. Torej? »Come la magnemo«, s to avtohtonostjo? Menda ne tako, da bomo začeli — manjšinci — uvajati kulturniške rojstne liste v mestu, kjer imajo Italijani — večinci — župana iz Furlanije, nadškofa iz Istre, rektorja univerze z Juga, da ne omenim 30.000 starih »regnicolov« p'.us 30.000 novih Istranov plus vso našo asimilacijo s Kranjskega? Hvala Bogu doslej te anagrafske prizadetosti ni pokazal niti Radio Trst A niti Primorski dnevnik niti Novi list niti Gospodarstvo niti Delo niti Slovenska skupnost niti Komunistična partija niti — ta še najmanj — Sindikat slovenske šole. Ta prejudic torej kar vpije v svoji osamljenosti brez zaledja, ko danes ne more biti dvoma o tem, da ima svojo polnopravno kulturniško legitimacijo med nami vsak, ki je poprijel za narodno delo v našem razdejanem vinogradu, razdejanem tudi od legijona najbolj avtohtonih narodnih odpadnikov. Ne bi cenil Borisa Pahorja, ko ne bi verjel, da je mislil bolj na politično omejevanje v tem smislu, da bi namreč domnevna revija rasla iz tradicije protifašističnega boja. Protifašistični boj: v dneh, ko se klanjamo spominu njegovih žrtev, s; lahko ta beseda napije v nas vse svoje mitične veličine. Toda a:i more biti talisman, ki naj odčara vso našo dialektiko v letu 1965? Da je preteklo dvajset let tudi za nas, dokazuje dejstvo, da ves nekdanji množični antifašizem ne preprečuj: Slovencem v Trstu, da se danes pri volitvah ne bi razdelili na vsaj pet različnih list, se pravi političnih programov: da sedijo danes bivši partizani tako v vodstvu Komunistične partije k~kor Slovenske skupnosti: da ima Radio Trst A tud partizanske oddaje in da Slovensko gledališče nastopa tudi po katoliških domovih z evangeljskim tekstom: da — ker smo že pri kulturni reviji — vsa tista bojevita množica, ki naj bi plala za Pahorjevimi besedami kot edini nosile: naše avtohtone vitalnosti, molči kot udobrovoljena riba, edino kulturno revijo pa žene naprej brez sredvtev, a tudi brez »pufov« peščica mladih, ie to katoličanov. Torej? Antifašizem moramo prevesti v današnjo dialektiko, sicer vihtimo kadilnico z naftalinom pred oltarčkom svoje lastne preteklosti. Sicer pa Boris Pahor sam posredno priznava to, ko pa se sklicuje že na sinove borcev: š? malo in bo treba apelirati na vnuke. In še: kakšno n' viio naj bi tržaški ljudje s protifašistično tradi cijo čutili za svojo? Ce gre za priljubljenost neke revije v okolju, ki ne vem, če samo od sebe, brez knjigotrških babiških posegov, kupi več kot 50-100 izvodov dela domačega avtorja, potem smo kulturniki izven konkurence. Prepustimo raje mesto kakšnemu »ro-tocalcu«, ki ni tuj niti našim družinam s »protifašistično« tradicijo. Ki je menda »slovenski«, »avtohton«, in »progresiven« obenem. Toda Boris Pahor dobro ve, kar vemo vsi. ki smo zvrnili iz določene čaše: da — kakor doslej v n-iši zgodovini — talko bo tudi zanaprej iskala Slovencem usod elita, skrčena v svojo brezkompromisno kvaliteto, v moškem sprejetju svo;e neobhodne izkloplje-nosti iz nekega varnega zaledja, tako horizontalnega kakor vertikalnega, mirno prepričana, da se splača igrati na eno samo karto, na karlo človeka. S pisanjem in življenjem. Zadn e vprašanje: ie vaš odnos do krščanstva bolj čustven ali intelektualen? Čustveno dojemam krščanstvo kot razkošno iz-polnjenie vidnega; intelektualno kot konvergenco dokazov, ki jih študij in življenje gostita. —•— Kulturno novice V Nemškem kulturnem institutu v u’ici Coro-neo 15 so odprli te dni fotografsko razstavo pod naslovom: »Nemci proti Hitlerju«. To je dokumentarna razstava o nemški Rezistenci, ki se je začela že s pojavom hitlerjanstva. Tudi v Trstu obhajajo 700-letnico Dantejevega rojstva z vrsto prireditev in predavanj, ki naj bi