OSNUTEK UČNEGA NACRTA ZA POUK KNJIŽEVNOSTI NA SREDNJIH ŠOLAH (Sestavili: prof. Franček Bohanec, prof. Silvo Fatur, prof. Miha Feguš kot tajnik komisije in zastopnik Zavoda za šolstvo SRS, prof. Vladka Jan, prof. dr. Matjaž Kmecl kot predsednik komisije, prof. dr. Joža Mahnič, prof. Jože Šifrer, prof. Ivo Zrim-šek) Končna formulacija izdelana februarja 1973 v Ljubljani. NALOGE IN NAVODILA I. 1. Pri pouku književnosti se učenci seznanijo z najpomembnejšimi pojavi v slovan- skem slovstvu. Pri tem naj se predvsem usposabljajo za samostojno snovno, miselno, zgodovinsko, družboslovno in etično, za slogovno, kompozicijsko, književno zvrstno in vrstno razlago književne umetnine. a) Osnova za zgodovinsko, družboslovno in idejno umevanje in razlaganje književne umetnosti pridobivajo učenci ob branju književnih besedil z osvajanjem sintetizira-nega zgodovinskega znanja: v zgodovinski informaciji prednjačijo opozorila glede dialektičnih zakonitosti zgodovinskega in družbenega razvoja, določnost takšnega 101 razvoja pa morajo seveda podpirati osnovni zgodovinski in življenjepisni podatki; ti v učencu utemeljijo trdno predstavo o vzročni zaporednosti književnega dogajanja. Vsak literarni koncept, ki določa novo obdobje v razvoju književne umetnosti, je treba opredeliti in opisati družbenozgodo-vinsko, vsaj enako pozorno pa tudi slogovno in idejno. b) Osnove za slogovno, kompozicijsko, snovno, književno zvrstno in vrstno razlago pridobivajo ob branju književnih besedil s postopnim osvajanjem literarnoteo-retskih pojmov; predvsem nenehno gojijo najpogosteje rabljene pojme (snov, motiv, zgradba, lirika, drama ipd.), medtem ko je treba vse tiste številne pojme tradicionalne poetike, ki ne pomorejo k umevanju živega umetniškega besedila, zanemariti: o književnosti predvsem ni mogoče misliti brez obvladovanja osnovnih teoretskih pojmov in terminov. c) Književno besedilo ponuja ob analizi miselne sestave in književnih likov vrsto možnosti za etično vzgojo, za spoznavanje in vrednotenje človeka in človeškega. — Ti trije osnovni vidiki se pri književnem pouku neprestano medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. Teoretične in zgodovinske informacije pri tem ne presežejo razmerja dveh petin predvidenega časa in naj zmeraj neposredno sodelujejo pri ustrezni razlagi besedila, ki ga beremo. 2. Branje leposlovnih del ob vsem navedenem ostri učencem tudi esteski okus in jih že od prvega razreda dalje sproti vključuje v sodobna književna in splošno kulturna cSf.gajauja; učence usposablja tudi za samostojno spremljanje in presojanje teh pojavov. — Sploh naj izbira besedil za branje ne bo kar naprej le ilustracija različnih slovslvenozgodovinskih in teoretskih informacij, marveč naj bo prilagojena tudi učenčevim posebnim estetskim potrebam, njegovi duševni starosti, zanimanju ter aktualnim vprašanjem; slovstvenozgodovinsko znanje je pač le del znanja, ki naj ga učenci pridobijo pri književnostnem pouku. 