u DC 304+36
socialno
delo
ŽENSKO VPRAŠANJE
IN SOCIALNO DELO
ЈЕШШ^У!!! - 1989
časopis za teorijo in praiiso
št 3
a
DD
Socialno delo - časopis za teorijo in prakso
Izdajajo :
Skupnost socialnega varstva Slovenije
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo
Zveza društev socialnih delavcev Slovenije
Višja šola za socialne delavce v Ljubljani
Izdajateljski svet:
Marinka Hasenbichel (predsednica), Meta Meneej, Danica
Ošlaj, Pavla RapoSa-Tajnšek, Vlasta Rozman
Uredništvo:
Dr. Franci Brine, Marija Cigale, Franc Hočevar, Blaž Mesec,
Jože Valenčič
Glavni in odgovorni urednik:
Blaž Mesec
To številko je uredila
Darja Zaviršek
Lektorica :
Alenka Gložančev
Naslov uredništva in uprave:
Ljubljana, Saranovičeva 5, tel. 316-370, 311-250
Časopis izhaja štirikrat letno, praviloma ob koncu
vsakega četrtletja v nakladi 600 izvodov
Naročnina:	za leto 1988	za leto 1989
za ustanove	150.000.-	300.000.-
za posameznike	75.000.-	150.000.-
za študente	30.000.-	60.000.-
Ti zneski veljajo, če so vplačani do 31. 11. 1989. Račun:
50100-603-40199 Višja šola za socialne delavce, Saranovičeva
5, 61000 Ljubljana (za Socialno delo)
Cena posamezne številke v prodaji 30.000.-	75.000.-
Tehnična izvedba:
BIROGRAFIKA BORI
socialno
delo
Leto 28	Ljubljana 1989	St. 3
UDK 304 + 36	UDC 304 + 36
VSEBINA
ŽENSKO VPRAŠANJE IN SOCIALNO DELO
UVODNIK
-	Gabi CaCinoviC-VogrinCiC
Žensko vpraSanJe in socialno delo	263
ČLANKI
-	Maca Jogan
K probicuatizaciJi tradicije: produkcija 2enske
(naravne) identitete	266
-	Andreja Kavar-Vidmar
Združevanje poklicne in družinske vloge	281
-	Pavla RapoSa-TajnSek
Ženske in socialno delo naSe in zahodnoneaSke
izkuSnje	288
-	Mirjana Ule
"Predmoderna" vloga "zasebnosti" in "Ženskega dela"
v industrijski moderni	301
-	Darja ZavirSek
Ženske v politiki duSevnega zdravja sodobne
psihiatrije	307
-	Mojca Dobnikar
O nasilju	317
•POROČILA
-	Projektni teden in okrogla miza o ženskem vprašanju
(Gabi Cačinovič-Vogrinčič)	324
-	Leto dni izkuSenJ telefona SOS za ženske in otroke -
žrtve nasilja
(Katarina Vidović)	327
-	Ravnotežje spolov na Bal iju
(Irena Weber)	331
NOVE KNJIGE
-	Jokastini otroci
(Christiane Olivier, Jokastes Kinder, Die Psyche der
Frau im Schatten der Mutter, DTV, München 1989)
Darja Zaviršek	336
-	Spolna zloraba deklic
(Rosemarie Steinhage, Serxueller Missbrauch an
Madchen, Hamburg 1989)
Darja Zaviršek	339
IZ TUJEGA TISKA
-	Oba sta isto (Andreja Kavar-Vidmar)	' 344
DOKUMENTACIJA
-	Signalne informacije o tuji strokovni periodiki	350
ŽENSKO VPRASANJE IN SOCIALNO DELO
Višja šola za socialne delavce Univerze Edvarda Kardelja
v Ljubljani Je 6. marca letos pripravila v Cankarjevem domu
okroglo mizo s temo Žensko vprašanje in socialno delo. Tema
odkriva s presenetljivo jasnostjo prazna, slepa področja
znotraj stroke: probleme, ki Jih nismo razumeli, rešitve,
ki Jih nismo našli, metode, ki Jih nismo razvili in, kar Je
najbolj boleče - ženske, otroke, družine, ki Jim nismo
pomagal i.
V^se leto se ukvarjamo z analizo dejstva, da v stroki ni-
smo razbrali in pri delu nismo upoštevali posebnosti pro-
blemov ženske; posebni, drugačni, ženski problemi se niso
zastavi Jal i tudi kot strokovni, V socialnih problemih ljudi,
za katere v stroki po definiciji iščemo nove rešitve, pomoč,
nismo de finirai i posebnih ženskih problemov, ki so rešljivi
zgolj z mobilizacijo ženske same, ki Jih mora definirati,
organizirati pomoč in samopomoč.
Tako smo znotraj stroke ostali nemočni in neučinkoviti
pri reševanju problemov nasilja nad ženskami oziroma nasilja
v družini, spolne zlorabe otrok, posilstev, prostitucije.
Nismo izdelal i konceptov za podporo ženski, ki se bori za
neodvisnost in preživetje zase in za otroke.
V Sloveni J i ni zatočišč za ženske, kamor bi se mogle
umakniti pred telesnim ali duševnim nasiljem, ni materin-
skega doma ali stanovanjskih skupnosti, kamor bi se ženska-
mati lahko umaknila, da bi se varno učila živeti z otrokom.
Tudi ni skupin za pomoč in samopomoč, ki bi, kot podporna
socialna mreža, pomagale ženskam, da najdejo nove poti zase
po tistem, ko so se uprle nasilju ali zlorabi.
Nismo prezrli le problemov - zavrgli smo žensko videnje
njene življenjske situacije in s tem za iskanje rešitev
usoden vpogled. Brez ženskega videnja nam Je tudi v tako
feminiziranem poklicu, kot socialno delo, ostala le "moSka"
definicija problema. Enostranska in nujno nepopolna se Je
zdela pravilna, strokovna.
Brez analize meja in možnosti socialnega dela, da rešuje
vpraSanJa ženskega dela človeštva, ostaja definicija stroke
in njenih metod nepopolna. Se večjo izgubo predstavlja
neuporabljena energija in moč za pomoč in samopomoč žensk v
stroki in izven nje tam, kjer - in tudi to smo morali šele
odkriti - ženska potrebuje in ima pravico do pomoči ženske.
Vem, da zveni poenostavljeno, ker v tem okviru ni
prostora za argumentacijo, vendar menim, da se pri nas v
socialnem delu šele začenja poudarjanje tistih problemov,
izkušenj, borb in rešitev, ki Jih Je izrazil feminizem.
Teza o razrednem boju za človeka, ki Je potreben in
smiseln boj. Je za mojo generacijo prekrila dejstva o ženski
stvarnosti v družbi, kjer Je dominacija moškega spola
institucionalizirana. Feminizem ni le Jasno izrazil proble-
mov ženske in njenega videnja sveta, temveč tudi osebno,
konkretno akcijo. Pozval Je k soočenju in odgovornosti za
vsakdanje probleme življenja.
Za socialno delo Je izredno pomemben tisti element
feminizma, ki Je prispeval k opredelitvi možnega, uresnič-
ljivega. Iskanje novih rešitev za socialne probleme ljudi
pomeni vedno tudi soočenje, izpostavljanje, prevzemanje
odgovornosti za dejanja v vsakdanjih problemih.
Iz zornega kota stroke zato ni mogoče spregledati, da Je
večina nasilja nad žensko in družino nasilje moškega. Ženske
so se povsod po svetu mogle upreti le tam, kjer so se
organizirale. SOS telefoni, zatočišča, pritisk in institu-
cije so konkretne poti. Rešitve so pomembne tudi za stroko-
vno akcijo, še posebej pri nas, kjer so se ženske šele
začele organizirati za medsebojno pomoč.
