Poštnina plačana v gotovini. Cena 30.- lir Spediz. in abb. post. I. gruppo DEMOKRACIJA «Javno mnenje je zlate tele denašnijh dni». EVELYN WAUGH britanski pisatelj Leto XVI. - Stev. 1 Trst - Gorica, 1. januarja 1962 Izhaja 1. in 15. v mesecu MILIJARDE ZA POLET NA LONO Vesoljska tekmovanja se bodo v novem letu samo še pospešila = Ali bo to človeštvu v korist? V zadnjih dneh pravkar preteklega leta so se nenadoma razširile vesti, da so Rusi poslali na Luno raketo s posadko štirih mož. Težko bi kdo uganil, ali je ta vest silvestrovska izmišljotina ali resnica. Tehnični skoki so na eni strani naravnost nepreračunljivi, na drugi strani pa so Sovjeti izredno spretni reklamni strokovnjaki. Tudi če rakete niso odposlali, bodo lahko zatrjevali, da so polet na Luno poiskusili že leta 1961, v času torej. ko se drugim o tem še sanjalo ni. Lela 1492 je Kolumb jadral proti Ameriki; Vasco da Gama, Bartolomeo Diaz-Ferdao de Magalhaez so vozili vzdolž novih obal in v teku nadaljnega četrt stoletja so bile v glavnem znane konture Novega sveta. To obdobje svetovne zgo-ilovine lahko primerjamo v določenem smislu z dogajanji današnjih dni, ko človeštvo raziskuje vesolje. Prvi vesoljni potniki so se že odlepili od zemeljske atmosfere in romanje na Luno stopa v fazo uresničitve. Med Kolumbom in njegovimi tovariši ter med današnjimi vesoljnimi potniki pa obstoji vendarle pomembna razlika. Ko je Kolumb svojo ladjo Santa Maria odhajal proti neznanemu svetu, je bil trdno prepričan, da se bo vrnil bogato obložen z indijskimi proizvodi. Ko bo prvi romar »a Luno odletel z Apollo konico ali z Lu-nikom na Luno, ni človeka, ki bi fiča-koval, da se bo romar vrnil z Luninimi proizvodi, s katerimi bo mogoče o- 'V-nati nezaslišane stroške ekspedicije -J ni namen potovanja je pravzaprav potola-žitev radovednosti znanstvenikov. Ali pa taka radovednost opravičuje tako velike napore? Nihče ne more že vnaprej oceniti, kakšen pomen in posledice nastajajo iz dejstva, da je človek stopil na Luno. Gotovo je, da bo znanost stem prejela premoge odgovore na danes nerazložljiva vprašanja. Ali so pri tem upošteti tudi gospodarski interesi, je povsem negotovo. Možno je sicer, da so na Luni nenavadne tvarine, vprašanje je samo, kako naj jih pridobivajo in prevažajo na Zemljo. Vzpodbude za raziskovanje neznanega sveta so v 16. stoletju narekovale gospodarske koristi in tekmovanja med velesilami takratnih časov, posebno med Španijo in Portugalsko. Pri tekmovanju za pristanek na Luni sodelujeta danes Rusija ia Amerika. K temu pa ju ne silijo gospodarske koristi. Zasedba Lune bi gotovo prinesla kako vojaško prednost zasedbeni sili, vendar se zdi glavno vodilo tekmovanja prestiž tekmovalcev. Tekma za Luno je pričela, ko je predsednik Kennedy po Gagarinovem obkro-ženju Zemlje poslal 25. maja 1961 poslanico, v kateri je med drugim dejal: »Mislim, da si morajo Združene države postaviti za cilj da še pred koncem tega desetletja pošljejo človeka na Luno z možnostjo, da se čil in zdrav spet povrne na Zemljo.