3. Da bi učence razbremenili prerazsežnega pomnjenja vseh mogočih podatkov, je treba v smislu navajanja k samostojnemu delu predvsem gojiti uporabljanje različnih priročnikov, pomožnih učbenikov, bibliografij, študijske, šolske in drugih knjižnic; gojiti govorne vaje in morebitno seminarsko delo, oboje snovno povezano z doma- čim branjem (govorne ali seminarske razlage književnih besedil s spiska za domače branje naj se sproti vključuje v pouk). II. 1. Predvsem pa je potrebno, da učitelj disciplinirano preide vse učnosnovne faze pouka v okviru ciklično naznačenega števila ur. — Okvirna časovna omejitev posameznih snovnih enot v učnem načrtu je novost, ki v določeni meri vsiljuje tudi delovno metodo, na vsak način pa pomeni osnovno in obvezno delovno orientacijo. Ti okviii sicer omejujejo popolno učiteljevo svobodo; njihov namen je, zagotoviti minimalno enotnost dela v šolah; še zmeraj pa dopuščajo razmah učiteljevih nagnjenj in pedagoške ustvarjalnosti znotraj posameznih enot; večjo, bolj pedagoško učiteljevo ustvarjalnost najbrž celo trdo zahtevajo. Število ur ob vsaki snovni enoti je hkrati tudi navodilo, do kakšne mere poudariti posamezne književne pojave. 2. Snov, predpisana s tem načrtom, je izmerjena, se pravi premišljena na tak način, da jo je mogoče za posamezen letnik obdelati v nekaj več kakor petdesetih šolskih urah. To je seveda le razmerje in ne pomeni, da jo moramo v resnici obdelati v petdesetih urah, saj je za književnost na voljo piibližno 75—80 ur v vsakem letniku, pri čemer je čas v razmerju 20—25 čistih ur letno namenjen utrjevanju, posploševanju in preverjanju znanja, čas za šolske ure pa je računan še posebej. Glede na možnosti različne grajenosti učne ure oziroma sistema učnih ur bo torej snov v resnici razdeljena na različno število razpoložljivih ur. 3 Novi učni načrt prinaša izrazit snovni premik v novejši čas in to ob temeljiti krčitvi snovi iz starejših obdobij, kar je utemeljeno z idejnim in estetskim bogastvom sodobnih slovstvenih pojavov. Posledica je izpustitev mnogih imen, ki so bila sicer v prejšnjih učnih načrtih trdno zasidrana; povrhu navajanje imen v novem učnem načrtu ne predvideva monografske obdelave, marveč pomeni predvsem osnovni izbor avtorjev, katerih književna dela naj bi upoštevali pri branju* in mimo katerih tudi razumno odmerjena zgodovinska informacija v nobenem primeru ne more (mnoga imena so " Na tem mestu je besedilo nenatančno oz. ne izraža jasno sicer opredeljenega mišljenja delovne komisije; navajanje književniških imen pomeni izbor avtorjev, med katerimi naj učitelj izbira tekste «a branje; spričo razpoložljivega časa je jasno, da pri branju ne bo mogel upoštevati vseh, marveč bo med njimi izbiral po lastni presoji In nagnjenjih (naknadna op., M. Kmecl). 102 še skrita v posrednih oznakah: npr. Mencinger v »vajevcih«, Janežič v »SG«; njihova pritegnitev je prepuščena učiteljevi osebni presoji). Monografsko naj bi obravnavali v 2., 3. in 4. letniku le po enega slovenskega klasika s posebnim poudarkom na temeljni književnozvrstni značilnosti njegovega dela (Prešeren: lirika; Cankar; dramatika; Prežih: epika). 4. Zaradi takšnega premika ostaja ob vseh računih še zmeraj toliko snovi, da bo treba vrsto pojavov obravnavati zelo pregledno, informativno; le tako bo ostalo časa za občasna poglabljanja. — Posebno težko bo najbrže ustaljene učne navade spreminjati ob prvih enotah v prvem letniku in skozi ves drugi letnik (književnost 19. stoletja). Ob prvih enotah prvega letnika bo treba literarnozgodovinsko informacijo pač skrčiti na minimum in tem več pozornosti posvetiti temeljnim teoretskim pojmom; marsikatero informacijo a antičnih literaturah je mogoče posredovati tudi še kasneje, re-retrospektivno-asociativno. Ob tretji enoti (renesansa) bo treba več pozornosti nameniti lepo razvidni in razložljivi