Na lanskem kongresu svetovnega združenja šol za socialno
delo (IASSW) na Dunaju se Je pokazalo, da so feministične
sekcije oziroma skupine, ki se ukvarjajo s problematiko
žensk v stroki, najbolj dejavne in kreativne. Mnoge šole za
socialno delo imajo posebne seminarje oziroma predmete
znotraj Studijskih programov, ki obravnavajo t.i, žensko
vprašanje. Na dunajskem kongresu Je bil najbolj ustvarjalen
t.i. predkolokvij na temo Feminizem, žensko vprašanje in
ženski študij; izziv za izobraževanje socialnih delavcev v
svetu. Tudi na kongresu Je delala posebna skupina. Pri tem
ne gre le za postavljanje in reševanje ženskih problemov,
temveč v enaki meri tudi za prizadevanja, da bi se spoznanja
in izkušnje vnesla v doktrino stroke.
dr. Gabi Cačinovič-Vogrinčič
članki
r problematizaciji tradicije:
produkcija 2ensre (naravne) identitete
MAGA JOGAN
Povzetek
V prispevku avtorica osvetljuje nekatere pomembnejše zgodo-
vinske doloCilnice kulturnih vzorcev ženskosti, ki jim je
kljub modifikacijam v vseh obstoječih družbah skupno krčenje
ženske predvsem na reproduktivno funkcijo, s čimer je
povezano opravičevanje izločanja žensk iz drugih področij
delovanja. Na primeru evropske zgodovine pojasnjuje nasta-
janje celostne družbene krčitvene prakse, ki je temeljila na
asimetriji po spolu in družbeni moči.
Summary
In this article the author elucidates some important histo-
rical determinants of the cultural patterns of femininity
which have in common in all existing societies the reduction
of woman on her reproductive function first of all. With
this fact the legitimization of women's elimination out of
other spheres of human activity is connected. On the example
of european history she explains the rise of the total
reductional practice which was founded on the assimetry of
sexes and of social power.
Niso tako redki primeri, ko se posamezniki sklicujejo na
preteklost kot zlato dobo, v kateri so lepo ženske skrbele
za družino in je bilo sploh vse v najlepšem redu. V imenu
Soc delo 28, 1989, 3	M. Jogan	267
"naravnega ravnotežja" je nekaterim ob koncu devetdesetih
let na Slovenskem ljubo, da bi ostala "ženska ženska". Na
letoSnjem letnem strokovnem srečanju slovenskih sociologov
(junija v Slovenj Gradcu) je bilo med drugim tudi ugotov-
ljeno: "Ponovna oživitev civilne družbe bo najprej potekala
v znamenju neizogibne retradicionalizacije".
Ena od neločljivih sestavin tradicije je tudi moSkosre-
diščnost kot princip organizacije vsega družbenega živ-
ljenja. Upravičeno je že leta 1911 nemški sociolog G. Simmel
zapisal enačbo: objektivno-moško. Androcentrična tradicija
pa ni obstajala po sebi kot nekaj naravnega, temveč je bila
plod mnogih - med sabo povezanih - sistematičnih prizade-
vanj, ki so - rutinizirana - postala nevidna, zato je vselej
obstajal videz naravnosti vsakdanjega življenja na vseh
ravneh. Razkrivanje načina zgodovinskega oblikovanja tradi-
cije, ki ga omogočajo najnovejša znanstvena odkritja, je
nujni pogoj za kritično presojo in izhodišče za vrednotenje,
kaj je vredno retradicionalizacije, kaj pa je nezdružljivo z
dosedanjimi procesi emancipacije človeka (obeh spolov).
Namen tega prispevka je osvetliti tiste procese v zgodo-
vini evropskih družb, ki so privedli do udomačenja žensk, do
njihove popolne podreditve moškemu spolu ter zožitve njiho-
vega družbenega bivanja na "naravno" vlogo - roditeljice
otrok in skrbnice "toplega" družinskega ozračja.
Na podlagi mnogih odkritij o obstoju in delovanju različ-
nih kultur na zelo neenakih stopnjah razvoja je mogoče
nedvomno sklepati, da povsod prevladuje moškosrediščna kul-
tura, v kateri je z raznovrstnimi prijemi in mehanizmi za
zagotavljanje neprekinjenega delovanja družbe določeno mesto
žensk kot manj vredno, obrobno. "Drugorazredni položaj žensk
v družbi je ena od resničnih splošnosti, dejstvo, ki velja
za vse kulture" (poudarja S. Ortner, 1983), ki se pa v vsaki
specifični kulturi kaže na svojski način.
Skupno mnogim načinom pa je dopolnjevanje bioloških
razlik s podrobnimi in natančnimi ter zelo strogimi in varo-
vanimi (z vidnimi in hudimi sankcijami) družbenimi, kultur-
268	p. Tajnšek	Soc Delo 28, 1989, 3
nimi zapovedmi o mejah dopustnega obnaSanja, ki je spolno
deljeno in hierarhizirano.
V okvir takSnih izmejevanj sodi samo določanje meja na-
ravnega oziroma predvsem pripisovanje večje naravnosti
(večje bližine naravi) ženskemu spolu zaradi sposobnosti
rojevanja in ohranjevanja človeSke vrste. Vendar se že pri
tem zastavi vpraSanje vrednotenja te dejavnosti in njenih
nosilk: če je obstoj živih bitij sploh podlaga za vse druge
(kulturne) dejavnosti, kako je mogoče, da bi imela ta naloga
nižjo vrednost; zakaj in čemu bi povezovali naravnost z dru-
gorazrednostjo. Z biološkim determinizmom je nemogoče odgo-
voriti na to vprašanje tako, kot je zgodovinska praksa
vselej odgovarjala - namreč - s podcenjevanjem žensk. Odgo-
vor na to vprašanje je torej treba iskati v smeri kulture,
produkcije smiselnosti za vsakega posameznika, ki s svojo
dejavnostjo prilagaja naravo sebi in to prilagajanje tudi
nadzira.
Fiziološke sposobnosti ženske in njena večja povezanost z
življenjem vrste, ki dejansko dajejo ženski manj svobode v
razpolaganju s sabo, so v večini kultur vključene v družbeno
vlogo in psihično strukturo žensk kot nekaj totalnega, vse-
obsegajočega in omejujočega. Funkcija ženske v dajanju živ-
ljenja (spočetje, nosečnost, rojevanje, dojenje), ki je nuj-
na v biološkem smislu, je podaljšana v tisto sfero, kjer po-
teka družbeno, kulturno oblikovanje človeka - v socializa-
cijsko sfero in v tej delujejo ženske tako, da ohranjujejo
njim vsiljene vloge in z vzgojo kontinuirano oblikujejo
posebnosti ženske in moške psihe.
Vprašanje, ki ga zastavljajo feministično usmerjene
antropologinje, je, zakaj to delajo, oziroma kako je mogoče,
da prihaja do tega protislovja. S. Ortner (1983, 182)
poudarja, da v "resnici Ženska ni nič bliže (ali dalj) od
narave kot moški - oba imata zavest, oba sta umrljiva". Od-
govora torej spet ne bi mogli iskati v neki posebni naravi
žensk, temveč v družbeni strukturi, ki producira takšne
razmere, v katerih je to edina možnost izbire.
Soc delo 28, 1989, 3	M. Jogan	269
Pri pojasnjevanju celotne pogojenosti spolne asimetrije
(ki je v biološkem smislu konCno pogoj za obstoj CloveStva
sploh in prav zaradi tega zelo prepričljiva podlaga za
konstruiranje družbene podrejenosti enega spola) se kot
spoznavno plodno kaže upoštevanje odnosov proizvodnje
(materialnih in duhovnih dobrin).
Glede na to, da sama tehniCna delitev dela ni univerzalno
povezana z enim tipom spolne delitve dela in da z njo ni
mogoöe pojasniti podrejenosti žensk, se kot ustreznejše
sredstvo za pojasnjevanje kulturne posredovanosti asimetrije
kaže družbena (razredna) delitev dela ali družbeni odnosi v
proizvodnji dobrin, ki nastopajo kot pogoj in posledica do-
loCenih odnosov.reprodukcije ljudi (razmnoževanja in ohra-
njevanja vrste). Zlasti je pomembno, da vnesemo ta aspekt
gledanja za pojasnjevanje razmer, v katerih živimo, in da se
potem vprašamo,- kot se je pri prouCevanju afriške sodobne
plemenske družbe Mbum vprašala 0'Laughlin (1983, 329), kako
se reproducirajo strukture moške nadvlade.