« Za tako odločitev je bilo treba precej poguma. Predsedniku pa drugega ni preostalo, če se tekmovanju že vnaprej ni hotel odpovedati. * # * Od meseca maja dalje je ves program ameriških vesoljskih romanj osredotočen na Luno. Vprašanje pa je, ali imajo Američani še kaj izgledov za zmago v tej tekmi, oziroma ali niso v prevelikem zaostanku. Oba tekmeca se poslužujeta za vesoljska potovanja raket »prvega poko-lenja«. Razlika je v tem, da so ruske rakete prvega pokolenja približno še enkrat težje od ameriških. Na ta način imajo Rusi nekaj več možnosti delati v svetu vtis, da so pred Američani. Preden pa je sploh mogoče misliti na kakršnokoli potovanje na Luno, je potrebno izdelati drugo pokolenje raket z neprimerno večjo gonilno močjo. Raketa, ki je majorja Titova prevažala okrog Zemlje, je imela gonilno silo kakih 450 ton. Za potovanje na Luno pa bo potrebna gonilna sila 4.500 - 5.500 ton. Ali bo Amerika zmagovalka v tem tekmovanju je odvisno od tega, kako daleč so Rusi z razvijanjem drugega pokolenja raket. Ce so pomembno napredovali, bodo verjetno Američane potolkli - če ne, je zelo verjetno, da bodo Američani dosegli izdelavo drugega pokolenja raket v dveh letih. Najzgodnejši datum ameriškega ro- manja na Luno, je določen za leto 1967 * * * Gotovo je tekmovanje za zasedbo Lune najdražje tekmovanje svetovne zgodovine. Kalkulatorji sodijo, da bo tako romanje stalo približno 20 milijard dolarjev, to je v lirah 12.400 milijard. Ta znesek je polovica ameriškega enoletnega obrambnega proračuna. Predsednik Kennedy je povečal proračun za vsemirska raziskovanja in vesoljska potovanja od letno 720. milijonov dolarjev na 1.672 milijonov dolarjev. Zelo je verjetno, da se bodo ti izdatki čez nekaj let povečali na letnih 10 milijard dolarjev. Gospodarstveniki računajo, da bo pri temu delu zaposlenih 1 milijon ljudi, to je več kot jih je zaposlenih v avtomobilski oz. železarski industriji Strokovnjaki so tudi prepričani, da take obremenitev ameriško gospodarstvo lahko prenaša le z velikimi težavami. Vprašanje pa je, ali Sovjetija ki še vedno močno zaostaja za ameriško produkcijske zmogljivostjo, lahko brez resnih nevarnosti prenaša taka bremena. Rusi si bodo morali te stroške pritrgati od ust, česar Američanom ni treba. Potovanje na Luno pa odkriva še mnoge druge probleme. To je predvsem vprašanje breztežnosti. Res je, da je major Titov opravil obkroženje brez dokaznih kvarnih posledic, s tem pa še ni rečeno, da se take posledice ne bi pokazale pri enotedenskem potovanju, ki je potrebno za vožnjo na Luno tja in nazaj. Naslednje vprašanje so nevarna kozmična izžarevanja. Verjetno bodo že v doglednem času našli odgovor na ti dve vprašanji. Čeprav se nam prikazuje potovanje na Luno kot izredno draga zadeva z dvomljivo praktično vrednostjo, bo ne glede na vojaške in znanstvene aspekte, poslužila važnim gospodarskim namenom. Na tem področju vodi Amerika, čeprav so razne evropske dežele razvijale na-Ce bc število naraščalo s sedanjo hitrostjo bo teh razgovor jv leta T!>80 100 mi: U,n:'v. Da bi tej veliki gneči lahko zadostili, bi morali položiti nove kable, kar bi stalo kakih 900 milijard lir. Z novim telekomunikacijskim ustrojem, ki uporablja satelite, bi znašali ti stroški največ 300 milijard lir. Ustroj bi uredili s pomočjo 5 britanskih »blue streak« in tem pripadajočih zemeljskih postaj. S podobnim načrtom, kakršen je zgornji britanski, se v tem času ukvarja tudi družba American Telephon and Telegraph Company ki namerava povezati Združene države z glavnimi evropskimi mesti in Havajskimi otoki. V ta namen so stavili na razpolago znesek 300 milijard lir Ustroj je uposobljen tako za prenos telefonskih razgovorov kot tudi televizijskih oddaj. Računajo, da bodo do leta 1970 veliko