zgodovin-skodružbeni osnovanosti renesančne literature in kulture ipd. — V drugem letniku se ob posamičnih romantičnih avtorjih ne bo mogoče na dolgo ustavljati: primerneje bo z nekaterimi Puškinovimi, Byronovimi in Heinejevimi besedili ponazoriti zgodovinski, duhovni in slogovni značaj romantike. Druge njihove pesmi v berilih pa si bodo učenci prebrali sami, kar bomo ustrezno upoštevali pri preverjanju znanja. Posamezne avtorje bomo morda tudi natančneje obdelali pri govornih vajah in referatih. — Pete enote v drugem letniku najbrže ne ho mogoče obdelati drugače kakor na ravni skope literarnozgodovinske informacije, ki jo bomo ponazorili npr. s po enim francoskim, ruskim, hrvatskim in srbskim besedilom. Nekaj del imenovanih avtorjev pa sodi med domače branje, ali h govornim vajam in referatom. — Se teže bo najbrže zaradi ustaljene tradicije s šesto (slovenski realizem) in sedmo (Aškerc, Kersnik, Tavčar) učno enoto. Ce pa bomo upoštevali pozabljenje, ki spremlja kopičenje bio- in bibliografskih podatkov, bo laže premostiti zdaj prečustveno, zdaj inertno navezanost na to snov. Treba je luščiti bistveno: pri Aškercu morda njegov liberalizem in epski značaj njegove verzifikacije, pri Kersniku z izbiro ustreznih besedil oziroma odlomkov njegov razvoj iz romantike v realizem pa na rob naturalizma ipd. Tako bo ob snovi za 3. in 4. letnik več resničnih in ne zgolj navideznih možnosti za nekaj nadrobnejših estetskih analiz, kar je tudi v skladu z ustrezno razvito duševno-duhovno dojemljivostjo učencev teh letnikov. Zlasti v 4. letniku pa bo tako tudi mnogo več možnosti, da učence tik pred zaključkom šolanja dokončno vpeljemo v tekoče kulturno in književno dogajanje. — Nekatera navodila za posebne oblike pouka so dodana tudi še naslednjim poglavjem, ki govorijo o obsegu učne snovi. A. obseg UCNE snovi 1. letnik 1. Uvod: literarne vede: književna zgodovina, kritika, teorija. Najstarejše literature (orientalske književnosti). Razlika med književnostjo in vedo o književnosti. Ver-zifikacija, proza; ritem, metrum. 8 ur 2. Grška antika: ep (Homer), tragedija in tragično. (Sofokles) — vsakokrat kot teoretski in zgodovinski pojem. Dramatika kot književna zvrst. Poetika (Aristotel). Pojem snovi v književnosti. — Latinska antika: komedija in komično (Plaut), lirika (Ovid, Horac). — Metrična shema, njen zapis, skandiranje. 8 ur 3. Srednjeveška književnost (trubadurska lirika, epi, Dante); srednjeveško pismen-stvo in slovstvo na južnoslovanskem ozemlju. — Motiv in razmerje med snovjo in motivom. — Prehod v renesanso (Petrar-ka). Renesansa in humanizem; (Boccaccio), novela; (Cervantes), (Rabelais), satira. Razcvet renesančne literature v Dubrovniku in Dalmaciji. (M. Držič). (Shakespeare). 14 ur 4. Slovenski protestantizem. Prva slovenska knjiga (Trubar), (Dalmatin), (Bohorič), (Kiizmič). — Anekdota kot pridlgarski zgled in eden začetkov slovenske epike. Protireformacija in barok (Janez Sveto-kriški). Slovenski pridigarji, pridižni priročniki, pasijon. — Pripovedno poročilo in scena. 7 ur Valvasor kot zgodnji znanilec racionalizma. 1 ura 5. Ljudsko slovstvo kot pojem. Ljudska pesem. Slovenska lirska ljudska pesem; motivi, značilnosti. — Lirika kot književna zvrst. — Poglavitne snovi in motivi slovenskih ljudskih pripovednih pesmi. Srbska in hrvatska ljudska pripovedna pesem, —- cikli. Pojem pesemskega cikla. —• Epika kot književna zvrst. Ljudska pripovedna proza: 103 pravljice, pripovedke, bajke, legende, ša- 8. Pregledna zgodovinskorazvojna obnovi-Ijivke v slovenskem ljudskem slovstvu. tev snovi. 