Nesmiselno bi bilo iskati odgovore na vprašanja o ženski
podrejenosti ad infinitum v pretekli zgodovini, ker nas to
kvečjemu pripelje do mita o matriarhatu, ki Je sam imel (in
ima) ključno pozitivno funkcijo v ohranjevanju in utrjevanju
ženske podrejenosti. Kot poudarja Bamberger (1983, 265), mit
ravno kot del kulturnega koda s poudarjanjem razlik med
moškim omogočajo večjo oblast v družbenem in političnem
življenju in zagotavlja nespremenljivost konkretne ureje-
nosti. Kljub temu, da miti navadno izhajajo iz predstave o
neki prejšnji dobi, ko naj bi ženske vladale, je to izho-
dišče (kot kažejo raziskave v tem stoletju) zgolj umišljena
podlaga za utrjevanje predstav o nemožnosti spremembe
moškosrediSčne urejenosti družbe (ker bi bila drugače družba
"katastrofalna"); kljub nekaterim razlikam Je skupno mitom,
da opravičujejo ženskosovražno prakso.
Takšna usmeritev ni značilna le za nekatere družbe v
Afriki (tu se izjemno kruto kaže v telesnem iznakažanju),
temveč je neločljiva sestavina evropske preteklosti (in še
270	p. Tajnšek	Soc Delo 28, 1989, 3
tudi sedanjosti); kaže se že v antični grški misli (Pejano-
vič, 1984: 15-23) in neprekinjeno do sodobnosti v židovsko-
krščanski tradiciji, katere bistvena lastnost je obvladova-
nje in podcenjevanje žensk kot "pomanjkljivih bitij" (Jogan
1986). Ta tradicija, ki kot okamenela prežema "seksistično
vsakdanje mišljenje", je predmet kritične presoje tudi v
sodobni feministični teologiji (Sorge 1987).
Da bi mogli natančneje dojeti nekatere pojave in težnje
v (evropski in naši) sedanjosti je treba opozoriti na
poseben evropski način zgodovinske produkcije kulturnega
vzorca o "naravnosti" ženskosti oziroma o "naravni" vlogi
žensk, ki jo bomo zajeli povezano na treh analitičnih rav-
neh: fiziološka zmogljivost ženskega organizma, družbeno
določeno mesto in funkcija žensk ter ženska zavest oziroma
poseben ženski značaj.
Na prvi ravni je ključno vprašanje svobode izbire vzor-
cev, ki so določali žensko vlogo v rojevanju. Vprašamo se
lahko, ali so bile ženske v vsej evropski zgodovini le
"rodilni stroji", ali so bile vselej le "naravna bitja",
predestinirana zgolj za rojevanje in s tem posredno pomembne
pri povečevanju bogastva in moči? Odgovor omogočajo novejša
zgodovinska odkritja, ki dajejo vpogled v procese, ki so
bili dolgo časa zaviti v tenčico nespoznatnosti.
Kot ugotavljata nemška znanstvenika G. Heinsohn in O.
Steiger (1985), je dokazano, da je v antiki in v srednjem
veku obstajalo uravnavanje rojstev oziroma nadzor nad roj-
stvi, ki je omogočal sorazmerno uravnoteženo rast prebival-
stva. Zakaj se je ta praksa v Evropi prekinila in kako je
prišlo do eksplozije prebivalstva v 18. in 19. stoletju? Na
ti dve vprašanji niso mogli odgovoriti demografi, medtem ko
zgodovinarji ob proučevanju čarovništva, ki je doseglo
vrhunec konec sedemdesetih let 20. stoletja, niso mogli
odgovoriti na vprašanje, zakaj so po starem veku preganjali
čarovnice oziroma uničevali umne ženske. Ta dva procesa
nista po naključju vzporedna, temveč sta med sabo neločjivo
povezana, in kot ugotavljata Heinsohn in Steiger, je prega-
Soc delo 28, 1989, 3	M. Jogan	271
njanje Čarovnic prej stranski produkt boja za kontrolo
rojstev. K taksnemu odgovoru sta lahko priSla ob odkritju,
da se je iztrebljanje "Čarovnic" osredinilo na babice, ki so
jih vedno znova oznaCevali kot Čarovnice. Prav babice pa v
srednjem veku niso veljale le kot pomoCnice pri rojstvih,
temveC so razpolagale z zdravilskimi in v tem okviru tudi z
znanji o uravnavanju rojstev in o omejevanju naravnega
pri rastka.
V	kakšnih družbenih razmerah je prišlo do iztrebljanja
znanj, ki so prej omogoCala ženskam (veCinski plasti), da so
se odgovorno obnašale do bodoCih rodov: zakaj so ženske
rojevale veC otrok, kot jih je bil mogoče vzdrževati, zakaj
je postalo uravnavanje rojstev družbeno nezaželeno oziroma
nedopustno in kdo je definiral to nedopustnost? Kot ugotav-
ljata prej omenjena avtorja (1985: 15), se je zasledovanje
čarovnic začelo v drugi polovici 14. stoletja (1360) in Je
posledica vrhunca evropske prebivalstvene katastrofe. Od
začetka 14. stoletja so namreč prevladovale slabe žetve, od
1348-1352 je huda kuga pobrala v Evropi okoli 25 milijonov
ljudi (od skupno 80 milijonov). Za posvetno in cerkveno
gosposko je primanjkovalo delovne sile in to pomanjkanje je
bilo treba odpraviti s strogo kontrolo ženskih reproduktiv-
nih zmogljivosti.
V	zgodovinskem spoju nasprotnih interesov so zmagali
interesi močnih (lastnikov zemljišč), njihova volja je
postala vsebina družbeno priznane racionalnosti, medtem ko
so bili interesi žensk (in podrejenih ter odvisnih plasti v
celoti: omejevanje rojstev) označeni kot iracionalni in s
tem nevarni za obstoječo urejenost. Kot ugotavlja H. Sebald
(1987: 33), je razvoj teološko-juridičnih spisov o zasledo-
vanju čarovništva dosegel učinkovit vrh v izdaji dela dveh
inkvizitorjev Heinricha Institoris (Kramerja) in Jakoba
Sprengerja: Malleus maleficarum (1486), ki je postalo vodilo
za posvetna in cerkvena sodišča pri uničevanju čarovnic.
Dolgoletna ubijanja umnih žensk so bila temeljita in
učinkovita: po nekaterih podatkih naj bi bilo (do konca 18.
272	p. Tajnšek	Soc Delo 28, 1989, 3
st.) V Evropi uniCenih okoli äest milijonov 2ensk, po drugih
celo precej več (čez dvajset milijonov). Sam postopek uniče-
vanja je bil izjemno hiter in praktično vselej "uspeSen",
zlasti po razlagah francoskega učenjaka prava in političnega
pisca J. Bodina, ki je (1580) s trditvijo o vsenavzočnosti
čarovnic v istem času onemogočil kakršenkoli alibi (cit. po
Sebald 1987).
Pri pojasnjevanju teh procesov je izjemno pomembno vpra-
šanje, kako se je ideloško opravičevalo sovraštvo do žensk,
kajti preganjanje in uničevanje je moralo imeti videz smi-
selnosti. Pri razkrivanju notranje logike ustvarjanja smi-
selnosti ne moremo mimo praktičnih potreb vladajočih. Cim-
večje število rojstev in čimvečja količina razpoložljive
delovne sile (in končno tudi vojaške, ker se je začenjala
epoha kolonialnih osvajanj) je bila potreba vladajočih, ki
se ji je morala ukloniti (zaenkrat še potencialno svobodna)
volja žensk, da bi rojevale. Naravna moč žensk (da dajejo
novo življenje, da rojevajo) je povezana s spolnostjo. Da bi
spolnost (ki je poleg rojevanja imala še druge pomene)
usmerili v "pravi tok", v "družbeni red", so ob opori na
krščansko razlago ženske spolnosti kot vira vsega zla
razglasili žensko spolnost kot neurejeno, nebrzdano, uniču-
jočo in tako je bila ustvarjena miselna podlaga za poudar-
janje potrebe po zagotavljanju urejenosti, obrzdanju ter za
praktične posege, ki naj bi vodili do tega cilja. Ženska naj
bi bila po naravi spolno "razjarmijena", bolj povezana s
"hudičem", zato jo je treba z vsemi sredstvi "ujarmiti",
ujeti njeno (zlo) naravo, jo udomačiti (domestifidrati ) in
jo narediti za nedivjo, ne-nevarno. Dejanska nevarnost za
vladajoči razred, da bi ženske razpolagale s svojimi repro-
duktivnimi zmogljivostmi (v skladu z materialnimi možno-
stmi), se je sprevrgla v nevarnost žensk kot takih, s čimer
se je prikril pravi vzrok kontrole in se javno upravičila
domestifikacija.