večino transatlantskih telefonskih zvez prenašali sateliti. Važno je tudi to. da so pri takšnih prenosih odstranjene atmosferske motnje. črte in bodo zato soodločevale. To je D>ed-vsem vprašanje telekomunikacij. Leta 1959. so zaznovali med Anglijo in Združenimi državami 3.000.000 razgovorov Neglede na senzacionalne vesti ob koncu leta, moramo vendarle priznati, da napreduje tehnika vesoljskih poletov z neverjetno naglico. Ta je tako velika, da nas v tem pogledu ne more skoraj nič več iznenaditi. Ali pa taka hitrost le ni preveč nevarna za trezne ljudi? Ob vstopu v novo leto Poslovili smo se od starega in stopamo v novo leto 1962. Kakš? na je bilanca teh zadnjih dva? r.ajst mesecev in kaj nam obeta neposredna prihodnjost? Če gledamo nazaj moramo predvsem ugotoviti, da se je v letu 1961 nadaljeval gospodarski preevit, da se je splošno blago? stanje še vedno večalo. Italija, v kateri živimo, spada po statistič? rih podatkih med tiste države, ki so zabeležile sorazmerno naj? večje povečanje industrijske proizvodnje. Življenjski stroški se tudi niso pretirano povečali. V splošnem njihovo naraščanje ni presegalo povišanja plač in mezd. S tem so bili ustvarjeni pogoji za povečanje potrošnje, za hitro na? raščanje motorizacije, opremlja? nje gospodinjstev z novimi stroji, televizorji itd. Z zasebnega vidika gledano, je to veliko, posebno še če upoštevamo, da ni povsod tako. Že v sosednji Jugo? slavi ji vidimo n. pr. da je sploš? na draginja zavzela nevarne obli, ke in vse drugačen obseg kot pri nas. Ko smo že pri gospodarstvu moramo omeniti, da je Evropa lani napravila nove in velike korake na poti k svoji postopni združitvi. Celo Velika Britanija, ki se je dolgo branila, je prosila za sprejem v organizacijo Skup? Dprašanje titooega nasledsloa Nobena tajnost ni, da Tito že nekaj let ni pri pravem zdravju. Nekajkrat so ga operirali in vedno redkeje nastopa v javnem življenju. Živi večinoma v enem izmed svojih številnih dvorcev, najraje na Brionih, dnevne vladne posle pa je pre-stil drugim. Računati je treba torej s tem. da ga nekega dne ne bo več. S tem pa se odpira vprašanje njegovega nasledstva. To je problem, ki vedno bolj zanima prebivalce Jugoslavije in z njim se v zadnjem času precej peča tudi svetovni tisk. Tako je sredi decembra izšel celo v uglednem švicarskem dnevniku »Neue Zuercher Zeitung« skoro celo stran obsegajoči članek, v katerem je Slobodan Stankovič obširno in pregledno obrazlo žil bistvo in važnost tega vprašanja. Tudi po Stankovičevem mnenju obstojata v jugoslovanski KP, ki je po prelomu s Kominformom, pri ponovnem zbli-žanju z Moskvo, ob madžarski krizi, neuspehu beograjske konference nevtralnih držav in raznih gospodarskih težavah doživela že vrsto kritičnih trenutkov, v glavnem dve struji, ki se borita za prevlado in s tem za Titovo nasledstvo. Prvi, ki naj bi bila s komunističnega stališča konzervativna ali »pravoverna«, načeljuje Rankovič. Ta naj bi imel za seboj večino Centralnega komiteja KP Srbije in dober del Črnogorcev. Drugo strujo, ki naj bi bila reformistična in bolj liberalna, pa naj bi vodila Kardelj in Vladimir Bakarič, za katerima naj bi stala večina slovenskih, hrvaških in makedonskih komunistov. Ni pa ta porazdelitev vplivnostnega območja popolnoma točna kajti reformistična struja ima veliko pristašev tudi v Srbiji in Crni gori, konservativna pa med Slovenci, Hrvati in