1 ura 11 ur SKUPAJ 55 ur 6. Pregledna zgodovinskorazvojna obnovitev snovi 1 ura 2. letnik 1. Klasicizem (Voltaire). Evropski racionalizem; južnoslovanski racionalizem (Obra-dović); slovensko razsvetljenstvo. Pisanice. Zoisov krog (Pohlin, Vodnik, Linhart). Slovenska komedija. Prva slovenska poetika. Prvi slovenski časopis, časopisno poročilo. Prva slovenska posvetna pesniška zbirka; pesniška zbirka kot pojem; basen, uganka. Informacija o evropski (Goethe) in posebej slovenski predromantiki. 9 ur 2. Romantika kot literarni koncept. Zgodovina romantike (Puškin, Heine, Byron, Scott; Karadzic, Njegoš, Mažuranič). Romantično pojmovanje narodnosti. — Slovenska romantika. Kopitarjev krog; — Čopov in Prešernov krog. Kranjska čbelica (Čop). Ilirizem. Prva slovenska povest; povest kot književna vrsta. 10 ur 3. France Prešeren (šaljivo satirična verzi-fikacija. Soneti nesreče. Sonetni venec. Krst pri Savici, Zdravljica). Nove pesniške oblike oziroma književne vrste; pojma književne zvrsti in vrste. Rima in druga zvočna izrazila. Zgradba, zunanja in notranja, literarnega besedila; retardacija in spešitev. 9 ur 4. Slovensko časopisje, kulturne ustanove in literarne revije sredi 19. stoletja. Pojmi: literarna revija, almanah, časnik, periodika. 1 ura 5. Realizem kot literarni koncept. Zgodovina realizma v književnosti (Dickens, Balzac, Stendhal, Flaubert, Gogolj, Tolstoj, Dostojevski). Začetki sodobnega makedonskega slovstva (brata Miladinov). Srbski in hrvatski realizem (Senoa, Zmaj, A. Ko-vačič, Kranjčevič, Matavulj). 6 ur 6. Slovenski realizem, začetki in razvoj. Vajevci (Jenko, Erjavec). Levstikov literarni program (Levstik, Jurčič). Prvi slovenski roman, balada, večernice, potopis. Pojavi pozne romantike (Stritar). Literarna kritika kot pojem (Gregorčič). 10 ur 7. (Aškerc, Kersnik, Tavčar.) Ljubljanski zvon in Celestinov literarni program. Dom in svet in nazorskopolitična cepitev javnega, tudi literarnega življenja na Slovenskem. 9 ur 3. letnik 1. Pozitivizem. Naturalizem kot literarni koncept (Taine, Zola, Ibsen). Slovenski naturalizem in podaljšani realizem (Govekar, Kraigher, Finžgar). 6 ur 2. Larpurlartizem, impresionizem, dekadenca, simbolizem kot literarni koncepti. Zgodovina novoromantične literature (Baudelaire, Whitmann, Wilde). — Impresija, simbol, alegorija. Hrvatska in srbska nova romantika (Matoš, Nazor, Vojnovič; Šantič, Rakič, Stankovič, Nušič). 7 ur 3. Slovenska nova romantika (Kette, Murn, Zupančič). —• Kitica, svobodni verz. Osnove mladinske književnosti. 8 ur 4. Ivan Cankar, dramatika, pripovedna proza, kritika in polemika (Na klancu. Kralj na Betajnovi, Hiša Marije Pomočnice, Martin Kačur, Hlapec Jernej in njegova pravica. Pohujšanje v dolini Šentflor-janski. Za križem. Bela krizantema, Hlapci, Moja njiva — ciklus Ob svetem grobu. Podobe iz sanj). — Osnovni pojmi iz dramaturgije (dramatično, dramatična fabula, dramski karakter, tehnika drame z gradnjo ipd.1. Crtica. Literarni esej (Izidor Cankar), (Gradnik). Začetki moderne slovenske literarne vede (Prijatelj). 13 ur 5. Svetovna literatura iz prvih desetletij 20. stoletja, poglavitni literarni koncepti; futurizem, dadaizem, ekspresionizem, sur-realizem, proletkult. Moderni roman (Rilke, Blok, Lorca, Joyce, Kafka, Gorki). Hrvatski ekspresionizem, srbski nadrealizem, zenitizem (Krleža, Šimič, Ujevič; Crnjan-ski, Davičo, Maksimovič). 