osvetlila njegovo osebnost. Predavanja so v dvorani Kulturnega in umetniškega krožka. —• — Umrl je francoski pisatelj Roger Vailland. Star je bil 57 let. GOSPODARSTVO Atomsko žarceoje in prehrana Atom je najmanjši delček tvarine, žarče-nje pa je odpošiljanje posebnih žarkov, ki jih -.z oča vsak predmet, vsaki de ček materije, torej tudi atom. V zvezi z atomom vam radionuklidih, protonih., žarkih alfa, beta in gamma, o curie, Krad, radiocitogenetik'. in celem s.ovarju navadnemu zemljanu nerazumljivih izrazov. Prehrana pa je izraz, ki gre vsakemu človeku v glavo. Ker pa človek ve, da brez hrane ne more živeti, se tu-dii boji, da bo hrane nekoč zmanjk.ao, zlasti če se bo človeštvo še nadalje tako množilo kot se v zadnjem času, ko se namnoži vsak dan za okroglo 100.000 lačnih ust. Danes se znanost prvenstveno peča z vprašanjem, kako preskrbeti človeštvu dovolj in zadostno prehrano. V ta namen išče nove vire hrane iai izgloda, da je na pravi poti, ko se je bolj začela zanimati za alge, to so enoce.ična bitja, ki žive v sladki’ in morski vodi. Ne omejuje pa človek svojih raziskav samo na alge, marveč išče rešitev tudi v drugih smereh in zelo mnogo pričakuje človeštvo ravno od atomskega žarčenja, ki bi mora. o dosedanjo prehrano količinsko večkratno pomnožiti in) tudi zboljšati. Strokovnjaki in znanstveniki za prehrano pričakujejo od atomskega žarčenja več letin na leto, bolj bogate pridelke na skrčenih površinah, večje in okusnejše, mogoče pa tudi drugačne plodove od sedanjih, ki bodo tudi svojo užltnost ohranili več časa, ker se bodo dali bolje ikonservi-raiti. — Iz tega sledi, da se pričakuje v prehrani ce a revolucija. — V Evropi 'bo ta revolucija tesno povezana z atomskim zavodom, priključenim preiskuševališču za kmetijstvo v VVagenimgenu na Holandskem. Ta zavod’ je bil ustanovljen od Euratoma, to je atomskega središča Evropske gospodarske skupnosti. Samo stavbe pokrivajo površino 4 km2, v katerih dela nad 100 znanstvenikov. Vzporedno s tem preizkuševali-ščem delujejo podobna v ZDA in v Kanadi1. Jasno je, da se z istim vprašanjem pečajo tudi ruski in še drugi znanstveniki in tehniki. Dosedaj doseženi uspehi so znatni. V An 'gl'1 .ji hitro nadomeščajo dosedanje sorte ječmena is sorto »Pa'Jas«, katero so vzgojili na podlagi atomskega žarčenja in ki je mnogo donosnejša od dosedanjih. V Zd.ru- UMETNA GNOJILA ZA KITAJSKO V kitajjslkom načrtu za kmetijstvo je predvidena potreba 20 miiil. ton umetnih gnojil na leto. S to ko ičino bii prišlo na vsak ha njiv po 250 kg umetnih gnojil. Oblast pa pripravi le z velikimi težkočami komaj 1/5 navedene količine, tako da je na razpolago za vsak ha komaj 50 kg umetnih gnojil. Pa tudi to ko ičino mora Kitajska večinoma uvoziti iz inozemstva, ker znaša domača proizvodnja mesečno le 200.000 toni, dočim je znašal 1. 1964 uvoz 2.5 mil. ton' od katerih je bilo 1.5 mil. iz zahodne Evrope tudi Italije. — Pred. kratkim se je Kitajska pogodila z Japonsko za uvoz 750 tisoč ton umetnih gnojil. Najbrž bo Japonska dobavila Kitajski še dodatne količine. ženlh državah so na isti način dobili belo sorto fižola »Sanilac«, ki je debelejši in okusnejši ter mnogo jbolj odporen pro‘i sebno važno pri dolgotrajnih potovanjih ali bivanjih daleč od nabavnega vira. V ZDA in v Kanadi prodajajo s trebušovino pripravljen krompir, katerega svežost je bila dosežena z atomskim ožarevanjem. Med drugim so odkri i, da deluje fosfatno gnojilo že po par dneh, če je 3 do 4 cm globoko pod semenom, medtem ko začne delovati šele čez dolge tedne, če je postavljeno samo 1 cm gobi je, to je na 5 cm. S tem pa se za tedne zakasni razvoj in s tem dozo rltev pridelka. To so nekateri do sedaj doseženi uspehi, s katerimi se človeštvo že