Makedonci. Rankovič in njegovi zagovarjajo načelo, da mora partija nadzirati in obvladati vse. Kot dejanski, čeprav ne nominalni šef policije in kot organizacijski tajnik stranke Rankovič vodi takšno kadrsko politiko, da postavlja na odgovorne položaje svoje ljudi. Nobena tajnost ni, da ne soglaša z raznimi gospodarskimi reformami, ki slabijo vpliv partijskih funkcionarjev. V odnosu do Moskve so tudi »pravoverni« prepričani, da mora Jugoslavija ohraniti svojo neodvisnost, na drugi strani pa menijo, da bi se s Kremeljem le dalo doseči pomiritev in zbližanje pod pogoji, ki bi bili za Jugoslavijo sprejemljivi. V notranji politiki so pripadniki te struje zagovorniki policijskih in administrativnih ukrepov kot najučinkovitejšega sredstva za izvedbo in dosego postavljenih ciljev ter za zagotovitev reda v upravi gospodarstvu in življenju. Kardelj in Bakarič, predstavnika reformistične struje, pa dajeta prednost ideoloških načelom. Predvsem ti, naj bi režimu pomagali, da premosti težave, se utrdi in ohrani. Kot taka sta za decentralizacijo v državni upravi in v gospodarstvu, za dejansko izvedbo in spoštovanje principa federacije v državni politiki in za resnično enakopravnost posameznih jugoslovanskih narodov. Kot komunist se je pa Kardelj znašel pred podobnim problemom kot svoječasno Djilas: kaj storiti, ko postane očitno, da bi sicer pameten in potreben ukrep spravil v nevarnost obstoj enostrankarske diktature? Ali se sploh lahko govori o resnični decentralizaciji državne uprave in politične moči s pomočjo delavskih svetov vse dokler so partijski člani obvezani, da v vsaki komuni, okrožju, republiki in obratih disciplinirano izpolnjuje ukaze partijskega vodstva? Kardelj sicer do danes še nikjer ni govoril o odpravi te partijske discipline toda že sama narava reform, ki jih zagovarja, ga bo prisilila, da zavzame tudi do tega svojemu ostalemu hotenju primerno stališče. Trenja med omenjenima dvema skupinama niso več skrita. Do izraza so prišla na raznih partijskih sestankih in kongresih pa tudi v raznih polemikah v tisku. Pomisliti je treba samo na sedanje razpravljanje o nacionalnem vprašanju, kateremu lahko sledimo v ljubljanskem tisku. V njem se je Dobriča Cosič, pristaš konzervativne struje, postavil na unitaristično, Pirjevec kot Slovenec in pristaš reformistične struje, pa na federativno načelo in narodni enakopravnosti odgovarjajoče stališče. Stankovič pravilno opozarja, da pri tem ne gre za trenja med dvema strujama od katerih naj bi ena bila komunistična, druga pa ne. Oboji so komunisti, samo da imajo v nekaterih zadevah različne poglede. Niti eni niti drugi niso pristaši Zahoda. Vsekakor pa bo od prevlade ene ali druge struje odvisna bodočnost Jugoslavije, katere režimu danes samo Titova osebnost s svojim ugledom ohranja zunanji videz enotnosti ter preprečuje, da bi notranje borbe zavzele preostre oblike. Dogodki — i po svetu j ZADEVA FIUMICINO. V zadnjem času se mnogo govori o aferi glede rimskega letališča Fiumičino. Odkar so letališče dogradili, se je že nekajkrat zgodilo, da na njem niso mogla letala pristajati, ker se je vzletišče pogrezalo. To zadevo so spravili pred parlament in prav v teh dneh je posebna parlamentarna komisija podala zaključke svoje preiskave. Kljub nekaterim podatkom pa celotno delo komisije še ni znano, kajti določeno je, da bodo o tem vprašanju razpravljali v obeh domovih