8 ur 6. Slovenski ekspresionizem; konstruktivi-zem; literarne revije v tem času (Pregelj, Seliškar, A. Vodnik, Jarc, Kosovel, Grum, J. Kozak). 10 ur 7. Pregledna zgodovinskorazvojna obnovitev snovi 1 ura SKUPAJ 53 ur 4. letnik 1. Svetovne literature iz zadnjih desetletij; socialistični realizem, eksistencializem v književnosti, dramatika absurda, francoski novi roman. (P. Neruda, Rözewicz; Šolo-hov, Hemingway, Faulkner, Camus, Robbe-Grillet, Solženicin; Brecht, Sartre, Miller, lonesco.) 8 ur 104 2. Sodobna hrvatska in srbska književnost (Andrić, Goran Kovačić; Čopič, Lalič, D. Cosič; Popa, Kaleb, Marinkovič). — Sodobna makedonska književnost (Racin; S. Ja-nevski, A. Poposki, Cašule). 9 ur 3. Slovenski socialno kritični realizem 1930—1958. Nova stvarnost. Slovensko odporniško slovstvo. Socialistični realizem. Odmik od doktrine socialističnega realizma. Literarne revije v tem času. —• Slovenski zamejski književniki v Trstu in na Koroškem. — Emigrantsko slovstvo po letu 1945. Slovenska lirika iz tega obdobja (Klopčič, Kocbek, Vodušek, Udovič, C. Vipotnikj Bor, Kajuh, partizanska ljudska pesem; Mi-natti, Kovic, Menart, Krakar). Slovenska dramatika iz tega obdobja (Kreft; Bor, partizanska agitka; Potrč). Ideja in tendenca književnega dela. Prežihov Voranc (Samorastniki, Požganica, Jamnica). Slovenska pripovedna proza tega obdobja (Bevk, M. Kranjec, Ingolič, C. Kosmač, B. Pahor; B. Zupančič, Kovačič, Zidar). — Partizanska spominska proza (Hace, Gra-beljšek, Svetina). — Reportaža, feljton; pripovedna perspektiva, pojem pripovedovalca; kolportažne književne vrste: kriminalka, znanstveno fantastična pripovedna proza. — Slovenska književna kritika tega obdobja (Brnčič, Vidmar). 26 ur 4. Ponovni odmiki od realizma. Eksistencializem v slovenski literaturi (Kocbek, Hieng, Rebula, Kavčič; Zaje, Strniša; Smole, P. Kozak). Oblikovni eksperiment v književnosti (Šalamun, Šeligo). — Notranji monolog. Tok zavesti. Televizijska in radijska igra. 7 ur 5. Pregledna zgodovinskorazvojna obnovitev snovi 1 ura SKUPAJ 51 ur EKSKURZIJE Namen ekskurzij je, da učencem ponazarjajo predelano oziroma tekočo snov. Učenci se na njih seznanjajo z rojstnimi domovi, z življenjskim okoljem, s prizorišči del in z grobovi ustvarjalcev, s tamkajšnjo govorico, narečjem, z ljudmi, kmeti in delavci ter s splošnimi razmerami v določeni p< krajini. Vsak razred opravi vsaj eno literarno ekskurzijo letno; naj pa bo ne le tehnično, temveč tudi vsebinsko skrbno pripravljena; profesor naj jo spremlja z izčrpno strokovno razlago, učenci z izbrani-nimi recitacijami. Po opravljeni ekskurziji teče v razredu pogovor, nato se piše šolska ali vsaj domača naloga. Možna je tudi objava najboljšega potopisa v šolskem dijaškem glasilu ali razstava uspelih fotografij v prostorih šole. Priporočljive so tudi kombinirane ekskurzije, ki jih hkrati vodijo slovenist, geograf, zgodovinar in umetnostni zgodovinar; takšne ekskurzije osvetle določeno pokrajino z raznih sorodnih vidikov obenem, vendar naj ne zajamejo, če hočejo biti uspešne, po več kot dva razreda učencev. Cetrtošolci eno ekskurzijo obvezno posvete obisku zamejskih Slovencev, da se v njih pred odhodom s srednje šole utrdi zavest o jezikovni, kulturni in narodni enotnosti Slovencev, ne glede na državne meje, ki nas ločujejo. Smeri so določene tako, da v največji možni meri upoštevajo časovni (literarno-zgodovinski) in prostorski (enotnost pokrajine, nepretrganost smeri) moment. Profesorji te za posamezne letnike načelno obvezne smeri glede na svoje skušnje in krajevne možnosti seveda lahko nekoliko va-riirajo ali dopolnijo. Vse ekskurzije so preračunane na vožnjo z avtobusom, ne z vlakom, in z izhodiščem v Ljubljani. 