okorišča. Dosegli so tudi marsikaj drugega, kar pa je še vedno v preizkušnji:. Lucerna sama ali s travo V mnogih državah skoraj ne gojijo detelje — lucerne samo za sebe, ampak pomešano s kakšno travo. Trav pa je zelo mnogo — na stotine — in preiizkušane so bile že mešanice z več ali manj zmesmi. Preizkušali so tudi različna razmerja, različne gostote med lucerno in travami. Počasi iso se uveljavile nekatere redke mešanice, im sicer v glavnem štiri': lucerna z itaijansko ljuljko, angleško ljuljko, travniško bilniico in pasjo travo. V severni in zahodni Evropi prevladuje mešanica lucerne in pasjie trave. Santo to mešanico so prej sejali v krajih, ki so bo’j podvržen; suši, v zadnjem času pa že povsod. Pasja trava (dactylis glomerata, erba mazzolina) se je v mešanici lucerna — trava zato uve.javila, ker daje velike količine izborne krme, vedtno znatno več, kot bi je dala lucerna sama. Sejejo pa navadno talke količine posmeznega semena, da predstavlja lucerna 2/3 krmskih rastlin, pasja trava pa 1/3. Na en ha (10.000 m2) posejejo 30 kg lucern,iinega semena in 20 kg semena pasje trave. — Kot rečeno je krma lucerna — pasja trava izborna, tečna, a ima še druge lastnosti. Praksa nas nauči, da služi tako mešano travišče lahko tudi za pašo, med katero se ni treba bati kakšnega napenjanja živine, kar se na paš; tako rado pripeti zaradi vlažne, rosne krme. — Izkušnja 'tudi uči, da taka krmska mešanica zamori s’eherni plevel. — Seveda je taka mešana krma zelo dobra tud; za silažo. Našim živinorejcem bi svetovali, da tudi v bodoče — kot dosedaj — sejejo deteljo .ucerno pomešano is kakšno travo, d.a pa od teh izločijo laško alj italijansko ljuljko, ker se kmalu izgubi in nastanejo med de-teljiščetm gola mesta. Italijanska Ijuljka se izgubi namreč že drugo leto, angleška Ijuljka traja kakšno leto več, travniška bil-nica im pasja trava sta pa trajnici, a bil-nica se razraste bo’j pozno, zato pa je pasja tirava najbolj primerna kot vmesna trava z med lucerno. — Sejemo obe istočasno. Cepljenje paradižnikov Znano je, da paradižnike lahko medsebojno cepimo in jih tako požlahtimo, kar pa ima smisel samo v primeru, da hočemo vcepiti kaki sorti neko novo važno lastnost . — Največ cepijo danes paradižnike zato, da bi vzgojili sorte, ki bi bile odporne prot; nekim parazitom na koreninah, in še sorte, pri katerih ne bi plodovi pri mušici gnili. Kar se pa cepljenja samega tiče, je mogoče cepljenje med paradižniki in krompirjem, paradižniki in tobakom, paradižniki in jajčevcem (melancalma) in med, vsem; takimi rastlinskimi vrstami, ki vse pripadajo eni družin; rastlin. Napravljenih je bilo že na stotilsoče poskusov s takimi medsebojnimi cepljenji, a kaj posebnega se še mji pojavilo: Cepijenec med krompirjem in tobakom ni, bil užiten ne od spodaj (gomo j) in ne od, zgoraj kot tobak. Isto se je izkazalo ipri cepljencu med tobakom im paradižnikom. Cepljenja med gornjimi rastlinami so mogoča le, če rastejo posamezne vrste enai poeg druge, tako da po cepljenju rastejo še naprej skupaj, vse dokler ni jasno viden uspeh cepljenja. Nato se odreže oziroma) odstrani najprej del podlage, ki je nad cepljenim mestom, kjer sta obe rastlini povezani ena z drugo; pozneje odstranimo še spodnji del rastline, k; je dala cepič. NAD 5 MILIJONOV ZA KRAVO Na letošnjem velesejmu v Milanu je bilo razstavljenih tudi 6 krav, prvakinj. Kdor se ko ičikaj razume na živali, jih je občudoval. Bile so holštanjsike pasme (črnobele), ameriškega rodu Carnation. Cena za posamezno je bila nad 5 milijonov ,’jir. Tai visoka cena je bila predvsem odraz visoke molz nosti. Dnevno je dala vsaka nad 40 litrov mleka in iz 100 litrov tega mleka se je dobilo 4.70 kg mas’al. — Seveda te krave ne živijo samo od slame in pustega sena. PRIDELEK BRESKEV PO SORTAH V LETIH 1963 IN 1964 Pridelek breskev v 1. 