parlamenta 16. januarja. Zgleda, da je krivda za slabo opravljeno delo v sistemu same italijanske birokracije, ki večkrat ovira polno delo državnih organov. a * * TUDI V SOVJETIJI SLEPARIJO DRŽAVO. Sovjetska policija je pred kratkim odkrila nedovoljeno prodajo živil v južni Ukrajini. Zvedelo se je, da so nekateri vladni funkcionarji oškodovali državo za približno 450 milijonov lir. Skupina višjih predstavnikov oblasti je namreč preprečila, da bi prišlo v prodajo velike količine sadja in zelenjave. To ukradeno blago so potem prodajali tia črn' borzi. Policija je krivce prijela. Kazen, ki jo predvideva ruski zakonik, pa bo lahke v tem primeru tudi smrtna. * a * EICHMANN SE NOCE SPOKORITI. Za božične praznike so izraelske oblasti ponudile vojnemu zločinu Adolfu Eich-mannu, da bi lahko prisostvoval polnočnici. Eichmann pa je ponudbo zavrnil, rekoč, da noče nikogar v svoji celici. Z veseljem pa je sprejel božično kosilo, ki so ga pripravili nalašč zanj. Njegovi pazniki so opazili, da je med prazniki začasno opustil pisanje svojih spominov. nega trga. Opozicijska skupina sedmih držav, katerim je Velika Britanija načelovala, je praktič? no razpadla. Zmagala je zamisel šestih, Francije, Zahodne Nem? čije, Italije, Holandije, Belgije in Luksemburga, ki so že pred leti uvidele, da je rešitev Evrope s a? mo v združitvi in so se po tem tudi ravnale. Na žalost pa ne bi mogli reči. da bi bilo tudi naše mesto v od? govarjajoči meri deležno blago? dati splošne gospodarske kon? junkture. Medtem ko vsa pri? stanišča Italije beležijo iz leta v leto naraščanje prometa, se je I rst znašel na mrtvi točki. Z nekoč drugega pristanišča v Sredozemlju je prišel do tega, da se danes že boji, da ga ne bi prekosila nekoč skromna Ke? ka. Roko v roki z gospodar? skim gre tudi demografski raz? voj. Zadnji statistični popis je pokazal, da ima Trst de? jensko prav toliko prebivalcev kot pred desetimi leti. Povečanje znaša komaj nekaj tisoč na tri? stotisoč medtem ko so za druga italijanska mesta ugotovili ne? primerno večje razlike. Torej tu? di v tem pogledu mrtvilo, kate? remu še ni videti konca. Močno negativna je bilanca preteklega leta v zunanji politiki. Organizacija Združenih narodov je v Kongu doživela svoj do da? nes najhujši moralni poraz. So? vjeti so brezobzirno zaostrili berlinsko krizo. Ne oziraje se na pozive vsega sveta so izvedli le? po število atomskih poskusov. Nujno je, da druge države, ki razpolagajo z atomskim orožjem in katere imajo dovolj gospodar? skih sredstev ne bodo hotele za? ostati. Zadeva bo torej šla na? prej. Še celo Indija, ki se vedno sklicuje na mednarodno pravo in zagovarja miroljubno politiko je z orožjem v roki na enostranski način rešila vprašanje portugal? skih kolonij na svojem ozemlju. V Alžiriji se še vedno bojujejo. Nevarnih žarišč, ki samo čakajo na iskro, da bi eksplodirala, je po vsem svetu dovolj. Glede te? ga smo v začetku novega veliko na slabšem kot pa smo bili v za? četku lanskega leta. Namesto re? da se v svetu vedno bolj uve? I javi ja anarhija. Vredno več je takih, ki spoštujejo mednarodne obveznosti in načela samo takrat, ko je njim prav in ko jim to gre v račun, kar seveda spodkopu? je in ograža mednarodno sigur? nost in stalnost. V italijanski notranji politiki v letu 1961 ni bilo velikih premi? kov in sprememb. Pač pa zapu? šča lansko leto novemu v dedi? ščino nujno odločitev: doseda? n.ja izrazito sredinska demokr? ščanska vlada se bo morala nag? niti bolj na levo ali na desno. Zadnji meseci notranjepolitične? nega življenja so potekali v ved? no ostrejšem boju med zagovor? ni ki ene in druge rešitve. In končno, naša »stara prav? da«? Kako je z našimi manjšin? skimi pravicami? Dobili smo si? cer že dolgo obljubljeni zakon o slovenskih šolah, a o dvojezič? nosti še vedno ni ne duha ne slu? ha, niti na sodišču, kje šele kje (Konec na 2. str.) V soboto dne 10. februarja 1962 ob 21. uri v HOTELU EXCELSIOR PALAČE XI. TRADICIONALNI DOBRODELNI PLES Vstop samo z vabilom. Vstopnice in rezerviranje miz v Ul, Machiavelli 22 telefon 36-275 SDD v TRSTU VEST! z GORIŠKEGA Oilooanje ofc£. smta si prefehiens letu Goriški občinski svet je v četrtek 28. decembra zaključil svoje lansko delovanje. Ker nas zanima predvsem doba po majskih volitvah, bomo tu povedali, da se je v zadnjih šestih mesecih svet sestal štirinajstkrat in razpravljal /j najrazličnejših vprašanjih. V tem času so obnovili tudi številne komisije in svete. V treh smo zastopani tudi Slovenci. V občinsko volilno komisijo je bil namreč izvoljen prof. Bratina, v upravni svet šolskega patronata je prišel prof. Kacin, v nadzorni svet doma onemoglih v Ločniku pa je bil potrjen dr. Sfiligoj. Glede splošnega delovanja občinskega sveta lahko rečemo, da je bilo vsekakor uspešno, mnogo več pa bi se bilo napravilo, če bi ne bili izgubili toliko časa z nastopi levičarjev, ki so premnogokrat skušali spremeniti občinski svet v politično zborovanje. Nočemo s tem reči, da glas opozicije ni potreben, vendar pa se morajo vsi zavedati, da se s samim klepetanjem ne rešujejo razna vprašanja, zlasti še ne taka, za katera so potrebna tudi finančna sredstva. Še o zahtevah naših svetovalcev Zadnjič smo poročali o zanimanju naših občinskih svetovalcev za okoliške vasi, danes pa bomo pogledali, katere javna dela so predlagali za mesto. Predvsem moramo omeniti zahtevo, naj se asfaltirajo ulice Čampi, Buffolini, Le-vada, Palladio, Brig. Etna, Zorutti, Volta, Galvani, Ferraris, Cipriani in Garzarolli. Zlasti slabe so ceste na Livadi, zato pa sta si jih na zahtevo prof. Bratine že ogledala odbornik za javna dela geom. Lupieri in ing. Vižintin, vodja občinskega tehničnega urada, in se seveda prepričala o njihovem stanju. Poleg tega so slovenski svetovalci predlagali stalno urejevanje vseh neasfaltira-nih ulic in pločnikov, zgraditev dveh javnih tehnic, od katerih bi morala biti ena pri Pevskem mostu, da bi se je lahko posluževali tudi naši kmetje, otvoritev otroških zabavišč in ljudskih kopališč, ustanovitev posebnega središča za zbiranje mestnih odpadkov in njihovo predelovanje v biološko gnojilo in dokončno ureditev trga za na debelo. To zadnje delo je občinski odbor že odobril in pripravil zanj potreben načrt, ker pa je prav, da je ljudstvo obveščeno predvsem o delovanju naših svetovalcev, bomo dodali, da so tudi to stvar proučili ter pripravili in predložili svoj načrt. Prepiri med komunisti se nadaljujejo Prepiri med komunističnimi tovariši sc s povečano glasnostjo nadaljujejo. Rdeča Kitajska in Sovjetija igrata neke vrste biliard. Ena kot druga se izogibata neposrednih udarcev ter se poslužujeta tretje krogle. Peking zahteva naj bi zaradi albanskega spora sklicali novo konferenco 81 svetovnih komunističnih partij. Takšna konferenca aiaj bi zasedala