Ze v Malleus maleficarum je bilo čarovništvo pojasnjeno
kot posledica "mesenega poželenja, ki je v ženskah nena-
Soc delo 28, 1989, 3	M. Jogan	273
sitno", torej kot posledica nebrzdane ženske spolnosti, za-
radi katere naj bi se ženske povezovale s "hudiCem". Kot
poudarja E. Fox Keller (1986: 67), je ženskam sovražno raz-
položenje doseglo vrh v 17. stoletju v Angliji, ko se je v
kulturi (npr. v dramah) povezovala družbena neurejenost in
nepovezanost z žensko spolnostjo; бе v 18. stoletju, v času,
ko se je začela oblikovati moderna znanost, so čarovnice
utelešale zastrašujočo nevarnost ženske spolnosti.
Mimogrede naj omenim, da verjetno v tej sovražni drži do
ženske spolnosti koreninijo tudi mnoge slabšalne oznake za
"najbolj skriti del ženskega telesa". M. Kmecl (1987,10,11)
v Slovenskih postnih premišljevanjih (esej "O slovenski
liričnosti") navaja, da ima denimo J. Trdina 84 izrazov za
žensko, enega manj liričnega od drugega. Navedimo jih nekaj:
cafuta, perajzarica, kurba, vlačuga, kavka, donda, pasja
mati, malharica, šavra, konjska smrt, gnida, drganka, ščit,
pijavka , capajdra, itd. Končno pa niti ni treba k virom, ki
so se navdihovali v janzenističnem moraliziranju, prisluh-
nemo lahko vsakdanjemu pogovoru v avtobusu ali kje drugje.
Zanimivo je tudi, da so slabšalne oznake za moške, kadar se
jih hoče prav močno ponižati, prizadeti, ženskega spola
(npr. kurba, ipd.). Kot v pisni besedi velika začetnica,
tako je pogost medklic "p.m." ali kaj podobnega. Vrnimo se k
pojasnjevanju občih tokov razvoja v Evropi.
Ženska moč, razpolaganje z lastno reproduktivno spo-
sobnostjo, je bila nevarnost, ker je neposredno ogrožala
interese vladajočih (moških) plasti. Kot ugotavlja E. Fox
Keller (1986: 68), naj bi proti tej dejavnosti nastopala
prav nova znanost in um. Pojmovanje, da je potencialno vsaka
ženska čarovnica, je prispevalo k temu, da je treba ženskam
onemogočiti vstop v "čisto" znanost, s tem pa tudi vsem
tistim razsežnostim, ki so povezane z ženskim bivanjem
ljubezni, spolnosti, rojevanju. Vse tisto, kar je že po
Zidovsko-krščanski tradiciji veljalo kot manjvredno in
"nečisto", se je s pomočjo nevarnosti čarovništva lahko
upravičeno izgnalo v sfero nevrednega za znanstveno zani-
274	p. Tajnšek	Soc Delo 28, 1989, 3
manje. Enostranska mehanicistiCna pojmovanja sveta, iz kate-
rih so bila odstranjena elementarna vpraSanja temeljnih
pogojev za življenje in v katerih je bil zatajevan pomen
ženske reproduktivne dejavnosti, so dajala moč za obvlado-
vanje narave in za nasprotovanje ženskam (kot čarovnicam in
nečistim). Tako se je znanost v bistvu konstituirala kot
sredstvo moškega obvladovanja narave in ljudi - posebej
žensk; "enostransko obvladovanje narave ima dopolnilo v
obvladovanju žensk" (Beer 1987: 4).
S spreminjanjem potreb v proizvodnji se je v zgodnjem
kapitalizmu dokončno utrdila cepitev na moško in žensko kot
cepitev na področju dela in doma. Okoli 150 let je trajalo,
da se je ob usklajenem delovanju prava, religije, kulture
izoblikoval in utrdil nov vzorec, ideal ženskosti: "angel
doma", razspoljeno (deseksualizirano), nedolžno, pasivno in
odvisno bitje, katerega glavna dolžnost je bila, da ohranja
vrednote obstoječe družbe (19. stol.). Med ključnimi vredno-
tami je bila patriarhalna zakonska zveza in na njej teme-
lječa družina ter v njej točno določeno mesto žensk, ki so
morale imeti (in z vzgojo prenašati naprej) posebne vrline:
molčanje, samozaničevanje, samozatajevanje, potrpljenje,
samosovraženje. Družbeno ( = moško vladajoče) želene last-
nosti so se z vzgojo (nad katero je bdela zlasti cerkev)
ponotranjale in povsakdanjale, postajale so navidez samopo-
sebi obstoječe. "Z domestifikacijo ženske moči sta sentimen-
talni pogled in zaščitniška zaskrbljenost gotovo lahko
izrinila odkrito sovražnost do žensk iz prejšnjih časov",
sklepa Fox Keller (1986: 69).
Z odvzemom moči ženskam, da bi uravnavale svoje
reproduktivne zmogljivosti, z določitvijo ženske kot odvi-
snega bitja (od moškega vzdrževalca in končno od moških
nosilcev globalne oblasti (več o. tem: Jogan, 1989), se je
zožila ekonomska funkcija žensk na funkcijo gospodinje,
čeprav so se v oznakah dejavnosti Se ohranjali ostanki žen-
ske pretekle večje samostojnosti in dejavnosti zunaj doma.
Konec 18. stoletja je bila ekonomska odvisnost žensk (in s
Soc delo 28, 1989, 3	M. Jogan	275
tem upravičena podrejenost mofikim) kot glavna znaCilnost
družbene vloge že sprejeta kot "naravno stanje".
Zelo pomembne so bile v procesu domestifikacije žensk
spremembe v predstavah o naCinih obnašanja žensk, o dopust-
nih vlogah v javnem in privatnem življenju, o oblaCenju, o
pravici moCi, ki jo sme sprejeti, o naCinih in obsegu spol-
nosti, ki predstavlja nevarnost za vladajoCi red. Glede
spolnosti se je utrdil vzorec ženske kot spolno razCustvova-
nega angela, ki ga je dopolnjevala podoba ženske kot
greSnice. Stigmatizirana kot vir zla je ta druga podoba
pomagala utrjevati moC prvega tipa (strogo urejane spol-
nosti), ki je imel nosilno vlogo v ohranjevanju in utrje-
vanju nove identitete žensk.
V množiCni zavesti ga je utrjevala katoliSka podoba Mate-
re Božje, ki je združevala (oziroma združuje) tiste lastno-
sti, ki so bile inherentne ženski kot nosilki "3 K"
dejavnosti (Kinder, Küche, Kirche = otroci, kuhinja, cer-
kev): kot "dekla Gospodova" je dolžna spoštovati: "božjo
besedo, goreCo molitev, sveti post, ljubo ponižnost, sra-
mežljivost, modro previdnost", kot je tudi A. M. SlomSek
zapovedal (mladim) ženskam na Slovenskem (Jogan 1986a: 25).
Podoba Matere Božje je družbeno delovala kot ideal, ki
naj bi se mu vsaka ženska Čimbolj približala. Treba pa je
opozoriti, da je že v sam ideal vgrajena nemožnost, da bi
bil kdajkoli normalnim ženskim bitjem dosegljiv. Kot faktor
nedosegljivosti nastopa že brezmadežno spoCetje. Zaradi ne-
dosegljivosti je identificiranje z idealom vedno znova
povzroCalo občutek nepopolnosti, krivde in strahu, kajti
optimalno delovanje naj bi bilo identično idealu. Nenehen
strah, ki se je kopičil ob nujnih dejanjih, da bi se dosegli
nekateri cilji, ki so bili po definiciji in za tuzemsko
eksistenco (spočetje s spolnim aktom), je pomagal "mehčati"
avtonomnost posameznika. Zavarovanje pred negotovostjo,
strahom, je opravičevalo "skrb" močnih - bolje - dominacijo
močnih nad Šibkimi.