1963 je znašal v Italiji, 12,670 tisoč, 1. 1964 pa 13,087 tisoč stotov ali 3.3%i več. Kar se pa pridelka po sortah tiče, je slika naslednja: Največ pridelka da še vedno sorta HALE J. H., ki je rodila lani 1,560 tisoč stotov p odov, kar je več kot sta dali dve naslednji vrsti z najvišjim pridelkom skupaj. Priljubljenost sorte Hale pa narahlo pada. Pada tudi pomen sort Amsd.en, Bella di Roma in Be la di Cesena, ki, sta zvrsti Amsdena, potem pai Early Elberta in Waddel, nekoliko tudli sorti Majski cvet in Charles ingoul, kakor tudi še nekaterih drugih manj znanih sort. Na pomenu pa pridobivajo sorte Di.sired, Redihaven, Cardiina, Piangiipane, Southlan, Springtime in Dixigen ter Sanit'Anina Bal-ducci'. Nekoliko so pridobile na ugledu še nekatere druge sorte, ki pa še nimajo posebnega pomena. — Različno usodo imajo križanci Morettini. Pomen nekaterih se dviga, drugih pa pada. Dobre jizg ede ima križanec Morettim; 5/14, izgublja pa na pomenu križanec Morettini 1. Leta 1964 je znašal pridelek sorte Am-isden 773 tisoč stotov, Sant’Anna Balducei 700, Diixired 694, Majsk; cvet 628, Charles Ingouf 593, E.berta 536, iln Redhaven 514 tisoč stotov plodov. Pridelek posameznih ostalih sort ni dosegel pol milijona istotov. boleznim kot izhodna sorta »Michelite«. — bo znanstvan/k govoril o radioaktivnosti, ^ V Kanadi in v Rusiji se je posrečilo ustaviti kailtev krompirja in čebule, kar je po- VIRGILU SCEKU V SPOMIN Ministrski svet je sklenil, da se ukine pod-prefektura v Tolminu. Sodnjiska okraja Bovec in Kobarid so priklopili Čedadu, tolminski sodni okraj pride h Gorici, Cerkno so pridružili Idriji, ki bo imela podprefekturo. Naše lepe gore, ki so stoletja in stoletja ži- 157. Dr. E. BESEDNJAK vele v tesni skupnosti, so na ta način razbite v tri dele. Razen tega so vpeljali na sodišča italijanski jezik, kar je na Goriškem delo sodnika Bre-licha. Zadeva je zanimala tudi tirolske Nemce in glasilo Der Tiroler je poočalo o tem sledeče: »Južnotirolski poslanci so v Rimu pojasnili težkoče, ki izvirajo iz dejstva, da ne ob stoje ni.kaka točna določila glede uradnega jezika po sodnijah. Justični minister Oviglio je obljubil, da se hoče o vzroku pritožb natančno poučiti in je določil, da se vrše po izvedbe na licu mesta. V nekaj dneh bo odpotoval eden prvih sodnikov kasacijskega dvora v Rimu v nove pokrajine in bo na licu mesta ugotovil položaj ter o njem poročal v Rim. Na podlagi tega poročila bo izdal justični minister primerna navodila.« In res je predsednik kasacijskega sodišča v Rimu gospod Biscaro prišel v nove pokrajine, da prouči pritožbe slovanskih in nemških poslancev glede prepovedi materinega jezika na sodiščih. Razmere je videl in poslal ministru popolno poročilo. MINISTROV ODLOK Na podlagi tega poročila je minister se- j stavil odgovor, ki ga celega na tem mestu objavljamo: Poslan je bil državnima poslancema Ščeku in dr. Podgorniku. Odgovor se glasi: | »Res mi je znano, da je predsednik sodi- | šča v Gorici odredil, da morajo biti vsi spisi, ki se predložijo sodišču tega mesta, ' sestavljeni v italijanskem jeziku ali da mora biti, če se predložijo v slovenskem jeziku, priložen vsaj prevod v italijanščini, overovljen od pristojnega odvetnika. Ukrep predsednika goriškega sodišča je popolnoma zakonit, kajti z aneksijskimi zakoni in s tem, da se je raztegnila na nove pokrajine temeljna ustava kraljestva, so vsi zakoni, vse odredbe in vsi običaji, ki so veljali v minulem avstro-ogrskem cesarstvu glede uporabe katerega koli neitalijanskega jezika pred sodišči, odpravljeni, ker so ne -. združljivi z enotnim značajem cfržave in s ' cilji, ki smo jih