strogo zaupno, kot se je to zgodilo točno pred enim letom v Kremlju, kjer so se sporazumeli za enotno komunistično doktrino. Sedaj pa naj bi obravnavali medsebojne spore po- Posebnost: elegatni copatki primerni za obdarovanje otrok 00 %%onola LARGO BARRIERA VE C C HI A Št. 5-6 TRST sameznih komunističnih partij. »Pravda« je pred kratkim priobčila uvodnik člana centralnega komiteja Adropova, v katerem pisec ugotavlja, da glede vodstva albanske komunistične partije nimajo v Kremlju kaj razpravljati, ker se Enver Hodža in njegova tovaršija kremeljskim direktivam enostavno upira. Tega mnenja pa niso pekinški komunisti, ki uporabljajo Albanijo za svojo lutko. Na drugi strani si Andropov ni tvegal napasti Rdečih Kitajcev kot glavnih krivcev^ čeprav je bilo to iz članka lahko povzeti. Vse to kaže, da so pred nami veliki prepiri v komunističnem taboru. ker poznamo komunizem, lahko obenem mirne vesti trdimo, da v podjetjih in tovarnah ne odločajo niti delavci niti nameščenci. Glavno besedo imajo, da, delavci in nameščenci, toda delavci in nameščenci komunisti. Kaj pa to pomeni? To pomeni, da se v podjetjih in tovarnah vse vrti in suče, kakor zahteva komunistična partija. Samoupravljanje je torej le navadna bajka. Socialhemunisti in slovenska kultura Ako bi slučajno demokratični Slovenci razpustili Slovensko demokratsko zvezo in se nato vpisali v kako italijansko stranko, si lahko sami predstavljate, kakšen vik in krik bi tedaj dvignil »Primorski dnevnik«. To vam bi bilo kričanja o narodnem odpadništvu in kdo ve še kaj b; prinesli na dan, da bi obsodili tak korak. Nič takega pa se ni pripetilo pred leti, ko so bivši titovci, meni nič tebi nič, zle- Božičnice na naših šolah Na vseh naših šolah so v soboto 23. decembra priredili tradicionalne božičnice. Na srednjih šolah je prišel v poštev lej kulturni del s petjem in deklamacijami, v otroških vrtcih in osnovnih šolah pa je temu sledilo razdeljevanje daril. Na osnovni šoli v Skrljevem je bila božičnica povezana s projekcijskim večerom. Na vabilo gospe učiteljice je namreč prišel iz Gorice prof. Bratina, ki je zbranim otrokom in staršem pokazal, kar je bil zanimivega posnel v zadnjih mesecih. 0 Jugoslovanskem samoupravljanju Večkrat slišimo govoriti o jugoslovanskem samoupravljanju v podjetjih in tovarnah. Da, beseda samoupravljanje je res zelo lepa in bi morala pomeniti, da v Jugoslaviji ne odločajo ne delodajalci ne država, ampak sami delavci in nameščenci, ki imajo pravico, da svoje podjetje vodijo in upravljajo. Tudi mi verjamemo, da v Jugoslaviji ne odločajo ne delodajalci ne država, a Indipendentistični vodja Markežič obsojen na pet mesecev zapora Porotno sodišče v Trstu je v četrtek 28. decembra obsodilo Giovannija Markežiča na pet mesecev zapora, ker ga je spoznalo krivega sramotenja predsednika italijanske vlade Fanfannija. Kazen je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Markežiča je branil voditelj goriške SDZ dr. Avgust Sfiligoj. Branilec je svoj govor, ki je trajal skoraj štiri ure razdelil na dva dela. V prvem delu je obravnaval splošna politična vprašanja, ki zadevajo Tržaško svobodno ozemlje, na drugem delu pa je skušal izpodbijati tožilčeve trditve o Markežičevem prestopku. Dr. Sfiligoj je napadel naziranja po katerih velja londonski sporazum samo za nekatera vprašanja. Pri tem se je dalj časa zaustavil pri vprašanju dvojezičnosti, ki se