K utrjevanju spolne asimetrije in večje veljave moškega
276	p. Tajnšek	Soc Delo 28, 1989, 3
je V nadaljnjem razvoju prispeval tudi razvoj znanosti
neposredno in posredno. Neposredno je zlasti v družboslovju
(politični znanosti, sociologiji) bila pojasnjevana nujnost
hierarhije spolov kot conditio sine qua non družbene ure-
jenosti - kot primer lahko navedemo utemeljitelja sociolo-
škega pozitivizma A. Comtea iz prve polovice prejšnjega
stoletja, ali pa T. Parsonsa iz sredine tega stoletja (Jogan
1987a: 296). S to nujnostjo se je neloCjivo povezovala pred-
stava o ženski kot domestifici ranem bitju oziroma le dru-
žinskemu bitju, ki je, kolikor sploh je, ker prevladujejo
predstave o enospolni družbi (Jogan, 1986 b), vredno posebne
pozornosti v znanosti in filozofskih presojanjih le kot
takšno "naravno" bitje sicer je "moteče" in nered zbujajoče.
Predpostavka o nujnosti družine (kar je očitno vselej
nujni pogoj za obstoj družbe) je vodila teoretike k po-
udarjanju bioloških razlik med spoloma kot tistih, ki dolo-
čajo vse institucionalne razlike v spolnih vlogah, ki jih je
zahtevala (v patriarhalni obliki) družina. Zgodovinsko
skonstruirana "naravnost" je v teh pojmovanjih nastopala
oguljena te zgodovinske in konkretne razredne razsežnosti
le kot "čisto" biološko dejstvo. Kot poudarja S. Moller Okin
(1979: 9), so to (zoženo) žensko vlogo razlagali kot dolo-
čeno s samo naravo žensk. Ženske naj bi bile po naravi bolj
altruistične, ponižne, potrpežljive, umerjene, čustvene,
nerazsodne itd.; drugače povedano - ženske niso sodile v
pravo vrsto "človeške narave". Ženska narava ni bila defini-
rana le kot različna, temveč kot nasprotna moški in to se
kaže v pojmovanjih filozofov, ki so se spraševali, "kakšni
so moški", "kakšni so njihovi potenciali", pri drugem spolu
pa, "za kaj so ženske", ali čemu služijo - to pomeni, da so
jih v razlagah utemeljevali kot sredstva ("rodilni stroj")
za dosego ciljev, ki so zunaj njih. Takšno razumevanje je v
sodobni znanosti (in praksi) še vedno zelo aktualno.
Posredno je k enostranskemu obvladovanju narave (vključno
z žensko reproduktivno zmogljivostjo) prispevalo razumevanje
racionalnosti kot ključno načelo organizacije moderne družbe
Soc delo 28, 1989, 3	M. Jogan	277
(kapitalistične urejenosti) in znanosti. V načelu racional-
nosti sta združeni tako asimetrija družbene moči kot asime-
trija delitve vlog po spolu: navezni okvir za merjenje ra-
cionalnosti so potrebe in interesi vladajočega razreda last-
nikov produkcijskih sredstev po povečevanju njihovega
bogastva in temu podrejeni (ter v zasebnost prenešeni)
interesi moSkih. Racionalno pomeni, da se ob najmanjših
vlaganjih dosegajo največji učinki, da se dejavnosti vnaprej
preračunajo, brez kakršnihkoli "iracionalnih" primesi. Sama
ta obča opredelitev racionalnosti, ki jo je zlasti poudarjal
M. Weber (Jogan, 1978: 67), se je povezovala z vedno bolj
mehanicistično razlago narave, ki pa je (kot smo že prej
pokazali) izključ.evala princip materinstva (kot to označuje
E. Fox Keller, 1986: 71), ker da to sodi na področje
čustvenega, oziroma obnavljanja življenja.
Skrajna podreditev žensk in njihova mnogostranska odvis-
nost od "vladajoče volje" ( = kulturnih vzrocev njihovega
obnašanja) sta, potem ko sta postali povsem samoumevni,
omogočali kontinuiran proces oblikovanja takšnih družbeno
zaželenih značilnosti ljudi v vsaki novi generaciji. Tako so
ženske s svojo dejavnostjo (biološkim in socialnim obnavlja-
njem prebivalstva) zagotavljale neprekinjenost lastnega pod-
rejenega položaja in podrejenega položaja svojega vzdrže-
valca v odnosih zunaj družinske skupnosti. Ne smemo namreč
pozabiti, da niso (bile) družbe strukturirane le ob spolni
osi, temveč hkrati ob razredni. Vendar je moški svojo pod-
rejenost v javnosti lahko nadomestil (kompenziral) z obla-
stjo doma, ki mu jo je dodeljevala vladajoča ideologija ne
le kot želeno, temveč kot obvezno. Gotovo ni po naključju z
imperativom "Spoštujmo cerkveno oblast!" npr. pri J.E. Kreku
v začetku tega stoletja povezana še državna, stanovska,
narodna in očetna oblast" (Jogan, 1987c: 97).
Ze doseženi procesi emancipacije žensk vendo bolj ra-
hljajo povezanost očetne oblasti z drugimi vrstami oblasti
in načela spreminjajoče se družbene prakse že tudi usmerjajo
nekatere znanstvene presoje, v katerih dobivajo svoje mesto
278	p. Tajnšek	Soc Delo 28, 1989, 3
tiste razsežnosti vsakdanjega življenja, ki so bile kot
ženske potisnjene na rob; to zajema npr. načelo humane
racionalnosti.
Družbena organizacija življenja, ki ima v temelju to
načelo, ustvarja resnične možnosti za odpravljanje velike
asimetrije družbene moči ter polarnosti družbenih vlog in
značajev po spol u. V tej smeri gredo tudi najnovejša iskanja
v okviru nekaterih feminističnih prevrednotenj znanosti in
prestrukturiranja temeljnih koncepcij (npr. vključitev re-
produktivne vloge žensk v družbeno totaliteto, razlikovanje
med pojmom narave, ki se nanaša na uporabo, itd. (Beer,
1987).
Lahko se strinjamo z oceno, da "ne morejo biti uspešni
napori, ki se usmerjajo izključno v spreminjanje kulturnih
predpostavk - denimo z moškimi in ženskimi skupinami za
ozaveščanje ali s pomočjo revizije gradiv za izobraževanje
in likovnih snovi množičnih občil - če se ne spreminja
institucionalna podlaga družbe tako, da podpira in krepi
spremenjeno kulturno videnje" (S. Ortner, 1983: 183).
Celoviti napori so skratka potrebni, da bi se ženska
identiteta ustalila. Sedaj namreč prevladuje neustaljena
ženska identiteta, ki je posledica protislovnih zahtev
(lahko bi rekli tudi "dvojne" vloge). Medtem ko je v
preteklosti pomagala ohranjevati razmere, ki so omogočale
nadaljevanje takšnega patriarhalnega reda, v veliki meri
spovednica, imajo v sodobnosti pomembno vlogo zlasti neka-
tere medicinske veje, npr. psihiatrija in medicinska sred-
.stva-pomirjevala. Ta pretekla in sodobna sredstva so poti-
skala oziroma potiskajo konfliktne situacije na rob družbeno
pomembnega in na raven ženske individualne zmogljivosti
bolje prilagodljivosti. Tako se skozi vsakdanju prakso
izraža imperativ o potrpežljivosti. Ta je toliko bolj
pomemben, kolikor manj se ustvarjajo strukturne določnice
tudi po meri ženske. V takšnih okoliščinah koreninijo tudi
različne oblike samozatajevanja, samozaničevanja in avtoa-
gresivnosti.