zasledovali in dosegli v vojni. ! Minister: Oviglio« Tak je bil torej odgovor fašistovskega mi- i nistra pravde. Naravnost in brez ovinkov I nam je povedal, kaj o nas mislijo in kaj z nami nameravajo, j 1. Slovenski jezik mora iz sodn'j, ker ima država »enoten značaj«. Država je enotno italijanska, v njej so sami Italijani. Minister je , Slovane kar z eno potezo zbrisal. Sklenil je, da nas ni in tako smo prenehali živeti. Kako naj bi torej upošteval slovenski jezik, če Slovenci v Italiji sploh ne obstajajo? Takih besed niso Slovani še nikdar čuli, kar žive na tej zemlji. Dobro si jih zapišimo v spomin, da ne zabimo nanje. CILJ VOJNE 2. Slovanski jezik mora iz sodišč, ker odgovarja to ciljem, ki jih je zasledovala in dosegla Italija v svetovni vojni. Ta i'zjava je naravnost zgodovinska. Ali bi mogla fašistovska vlada bolj odkrito govoriti, kakor je? Ali more biti po teh besedah med nami še Slovenec ali Hrvat, ki dvomi o namenih in načrtih vlade. Ministru Ovigliu smo skoro hvaležni, da je dal našima državnima poslancema tak odgovor, ker odpira oči tudi slepcem v naši deželi. Vtisnimo si odgovor globoko v spomin in mislimo nanj vsekdar. Na odgovor moraš posebno misliti', če se pojavi pred teboj »Slovenec« Peternel in slovenski »spisatelj« Bandelj. Misli na odgovor in vedel boš, s kom govoriš. (Dalje) IZVAJANJE KONCILSKIH DOLOČB Vatikanska drugi vesoljni cerkven j zbor Je določil, da, se mora opravljati, obred •svete maše po vsem svetu v materinem in domačem jeziku -vernikov. Cerkev, kot vesoljna učiteljica krščanskih narodov, izvaja Kristusov nauik: Pojdite in učite po vsem svetu! Vsak 'kristjan bi torej pričakovali, da se ho ta cerkven,; nauk res iizvajal po vsem svetu. Na žalost pa moramo ugotoviti, da je v farah Slovenske Benečije izjema. Po nekaterih .slišijo slovanšk; verniki predpisane obredne molitve pri: maši ■tudi v svojem jeziku. Toda to se godi, samo po nekod. Zdi se, da videmska 'kurija ni dala v tem pogledu nikakih navodil. Sliši se celo, da so ob škofijskih vizitacijah nezaželene sleherne molitve v slovenskem jeziku in seveda tudti, deli isvete maše določeni od najvišjih cerkvenih oblasti v materinem jeziku. Milostno je dovoljeno le nekaj slovenskega cerkvenega petja. Prvi hip se zdi kaj takega neverjetno, a je tako. Slovenskim vernikom v Benečiji se ovirajo-, če že ne kratijo pravice določene od papeža in koncila. Fašizem se je -trudil, da bi zanikal obstoj slovenske etnične skupine pod, Matajurjem. Vprašujemo se ali morajo njegovo nekrščansko delo nadaljevat; prav cerkvene pokrajinske oblasti z malobrižnostjo ali celo -z oviranjem pravic slovenskih vernikov pri bogoslužju? Št. Lenart: UREDITEV HUDOURNIKOV Letošnje poletje bomo morda učakali, da -se uredijo struge naših hudournikov v šentienartskem im špeterskem okraju. Furlanska ustanova za gorsko gospodarstvo je že izdelala široke načrte za popolno uravnavo hudournikov Kozice im Aborne ter njih pritokov. Prejšnji teden so se zaključila merjenja na terenu. Zupani prizadetih občin so tudi- imeli posvetovanja s strokovnjaki glede postavitve mostov, brvi in. rečnih prehodov. Strugo Kozice bodo uredili z nasipi in poglobitvam; od Ošnjega navzdol do Až.