na Tržaškem, kljub londonskemu sporazumu ne izvaja. Za svojega varovanca je branilec zahteval popolno oprostitev, v primeru, da bi ga spoznali za krivega pa je sodnikom in porotnikom naštel tri točke, katerih naj bi se pri sodbi držali. Te tri točke so naslednje 1) škoda je bila razmeroma blaga, 2) Markežič se je prekršil v svesti, da dela za dobro stvar in 3) porotniki naj obtožencu priznajo splošne olajševalne okoliščine. Dogodki----- [ po svetu EKUMENSKI KONCIL. Na božič je papež Janez XXIII. podpisal bulo, s katero je svečano obljubil vsem kristjanom da se bo v letu 1962 vršil ekumenski koncil. Ta papeževa bula je sestavljena iz desetih pergamenastih listov, ter je pisana v latinščini. Njen naslov je »Huma-nae salutis«. * ❖ * V ZDRU2ENIH DRŽAVAH JE ZA VSAK BOŽIC VEC SMRTNIH NESREČ. Število smrtnih nesreč, ki so se primerile na ameriških cestah v dnevih bo žični*' praznikov, je letos mnogo višje od lanskega. Po zadnjih ugotovitvah so izračunali, da je med petkom in ponedeljkom umrlo na cesti 532 oseb. To je prvič od leta 1955 dal je, da je število žrtev naraslo preko pet sto. Lansko leto je umrlo na cestah 488 oseb. Porastku žrtev lahke pripisujemo tudi slabo vreme, ki je vladalo v skoraj vseh zveznih državah. AMERIKA ZOPET POMAGA JUGOSLAVIJI. Združene drinvn Am" > Savine. u ZELI SREČNO NOVO LETO 1962 TRST . Ul. deiristria, 10 . Tel. 55.590 URARNA Bratina ZLATARNA ZELI SREČNO NOVO LETO 1962 KORZO 18 TRŽIČ 1 lami brel I .a ZELI SREČNO GORICA NOVO LETO 1962 Corzo Garibaldi, 5 JOSIP jERJAN želi. srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN v TRSTU, ul. Baiamonti 11 in v DOLINI PEKARNA v TRSTU-ulica-Combi EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI IN PECI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA POPOLNA OPREMA ZA KUHINJE, RESTAVRACIJE, IZ EMAJLA NERJAVEČEGA (INOX) JEKLA ITD. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, GRELCI ZA VODO, HLADILNIKI DEKORATIVNI PREDMETI UMETNE OBRTI, OD KERAMIKE DO BRUŠENEGA KRISTALA LESTENCI,TER VSEH VRST ELEKTRIČNIH LUCI, KLASIČNE IN MODERNE OBLIKE TRST PIAZZA S. GIOVANNI, 1 TEL. 35-019 ZNANA STEKLARNA KOREN ZELI SREČNO NOVO LETO 1962 GORICA Ul. Carducci, 4 - Korzo, 42 W IIIB IIII1 IIHi I il I :Jr. I^irnc ZELI SREČNO NOVO LETO 1962 Largo O, Panfili, 1 TRST • ' i'.' I ' JESTVINE Franc Resinovič zeli vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto TRST Ul. Sv. FRANČIŠKA TRGOVINA JESTVIN ^Prelog ^[osip ZELI SREČNO NOVO LETO 1962 TRST Ul. DELLA GUARDIA 44 ^F0BEX^ SREČNO NOVO LETO ZELI / TRST er sevam JJcrrs IMPORT - EXPORT STRADA DEL FRIULI 102 - TEL. 23802 TRŽAŠKA KNJIGARNA ZELI CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO TRST UL. SV. FRANČIŠKA, 20 GOSTILNA Ostrouška ZELI SREČNO NOVO LETO 1962 ler se priporoča TRST .'Ul. S. Nicotd, 1 . Tel. 37.918 DRVA - PREMOG - GRADBENI MATERIAL Sajovic Ivan ZELI SREČNO NOVO LETO 1962 GORICA .- Ul. Rabatta, 6 . Tel.f34.94 URARNA IN ZLATARNA 9I5INT1N 305IP ZELI SREČNO NOVO LETO 1962 UlicaJMonache, 104 GORICA SREČNO NOVO LETO ZELI TISKARNA ADRIA TRST d//.|S. Anasldsto, lic • Telefon 23.039 STANISLAV LOVREČIČ Jestvine - Drogheria - Drva - Premog ZELI SREČNO NOVO LETO 1962 dovho, :-8 Telefon 99-331 GOSTILNA Karel Fiegel ZELI SREČNO NOVO LETO 1962 Trg De Arnicis, 11 GORICA F, Terpin JESTVINE „ STROJI IN DRUGE KMETIJSK E POTREBŠČINE ZELI SREČNO NOVO LETO 1962 ŠTEVERJAN TEL. 4775