Soc delo 28, 1989, 3	M. Jogan	279
LITERATURA
Bamberger J., Mit o matrijarhatu - zašto u primitivnom
društvu vladaju muškarci? V: Papić Z., Sklevicky L. (izd.).
Antropologija žene, Beograd, Prosveta 1983: 252-277
Beer U. (izd.), Klasse Geschlecht, AJZ Verlag, Bielefeld,
1987: 1-24
Fox Keller E., Liebe, Macht und Erkenntnis, Carl Hansen
Verlag, München, Wien 1986: 51-72
Heinsohn G., Steiger O., Die Vernichtung der weisen Frauen.
Marz Verlag GmbH, Herbstein 1985: 511-19
Jogan M., Sociologija reda. Obzorja, Maribor, 1987: 57-70
Jogan M. , Ženska, cerkev in družina. Delavska enotnost,
Ljubljana: 1986 a: 9-49.
Jogan M., Zaposlenost žensk in spreminjanje družine. Razi-
skovalno poroCilo, RI FSPN, Ljubljana 1986 b: 1-25.
Jogan M., Povezanost razredne in spolne dominacije, NR,
8.9.1989, 489-490.
Jogan M., Osvobajanje žensk in družina, V: Kirn A., StaniC
G. et al.. Sociološke teme. Marksistični center Univerze
Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko,
Ljubljana 1987 a: 295-311.
Jogan M., Žensko plačano delo, racionalnost in kriza
državne blaginje. Teorija in praksa 1987 b; 24, 12: 1526-
1535.
Jogan M., Katoliška sociologija v Sloveniji kot producentka
družbene harmonije v Avstriji (do 1918), Anthropos 1987 c;
3-4: 93-105.
Kmecl M., Slovenska postna premišljevanja, CZ, Ljubljana
1987
Moller Okin S., Women in Westeren Political Thought, Virago
Limited, London 1979: 3-27.
Nairobijske dolgoročne strategije za izbojšanje položaja
žensk do leta 2000, Delavska enotnost, Ljubljana 1987: 45-
132.
0'Laughlin B., Posredovanje protivrečnosti - zašto žene iz
280	p. Tajnšek	Soc Delo 28, 1989, 3
plemena Mbum ne jedu piletinu? V: Papić Z., Sklevicky L.
(izd.), Antropologija žene, Prosveta, Beograd: 1983: 304-
329.
Pejanović S., DruStvena jednakost i emancipacija žene,
DeCje novine. Prosvetni pregled. Gornji Milanovac, Beograd
1987
Sebald H., Hexen damals - und heute? Umschau Verlag,
Frankfurt am Main 1987
Sorge E., Religion und Frau, W. Kohlhammer Verlag. Stutt-
gart, Berlin, Köln, Mainz 1987
Maca Jogan, doktorica socioloSkih znanosti, redna
profesorica, Fakulteta za sociologijo, politične vede in
novinarstvo, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana
združevanje poklicne in družinske vloge
ANDREJA KAVAR-VIDMAR
Povzetek
Prispevek prikazuje družbeno pogojenost združevanja oziroma
ločevanja poklicne in družinske vloge, zlasti z vidika
materinstva in dela žensk. Ugotavlja, da se zaposlovanje
žensk na različne načine spodbuja ali zavira glede na način
proizvodnje, potrebe po delovni sili in populacijsko poli-
tiko. Tezo ilustrira s tekstoma E. Badinter ter C.Raffestina
in M. Bresso. Zavzema se za ustavarjanje dejanskih možnosti,
da bi moški in ženske lahko obe vlogi svobodno združevali
ali med njima izbirali.
Suuary
The social determination of combination and separation of
professional and family role is discussed, especially
regarding the motherhood and women's work. It is stated,
that the employment of women has been stimulated and
hindered depending on ways of production, manpower needs and
population policy. The thesis is illustrated with quotations
from texts by E. Badinter, C. Raffestine, and M. Bresso. The
real possibilities should be created for men and women to
combine both roles freely or to chose between them.
1. Uvod
V vsakodnevni praksi. Jeziku, različnih strokah, politiki
in zakonodaji se Je razlikovanje med življenjem in delom,
družino in poklicem, vlogo delavcev in staršev, materialno
reprodukcijo in reprodukcijo življenja, gospodarstvom in
družbenimi dejavnostmi, življenjskim in delovnim okoljem
282	A. Kavar-Vidmar Soc Delo 28, 1989, 3
itd. tako udomačilo, da ga smatramo za samoumevnega. Podobno
"samoumevno" je za nekatere, da se delo, materialna repro-
dukcija, ve2e predvsem na moškega, ter družina, reprodukcija
življenja, predvsem na žensko, čeprav večino dela na svetu
opravijo ženske, ter imajo moški pomembno vlogo v družini.
Ločevanje med življenjem in delom ter povezovanje matere
in otroka ob hkratnem izrivanju moških-očetov iz družine in
žensk-mater z dela, je družbeno pogojeno. Prikazali ga bomo
na podlagi dveh zanimivih del in sicer "Ljubezen za povrh.
Zgodovina materinske ljubezni v Franciji od 17. do 20.
stoletja" avtorice Elisabeth Badinter ter "Delo, prostor,
moč" avtorjev Clauda Raffestin-a in Mercedes Bresso.
2. Zgodovina materinstva
Teza Elisabeth Badinter je, da materinska ljubezen ni
prirojena, instinktivna, ampak se razvija v stikih z otrokom
in je pod močnim vplivom splošnih družbenih vrednot. Tezo
utemeljuje z izredno slabim položajem otrok v 17. in prvi
polovici 18. stoletja v Franciji, ko je bilo običajno, da so
matere vseh slojev, ki so živele v mestih, takoj po rojstvu
oddajale otroke dojiljam na deželo, in to kljub visoki
umrljivosti teh otrok. Dokler se otrok okrog četrtega leta
starosti ni vrnil v družino, se starši zanj niso zanimali.
Do sredine 18. stoletja ljubezen do otrok ni veljala za
družinsko ali družbeno vrednoto.
Za neugodni položaj otrok je bilo več vzrokov. Za teologe
je bilo otrokovo vedenje znak človekovega nagnjenja k zlu,
pedagogi so priporočali strogost, za Descartesa je bilo
otroštvo obdobje zmot. To je bil čas moževe oziroma očetove
avtoritete v družini, družbeni oziroma politični cilj pa je
bila vzgoja poslušnih podložnikov. Ker je bilo ženino delo
povezano z moževim, na primer v obrti, je otrok predstavljal
za mater motnjo pri delu in ceneje je bilo dobiti dojiljo
kot pomožnega delavca. V družbi z moško prevlado je bilo
normalno, da je žena možev interes upoštevala pred otroko-
vim .
Soc Delo 28, 1989, 3 A. Kavar-Vidmar	283
Za ženske iz viSjih slojev je uveljavijeanje na dvoru in
v visoki družbi veljalo za bolj pomembno kot ukvarjanje z
otroki, ki so jih po vrnitvi od dojilj prepuSCali guvernan-
tam in domaČim uCiteljem, nato pa tedanjim internatom.
Materinstvo ni veljalo za nekaj vrednega in pomembnega.
PrepuSCanje skrbi za otroke drugim ljudem je bilo obiCajno,
tako je delala ogromna večina žensk oziroma družin, brez
očitkov okolja in brez slabe vesti.
Do spremembe je priSlo v zadnji tretjini 18. stoletja,
pod vplivom spoznanj o pomenu prebivalstva za gospodarsko in
vojaško moč države. V očeh fiziokratov postane otrok iz
kratkoročnega izdatka dolgoročna naložba. Smrt tolikih
dojenčkov je izguba. Tudi pri potrebah države se poudarek od
težnje po poslušnih podložnikih prenese na težnjo po
številnih podložnikih.
Po drugi strani so bile nove ideje o enakosti, ljubezni
in sreči v prid družini, otrokom in ženskam. Matere je bilo
treba prepričati, da bodo dojile in ohranile otroke. To
prepričevanje je segalo od Rousseaujevega klica "Nazaj k
naravi", preko obljub o sreči, ki da je nagrada za
žrtvovanje za otroka, do moralnih pritiskov in groženj.