-la, kjer se izliva reka Aborna v Kozico. In res. Ko se je prevrnil, se mu je vsula iz žepa dobra polovica draguljev, katere mu je Raeburn še pustil. Zdaj so spet ležali raztreseni po tleh. Hvala Bogu, da jih je dekle opazilo, kajti lahko bi se zgodilo 'kaj hujšega. Hitel jih je pobirati in zdaj so se mu zdeli še ti, ki so mu ostali, velika reč, odkar je prišel ob druge. Toda v tistem hipu, ko sta jih oba vsa zatopljena v svoje delo pobirala, je planil nanju berač, ki ju je dotlej naskrivaj opazoval. Sunil ju je in ju prevrnil po tleh, pograbil za dve pesti dragu jev in jo bliskovito odkuril. Harry je naglo skočil 'pokonci in kričaje stekel za tatom, toda ta je imel zelo hitre pete in verjetno je tuidi do|bro poznal tisto okolico, ker jima je že Za prvim vogalom izginil izpred oči in se ni več prikaza-'. Ves prepaden se je Harry vrnil na kraj nesreče. Deklica gaje čakala im mu ponudba klobuk ter ostanek diamantov, k; jih je medtem pob ra a si tal. Harry se jii je od srca zahvalil in jo pozdravil, nato pa se je podal na najbližje postajališče fiakarjev, ker mu mi bilo več d:o varčevanja, Skočili v eno izjmed /kočij in se dal odpeljat; ina Eaton Plače, Tam je našel vse narobe. V predsobi- je služinčad tiščaUj glave skupaj iln ni znala skriti znakov zadovoljstva, ko je zagledala povaljeno tajnikovo -postavo. Ta pa se je z dostojanstvenim in strogim izrazom, kakor ga je znal v tako resnih hipih pokaza- v STEVENSON Zfrodia a IkatlL za thalcoue ti samo on, napotil prot; gospej.inemu salonu. Toda ko je odprl vrata, je zagledal presenetljiv in, priznajmo, zanj tudi, ne preveč obetajoč prizor. Tam so stali general, njegova žena in Charlie Pendragon in živo im resno razpravljali o nečem, kar se je zdelo največje važnosti. Harry je talko razumeli, da mu ne bo treba več diostj pojasnjevati, kajti gotovo sta morala generalu že polno priznati poskus prevare v škodo njegovega zaklada dm neuspeh vsega zmi-kavtskega načrta. In vs; trije so se zdaj; skupno tresli za zaklad. »Hvala Bogu, končno je prišel!« je zaklicala Lady Vandeleur, ko je zagledala svojega tajnika, »škatlo, Harry, kje imaš škatlo?!« Harry je molče tim potrt obstal pred njimi. »Govori!« je zavpi’a ona. »Kje je škatla ? < Rmxgovor mod nam/ Sem še mlado dekle in imam družbo, r kateri so tudi štirje fantje. V enega teh fantov sem se zaljubila, a on se ne zmeni zame in nikoli ne začne pogovora z menoj. Kako bi se mu prikupila? Maj da Spremeni taktiko. On je verjetno opazil, da siliš za njim, to mu laska in pamalom uživa, da ga ti iščeš s pogledom in čakaš na vsako njegovo besedo. Sed j se pa ti več ne zmeni zanj, ne govori več z njim, ne išči ga, in če te je prej opazil, bo tudi sedaj čutil, da je pritisk na tvoji strani popustil. Ce mu bo to nevšečno, se ti bo on približal. 0—0 Imam 17 let. Imela sem fanta, ki sem ga imela rada in ki mi je zatrdno obetal, da se bova kmalu poročila. Zdaj sem noseča dva meseca in pol. Odkar sem mu povedala, pa ga sploh ni več blizu m od njegovih prijateljev sem slišala, da govori slabo o meni. Starši ne vedo ničesar, ker jim ne upam povedati. Obupana sem in mislila sem celo te na samomor. Nikogar nimam, komur bi se lahko zaupala in ki bi mi svetoval, kaj mi je storiti. Starši so strogi in me ne bi razumeli. xy Drago dekle, prezgodaj si se zapletla v velike probleme življenja, a kadarkoli se znajdemo pred njimi, ne smemo obupati ali celo kapitulirati, ker to ni vredno človeka. Na tvojem mestu bi se zatekla po nasvet in oporo edinole k staršem. Naj so še tako strogi, svojega otroka nikoli ne bodo pustili na cedilu v trenutku, ko je najbolj potreben pomoči. Vse jim povej po pravici, tudi ime tistega nesrečnika, ki se je tako nečastno rešil svoje odgovornosti. Ne odlašaj torej, bolje je, da /vejo tvoji starši od tebe, kakor od drugih, in ko Vioš imela nje ob strani, se ne boš več bala ničesar. MARTINA PEVSKI ZBOR JACOBUS GALLUS PRIREDI DNE 15. MAJA OB 21. URI V KULTURNEM DOMU, UL. PETRONIO JUBILEJNI KONCERT OB DVAJSETLETNICI SVOJEGA OBSTOJA Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20 od ponedeljka dalje ter eno uro pred koncertom pri blaga 'ni Kulturnega doma. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu V PETEK, 14. T. M. OB 16. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU TRNULJČICA V SOBOTO, 15. T. M. OB 20. URI IN V NEDELJO, 16. T. M. OB 17. URI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH TRNULJČICA V KULTURNEM DOMU V sredo, 19. l. m. ob 21. uri premiera (premierski abonma). PONOVITVE: V četrtek, 20. t. m. ob 21. uri (abonma 1. ponovitev); v petek, 21. t. m. ob 21. uri (abonma red A in B); v soboto, 22. t. m. ob 21. uri Partizanski večer (OB 20-LETNICI ZMAGE) V NEDELJO, 23. T. M. OB 17. URI V KULTURNEM DOMU TRNULJČICA (abonma I. in II. popoldanski) GLASBENA MATICA V TRSTU PRIREDI V NEDELJO, 16. MAJA OB 17. URI V KULTURNEM DOMU ZAKLJUČNO PRIREDITEV GLASBENE ŠOLE Sodelu tjo: združeni pevski zbor šole GM iz Trsta in z Opčin ter p. d. Prosek-Kontovel, mladinski zbor »Kraški slavček« iz Uevina-Nabrežine, zbor »Harmonik« in inštrumentalni kvintet. Prizor iz mladinske igre »TRNULJCICA«, ki jo igra Slovensko gledališče te dni za naše male. S to igro bo Slovensko gledališče spet gostovalo na Opčinah. Predstava je dobro režirana in igrana, a v njej pogrešamo fantastične razgibanosti. Gospa M. C. daruje 2.000 za tiskovni sklad, v spomin na pokojnega moža. m BOM ŽENA IN ZAKONA Vsako zdravo dekle se želi poročiti, imeti otroke in si ustvariti družino. To odgovarja njeni naravi in njenemu poslanstvu. Družina je torej cilj vsakega dekleta, pa tudi fanta, saj pomeni vir sreče in življenja za vsakega človeka, kakor tudi za vsak narod. Da pa bo družina resnični vir človekove in narodove sreče, je treba pravilno razumeti in rešiti vprašanje zakona. O tem vprašanju se je že ogromno pisalo in se bo še, dokler bo obstajal človeški rod. To pa je tudi razumljivo, saj predstavlja vprašanje zakona, vprašanje družine in sožitja moža in žene osrednje in najvažnejše vprašanje posameznika kakor tudi družbe v celoti. Mi bi v lej zvezi želeli opozoriti le na nekatere bistvenejše plati tega nadvse perečega vprašanja. Zakon ima dvojno življenjsko funkcijo: individualno in družbeno. Obravnavati ga je možno z več strani in sicer: z biološko-f;-ziološke, psihološko-erotične, pedagoške, kulturne, ekonomske in sociološke- skratka z najrazličnejših znanstvenih vidikov, kar vse danes obsega posebna veda o zakonu, ki se imenuje canelogia Proučevanje zakona z različnih vidikov pa nam more služiti le zs boljše razumevanje tega osrednjega življenjskega vprašanja, ne sme pa nas zapeljati do delnih, polovičarskih in zatorej nepravilnih zaključkov. Nasprotno, na zakon kakor na vse življenjske in družbene pojave moramo v vseh delnih analizah i>n nujnih protislovjih, ki jih skriva v sebi, odkrivati in iskati jedro in sintezo, medsebojno povezavo in sovis-nost vseh sestavin. Potem šele bomo dobili' resnično podobo o zakonu ter zavzeli do njs- ga pravilni odnos in tako bomo našli pravo pot v življenje in našo srečo. NARAVA IN SMISEL ZAKONA Zakon, življenjsko sožitje moža in žene, se sklene s poroko. Ta res krona »ljubezenske sanje« dve mladih ljudi, ne pomeni pa zaključka, temveč začetek nove poti v življenje. Rekli smo, da nakaže zaroka kot uvertura pri operi potek igre, ki se pa dejansko začne s prvim dejanjem, s poroko. Od zakoncev pa je odvisno, ali se bo njuna »igra«, zakon, razvil v veseloigro, dramo ali celo v tragedijo. Pri tem je pa prvo, da vemo, za kaj dejansko gre? Kaj je torej poroka, s katero se osnuje zakon? Poroka je v pravnem smislu dogovor, pogodba med možem in ženo, s katero skleneta zakon, to je vzajemno življenjsko skupnost. Iz te pogodbe izvirajo določene civilno pravne posledice pravice in obveznosti zasebnega in družbenega značaja Te se v podrobnostih sicer razlikujejo v posameznih državah, vendar velja v vsem civiliziranem svetu danes kot načelo monogamičen