MARTA ČADEŽ PESMI ŽELJA le moje roke poglejte, ljudje, mlade so še. a že mi vene. po soncu in zdravju hrepene. Zapustil je fant svojo ljubo nekje, zdaj joče vso noč do belega dne, za dne le nanj misli, kamor gre. A jaz si le zdravja, zdravja želim. ničesar na svetu se bolj ne veselim le žal. da po tej sreči zaman hrepenim ČE BOM šE KDAJ VSTALA... Ce bom še kdaj vstala, šla bom med trave in rožam roke dala 1K)III zdrave. Ne bom se jokala. ne bom trepetala: rože in trave bom v šopek nabrala in mamici svoji ga bom darovala. potlej na srcu se njenem zjokala. H R E PENENJE Ljubim tvoje temne kodre in tvoje žametne oči. ljubljeni! Ljubim tvojo pesem nežno, tvoje raskave dlani in obraz, ljubljeni! Ljubim te. kadar si blag. a tiho trpim, kadar korak tvoj izginja v črni mrak. 109 I opel si kakor pomlad. pomlad, veš. pa je moj zaklad. ljubljeni! ČEŠNJEV CVET Nežni, beli eešnjev c\et sem nežno nežno poljubila in vanj dahnila hrepeneče duše vzdih. Na svojo mehko, belo dlan eešnjev cvet sem položila i.n ga prosila, naj še meni da pomlad. Nežni. l>eli češnjev cvet sem nežno nežno poljubila. v (eni drobnem, drobnem belem e\ lebe. dragi, sem ljubila. MOJ POSLEDNJI DOM Ko se bom liho tiho umaknila vsem ljudem. ko bom zaspala v dolgi sen. srce bo našlo svoj pokoj. In vsak večer mi drobni ptički uspavanko bodo peli. visoko nad menoj na modrem neb pa oblački beli bodo potovali in z luno s\etlo svatovali. Srce bo grelo hladno zemljo. da mi bo toplo. A ko se sredi noči zvezda utrne, bom vedela, da prideš, dragi. da me obiščeš, da v samoti bova tiho med seboj kramljala. I akrat mi ne bo žal. da mlada morala sem umreti. SAMO TO SI ŠE ŽELIM Samo to si še želim. da bi bilo kmalu vse končano, da bi bolečin srca nič več ne čutila. 110 lakrat. ko v večni sen zaspim, umrle bodo želje in liotenja. I akta t mi. ali. ljudje, ne nosite cvetja in zelenja! I rnja mi rajši prinesite, ker je bilo preveč trpljenja! I rnja v grob mi namočite, preden me boste zagrnili! VASOVALKA V teh belili nočeh brez spanja in samotnega iskanja pri tebi vasujein kot veter pomladna te vsega ljubkujem. Med tvoje se kodre njamem. li ustnice božam, poljubljam oči in sten nemirnemu prisluškujem, da čutim opoj in utrip pomladi, ko te vsega ljubkujem. Večeri so mili in zvezdne noči v sanje te sladke zazibljejo. A jaz. vasovalka, pri tebi ostanem, nemirne, nemirne so moje noči. ko te vsega ljubkujem. SRČNI NA P A D Srce že ure in ure hiti z naglico ekspresa. Ko pa iznenadno obstane. dušenje, sopenje. hropenje so moji dobri znanci. Sestra, kisik! Nato vbod I ja j z ijrlo in v obraz mrtvaško bled zariše se borba: ŽIVETI! Kazalec na uri sekunde šteje in minuti'. ustnice mrzle in bele so rahlo rahlo zardele. Srce se umiri. po žilah spet zakroži kri: ZMAGA! 111 A nekega dne. veni. ko srce za vselej omaga, ko vsa kri v meni zvodeni bo mrtvaško ble