Nastaja nov lik matere, ki se vsa posveča otroku in njegovim
potrebam. Ta lik matere je bil najprej sprejet v buržuaznih
krogih, med ženskami, ki niso imele intelektualnih in
mondenih ambicij niti jim ni bilo treba pomagati pri moževem
delu. Nova vloga jim je povečevala pomen v družini. Družbena
pozornost se je od očeta začela obračati k materi. Vendar -
kot pravi avtorica - več kot stoletno prepričevanje žensk
kaže, da mnoge od njih vloge žrtvujoče se matere niso
sprejele, ali pa so jo sprejele samo na videz. Dojilje so
bile posebno v bogatih hišah še dolgo v navadi, le da so
poslej hodile na dom.
Mati je sčasoma dobivala nove naloge v zvezi z otrokom,
ni Slo več samo skrb za vzrejo in zdravje otroka, ampak tudi
za vzgojo, za katero naj bi bila mati najbolj primerna.
Poleg naloge biti pomočnica zdravnika, duhovnika in profe-
284	A. Kavar-Vidmar Soc Delo 28, 1989, 3
sorja je bilo materi v 20. stoletju naloženo Se zadnje
breme: odgovornost za srečo ali nesrečo njenega otroka.
Ženska je dokončno ujeta v vlogo matere, kateri se ne more
izogniti, razen za ceno moralne obsodbe. To je bilo dolga
leta vzrok za težave pri zaposlovanju žensk, za pomilovanje
tistih, ki otrok niso mogle imeti in zaničevanje onih, ki
jih niso želele. Ženska naj bo mati, sicer je obtožena
egoizma, hudobije in neuravnovešenosti, skratka, ni
"normalna".
Hkrati s poudarjanjem pomena matere za otroka se pomen
očeta zmanjšuje. Oče je vedno bolj odrinjen od otroka.
Država ga nadomešča z novimi osebami v otrokovem okolju:
učiteljem, mladinskim sodnikom, socialnim delavcem, vzgoji-
teljem in nazadnje s psihiatrom. MoSkemu je odvzeta oče-
tovska vloga, ostane mu le ekonomska funkcija vzdrževanja
družine. Sele zaposlovanje žensk spet omogoča, da moški
postanejo očetje.
3. Ločitev življenja in dela
Industrija - za razliko od kmetijstva in obrti - povzroča
ločitev med krajem bivanja in krajem dela. Ob industrijskem
načinu proizvodnje so družinski člani ločeni, tudi če delajo
v isti tovarni.
Ločitev bivanje : delo, je neposredna posledica koncen-
tracije delavcev in prostorske specializacije, ki sili ljudi
v teku dneva k številnim premikom, da lahko opravijo svoje
različne funkcije in zadovoljijo svoje potrebe. Ločena sta
ne samo stanovanje in delovno mesto, ampak so posebni
prostori tudi za rekreacijo (trim steza, športna dvorana,
stadion), preskrbo (trgovina), izobraževanje (šola), kulturo
(gledališče), varstvo otrok (vrtec) itd. Poprečen prebiva-
lec porabi vedno več časa na poti na delo in z dela ter na
poti za zadovoljevanje drugih potreb. Posledice so večja
možnost nesreč, utrujenost in manj prostega časa. Te posle-
dice nastopajo kljub temu, da so danes prometna sredstva
hitrejša kot nekoč. Tudi v času prevoza imajo ljudje čedalje
Soc Delo 28, 1989, 3 A. Kavar-Vidmar	285
manj stika z okoljem, kjer se vozijo, in drug z drugim.
Družbeni prostor je izgubil kontinuiteto, postal je arhipe-
lag otokov, namenjenih različnim dejavnostim.
Informacijska družba, ki omogoča delo doma, naj bi kraj
bivanja in kraj dela spet povezala.
Delo in družina sta v industrijski družbi ločena tudi
časovno. Kmetijstvo in tradicionalna obrt Se omogočata
združevanje dela in ukvarjanja z otroki ter njihovo uvajanje
v delo ob delu samem. Ob industrijskem načinu proizvodnje to
ni več mogoče.
V prvem obdobju industrializacije so v tovarnah delale
tudi ženske in otroci, ki so bili grobo izkoriščani. Za
njihovo varstvo -• točneje, zaradi ohranitve normalne repro-
dukcije delovne sile - so bili sprejeti prvi delovnopravni
predpisi. Prav ta zakonodaja pa je povzročila ne samo, da so
bili z dela odstranjeni otroci, ampak se je zmanjšalo tudi
zaposlovanje žensk izven doma. To se je spet povečalo šele
po drugi svetovni vojni, kar je povezano z obdobjem gospo-
darske prosperitete in večjimi potrebami po delovni sili.
Takoimenovane "manjše psihofizične zmožnosti žensk za
delo" so ugotovili prav takrat, ko je fizična moč postala za
delo manj pomembna. Nič ni motilo to, da so ženske oprav-
ljale veliko težkega dela v kmetijstvu. Pri nas še dandanes
nimajo vse kmečke ženske nadomestila ob porodu, ker vse
zadružne organizacije še niso pristopile k utreznemu spora-
zumu !
Raffestin in Bresso pojasnjujeta nelogičnost, da je bilo
varstvo žensk pri delu uvedeno prav takrat, ko se je potreba
po njem zmanjšala, z ločitvijo bivanja in dela. Ločitev sta-
novanja in delovnega mesta zahteva, da je za vsakim delavcem
ženska brez plače, ki skrbi za reprodukcijo delovne sile
tako, da omogoča zadovoljevanje vsakdanjih potreb, kot so
prehrana in gospodinjstvo, ter vzgoja otrok. Sele padec
natalitete v zahodnih deželah pred drugo svetovno vojno in
po njej, je povzročil, da so začeli upoštevati ženske kot
potencialno delovno silo.
286	A. Kavar-Vidmar Soc Delo 28, 1989, 3
6. Sklep
Večja ali manjša možnost zdruZevanja poklicne in
družinske vloge je odvisna od vsakokratnih "družbenih
potreb", načina proizvodnje in prevladujoče ideologije.
Posebno za ženske velja, da se njihovo poklicno delo (delo
izven doma) spodbuja ali zavira glede na potrebe po delovni
sili in populacijsko politiko. Podobno je s priznavanjem in
upoštevanjem družinske vloge moškega.
Eno od sredstev, ki omogoča "Združevanje življenja in
dela", so predpisi delovnega in socialnega prava. Kot je
znano, danes delovna zakonodaja posameznih držav in mednar-
odno delovno pravo vsebujejo številne določbe, ki po eni
strani predstavljajo varstvo žensk v delovnem razmerju kot
varstvo potencialnega in dejanskega materinstva, po drugi
strani pa prepovedujejo diskriminacijo žensk pri zaposlo-
vanju in v poklicu. Katerim od teh določb - posebnemu
varstvu, ki lahko predstavlja oviro pri zaposlovanju, ali
prepovedi diskriminacije - je v konkretnem času in prostoru
dan večji poudarek, zavisi od ekonomskih in družbenih
okoliščin.
Delovno pravo in socialna varnost upoštevata tudi vlogo
očeta - delavca v družini. Mednarodni pravni akti, npr.
konvencija MOD o delavcih, ki imajo družinske obveznosti,
teh obveznosti ne vežejo več samo na mater oziroma delavko.
Podobno velja tudi za naše delovno pravo in socialno
varnost.
Pravna ureditev združevanja delovne in družinske vloge je
potrebni (nujni), ne pa zadostni pogoj za to, da ljudje
dejansko spet dobijo možnost združevati življenje in delo.
Ob tem jim je lahko v pomoč socialno delo, ki prispeva k
povezovanju dela in druZine pa tudi k temu - za kar se
zavzema E. Badinter - da ljudje, moški in ženske, lahko
izbirajo med enim in drugim. Oboje je moralno vredno in
"družbeno koristno".
Soc Delo 28, 1989, 3 A. Kavar-Vidmar	287
LITERATURA
Elisabeth Badinter, L'amour en plus. Histoire de l'amour
maternel (XVII* - XX« sie'cle), Flammarion, Paris 1980.