1. letnik 1. Ljubljana: ogled NUK, predvsem rokopisov, inkunabul in protestantik na stalni razstavi — literarnozgodovinski spomeniki v zvezi z Zoisom, Prešernom in moderno: center, cukrarna. Rožnik — obisk izbrane gledališke predstave. 2. Turjak — Rašica — Velike Lašče — Pod-smreka — Spodnje Retje — Vinice pri So-dražici — Velike Lašče — Dobrepolje — Kopanj pri Grosupljem. 2. letnik 1. Podreča, Praše — Kranj s Prešernovim muzejem in grobom — Radovljica — Žirovnica — Vrba z Ribičevino in Sv. Markom — Dosloviče — Rodine — Bohinj z Ajdovskim gradcem in Savico. 2. Praproče pri Grosupljem (Louis Adamič) — Krka — Muljava s Kravjakom (Sleme-nicami) — Stična — Novo mesto: Kettejevo in Trdinovo stanovanje, Julijin grob, stara gimnazija, študijska knjižnica Mirana Jarca. 3. Škofja Loka: Tavčarjeva soba in soba Kalanovih v muzeju na gradu — Visoko in Poljane — Cerkno — Zakojca (Bevkova domačija) ¦— Idrija (Bevkova delovna soba v muzeju v gradu). Škofja Loka — Visoko in Poljane — Slap ob Idrijci — Most na Soči — Kobarid, Li-bušnje. Vrsno, Sv. Lovrenc. 4. Brdo pri Lukovici — Spodnje Loke pod Limbarsko goro — Celje: motivika celjskih grofov v naši dramatiki, študijska knjižnica s sobo Vladimira Levstika — Senožeti nad Rimskimi Toplicami. 3 letnik 1. Vrhnika: Klanec, Sv. Trojica, Hrib, Mo-čilnik, Verd — Postojna — Pivka, Zagorje, Kaleč — Ilirska Bistrica — Prem s Kettejevim muzejem v šoli — Sežana in Toma j. 2. Novo mesto: — »Zajec« pod Gorjanci — Metlika z Belokranjskim muzejem — Črnomelj — Dragatuš in Vinica z Zupančičevim muzejem. 3. Goriška Brda z Medano (Gradnikova spominska soba in grob) —• Solkan (Bevkov grob) — Gradišče pri Prvačini in Ri-hemberk, danes Branik — Tomaj s Kosovelovimi bivališči in grobom, kraške gmajne z borovim gozdom, šola v Sežani. 4. letnik 1. Šoštanj s Kajuhovo spominsko sobo — Velenje — Slovenj Gradec — Ravne na Koroškem, študijska knjižnica, — Prežihov vrh s pisateljevo sobo — Kotlje z grobom — Podgora z rojstno bajto. 2. Polskava (Ingolič) — Ptuj (Ingolič in Potrč) — Gradišče, nekdaj Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Kraigher, Cankar, Brn-čič) — Videm ob Sčavnici (Kocbek in Kreft) — Kapela — Radenci — Murska Sobota s študijsko knjižnico (prekmurski protestantski tiski) — Velika Polana (domačija in muzej Miška Kranjca) — Bistrica — Ljutomer (Vraz, Miklošič). Ekskurzija je dvodnevna. 3. Koroška: Lese, Svatne — Celovec — Krnski grad. Gospa Sveta — Velikovec — Djekše — Dobrla vas. Kanalska dolina — Rezija — Čedad — Trčmun — Laze, Landar. Trst (Slovenski kulturni dom) — Dolina — Bazovica — Re-pentabor — Nabrežina — Devin — Doberdob —• Gorica (Erjavčev grob. Travnik, Gregorčičeva smreka). Kot vire priporočamo: Stanko Kotnik, Po domovih naših pisateljev; brošure — vodiči Zavoda za spomeniško varstvo in Gorenjskega muzeja za Vrbo, Kranj in Muljavo; članki Ivana Kolar j a (Literarni sprehod po Ljubljani) in Božene Orožen (Celje, Kozjansko, Savinjska, Šaleška in Zadrečka dolina) v JiS.