zakon, to je življenjska skupnost enega moža in ene žene. V nasprotju s poligamijo, mnogoženstvom, pomeni monogamičen zakon priznanje ženine enakopravnosti in dostojanstva. Zasluga zanj gre krščanstvu, ki je povzdignilo zakon poleg tega tudi v zakrament. S tem je krščanstvo posvetilo zakonsko zvezo z duhovno funkcijo, z nalogo, da zakonca vzajemno posvečujeta svoje in družinsko življenje, in po njem obče družbeno. Kakšna vzvišena naloga 'in poslanstvo je torej zakon ! Krščanski zakon pa ni samo življenjska, temveč je doživljenjska, neločljiva in totalna skupnost med možem in ženo po evangelistovih besedah: »Postala bosta (mož in žena) eno telo. To je velika skrivnost, ki sliči zvezi Kristusa s Cerkvijo« (sv. Pavel). V teh besedah je izražena najgloblja narava zakona, ki je najintimnejša in najtesnejša ter ne-razdružna zveza dveh ljudi ter je zato osnovna celica in temelj vse človeške družbe ter neusahljivi vir njene rasti in razvoja. Kakor je telo organska celota in povezanost, tako se zakon ne more ločiti in razdvojiti ter ostane nerazdružen do smrti. Njegova vez je ljubezen, ki je močnejša kot smrt in sega v večnost; Kajti prava ljubezen, ki veže dva človeka, je sestavni del naše ljubezni do Boga, zato sega v večnost. EVOLUCIJA ZAKONA Zakon je najpomembnejša človeška in družbena ustanova, za katero je potrebna največja umetnost sožitja. Odnos med možem in ženo pa doživlja v naši dobi pravo revolucijo, o kateri se sicer več kot toliko ne govori, a je dejansko ena največjih v zgodovini. Ta revolucija spreminja prav temelje zakonskega in po njem družbenega življenja. f-------------- Po povesti 0. taooda riše Miki Muster m 337. Mladi mož je presenečeno vzklikni : »Joj, lo ubogo žival sle ipa spravili v hude škripce, kaj?« Njegov glas je McTag-garta pomiril. V njem ni ‘bilo sumničenja in vse je kazalo, da se lujec bolj zanima za ujeto žival, kakor za člo. eka. Oddahnil si je. »Kradel je iz pasli,« je dejal. Tujec je bil še bolj presenečen: »Saj to je vendar pes!« 338. »Da, pes je,« je odgovoril McTaggarl. »Divji pes, na pol volk, talko se mi vsaj zdi. To zimo mi je uropal krzna, vredna najmanj tisoč dolarjev« Tujec je počenil k Bareeju in se mu nasmehnil, da so se mu zasvetili beli zobje: »Uboga žival!« je sočulno dejal. »Kradel si torej in sedaj so te ulovili! Zdi se mi, da ne na najbolj pošton način!« I l 339. Vstal je in pogledal McTaggarta. Trgovec je zardel pod njegovim čudnim pogledom. Naenkrat je tujca zasovražil. Uporno je govoril: »Pustil ga bom v pasti, da bo počasi poginjal, umiral od lakote. Naj plača svoj dolg!« Dvignil je svojo puško, položil prst na petelina in nadaljeval: »Ja« sem McTaggarl, trgovec iz Lac Baina. Greste isto pol?« 340. Spet je McTaggart občutil čuden strah. »Ste od vlade?« je vprašal. Tujec je pokimal. »Mogoče policija?« je trmasto vprašal trgovec. »Seveda, policija!« je potrdil tujec in nadaljeval: »Veliiko uslugo boste naredili oblastem, če boste ustrelili to ubogo žival, preden od 'eva.« »Ne,« je odvrnil McTaggart, »taki so pač zakoni na.ve cbrti.« 341. Petem je tujcu hitro povedal vse, kar je počenjal Baree z njegc‘v'm plenom, kako mu dolge tedne ni mogel do živega in kako ga je končno ujel. »Sam vrag tiči v njem!« je jezno vzkliknil. »Take zverine se ne bom usmilil! Naj se pokori za svoije delo, tak je zaikon Severa: kdor ropa pasti, naj počasi v pasteh tudi poginja!« 342. Tujec je gledal Bareeja. McTaggart ni mogel videti njegovega obraza. Sličal je le njegove besede: »Mislim, da imate prav. Naj poginja! Ce greste proti Lac Bainu, gospod, vas bom spremljal košček poti. Tudi jaz moram v to smer, da pridem na svoj cilj.« Vzel je svojo puško. McTaggartu J1-' odleglo in prvi je ikrenil po stezi.