Claude Raffestin, Mercedes Bresso: Travail espace pouvoir.
Editions l'Age d'Homme, Lausanne 1979.
Andreja Kavar-Vidmar, doktorica pravnih znanosti, redna
profesorica, Višja šola za socialne delavce, Saranovičeva 5,
Ljubljana
ženske in socialno delo
nase in zahodnonemske izkušnje
PAVLA RAPOSA-TAJNSEK
Povzetek
Izmenjava obiskov med sodelavkami Višje šole za socialne
delavce v Ljubljani in Visoko šolo za socialno delo v
Dortmundu nam je prinesla nova spoznanja glede reševanja
Ženskih problemov v naši in zahodnonemški druZbi. Medtem ko
smo pri nas emancipacijo obravnavali predvsem kot razredno
vprašanje, so v ZRN pod vplivom feminističnega gibanja
razvili različne oblike samopomoči in strokovne sluZbe, ki
pomagajo Ženskam pri reševanju njihovih problemov. Članek
prikazuje delo posameznih organizacij in ustanov, ki smo jih
spoznale med obiskom v ZRN, ter izkušnje, ki smo si jih
pridobili na Višji Soli za socialne delavce pri obravnavanju
Ženskih vprašanj.
Summarx
The interchange of visists between teachers of Ljubljana
School for social work and Hochschule fur Sozialarbeit in
Dortmund, FR of Germany, contributed new knowledge about
different ways of solving women's problems in West German
society comparing to our own. While in Yugoslavia the
women's emancipation was treated as a class problem above
all, in FRG, under the influence of feminist movement
various forms of selfhelp and professional services, which
help women to solve their problems, have been developed. The
work of various organizations and institutions in FRG, and
experiences with treating women's problems in the School for
social work in Ljubljana are presented.
V novembru 1988 je skupina študentk in sodelavk VSSD
obiskala Visoko šolo za socialno delo v Dortmundu, na kateri
so nam pripravili poseben, "Ženski" program. V petih dnevih
smo se seznanile z njihovim pristopom k obravnavanju ženskih
vprašanj, tako v okviru pedagoškega dela na šoli kot v delu
posameznih socialnih ustanov in organizacij. Konec maja 1989
Soc Delo 28, 1989, 3	P. Tajnšek	289
so v Ljubljano dopotovale kolegice iz dortmundske Sole, da
bi spoznale položaj žensk v naSi družbi ter reševanje žen-
skih problemov v okviru socialnega dela. Oba obiska sta bila
sestavni del rednega sodelovanja med Višjo šolo za socialne
delavce v Ljubljani in Visoko šolo za socialno delo v Dort-
mundu. V svojem prispevku želim pokazati nemške poglede in
izkušnje, dopolnjene z osebnimi vtisi in razmišljanji o
problemih ženske v naši in zahodnonemški družbi.
Ko so nas povabili na študijski obisk, so naši gostitelji
omenili, da pričakujejo samo ženske udeleženke. Moja prva
reakcija na to zahtevo je bilo presenečenje in ogorčenje,
češ, zdaj nas bodo ločevali še po spolu! Tudi prvo pojasni-
lo, po katerem naj bi program obiska vključeval ogled
nekaterih ustanov, ki so namenjene samo ženskam, me ni
pomirilo. Nasprotno, zdelo se mi je povsem nesmiselno, da si
ženske v ZR Nemčiji privoščijo takšno diskriminacijo moških.
Eden od mojih temeljnih pomislekov v odnosu do feministič-
nega gibanja je namreč prav v izključevanju drugega spola.
Kako naj si ženske izborimo boljši in pravičnejši svet brez
moških ali celo proti njim? Celo v primeru, da bi ženske
želele zagospodariti nad moškim delom človeštva, to ne bi
bilo mogoče, saj bi obstoječo podrejenost in drugorazrednost
žensk nadomestila podrejenost moških. Ker mi je takšno
razmišljanje tuje, se mi je naše stališče, po katerem je
emancipacija žensk sestavni del osvobajanja človeka - delav-
ca v socializmu in zato kakršnokoli posebno obravnavanje
ženskih problemov ni potrebno, zdelo do nedavnega povsem
upravičeno.
Leta 1953, ko je bila ukinjena Anti fašistična fronta
žensk Jugoslavije kot množična ženska politična organiza-
cija, je bila v naši družbi prekinjena več desetletij
prisotna tradicija posebnega interesnega in političnega
združevanja žensk, o kateri smo po vojni komaj kaj slišali.
Prevaladalo je mnenje, da so ženske v naši družbi dosegle
ekonomsko in politično enakopravnost, zato lahko svoje in-
terese skupaj z moškimi uresničujejo v vseh oblikah samou-
290	p. Tajnšek	Soc Delo 28, 1989, 3
pravnega organiziranja. Podatki o zastopanosti žensk na
različnih področjih odločanja pa dokazujejo, da nam doslej
ni uspelo premagati klasične odrinjenosti žensk od veSine
pomembnejših položajev v družbi. To dejstvo potrjuje tudi
poseben prostor za obravnavanje problemov žensk v SZDL.
Čeprav so problemi ženske (ne)enakopravnosti dobili pri-
znanje in možnost za izražanje v okviru SZDL, pa smo imele
ženske večkrat občutek, da nas skuša družba žejne prepeljati
Cez vodo. Drugače povedano - enake pravice niso vselej
pomenile tudi enakih dejanskih možnosti, obenem pa je posta-
jalo vedno bolj očitno, da vseh problemov žensk ni mogoče
ustrezno obravnavati zgolj v okviru temeljnega razrednega
pristopa, ne da bi se odzivali na specifične probleme žensk,
ki smo jih prepuščali iznajdljivosti družine in posameznic.
V	zadnjih letih je večja odprtost in demokratizacija
družbe prinesla tudi nove poglede na probleme žensk in na
njihovo samoorganiziranje. Nove, bolj odprte in dostopnejše
možnosti za izražanje različnih interesov v družbi so vzpod-
budile nova razmišljanja in iskanja med ženskami samimi,
zlasti v smislu razvijanja medsebojne pomoči in samopomoči.
V tem okviru se tudi socialno delo srečuje z novimi,
zahtevnimi nalogami, pri katerih so nam lahko tuje izkušnje
v veliko pomoč, zato smo z veseljem sprejele možnost, da se
neposredno seznanimo z uspehi in težavami emancipacije žensk
v ZR Nemčiji ter s socialnim delom na tem področju.
Ženske pomagajo ženskam - značilno geslo ženskega gibanja v
ZR Nemčiji
V	ZR Nemčiji se je v šestdesetih in sedemdesetih letih
razvilo množično žensko gibanje, ki je izhajalo iz izkušnje,
po kateri si morajo ženske pomagati predvsem same, zato so
se v tem obdobju pojavile različne oblike ženske samopomoči
in medsebojne pomoči.
Žensko gibanje, ki je postopoma vključevalo vedno nove
kategorije žensk, se je čedalje bolj integriralo v družbo in
ob tem tudi bolj institucionaliziralo, zmanjševala pa se je
Soc Delo 28, 1989, 3	P. Tajnšek	291
njegova prvotna ekskluz ivnost. Problemi žensk so si prido-
bili pravico do resne obravnave na vseh ravneh, od delovanja
političnega in upravnega sistema do industrije in obliko-
vanja javnega mnenja. Na mnogih področjih so enakopravnost
žensk in potrebo po upoštevanju njihovih problemov določili
tudi z zakoni.
Ne glede na to, da zakone očitno veliko bolj resno iz-
vajajo kot pri nas, pa se v ZRN ne zadovoljujejo le s prav-
nimi predpisi o tem, kje in kako je treba spoštovati intere-
se ženske polovice prebivalstva, temveč omogočajo in razvi- .
jajo različne pobude in oblike samoorganiziranja žensk, ki
jih družba obravnava kot obogatitev in dobrodošlo konkurenco
pri odpiranju strokovnih institucij. Navedeno konkurenco smo
najbolj opazile na področju financiranja, kjer različne pro-
stovoljne organizacije in skupine enakovredno tekmujejo s
socialnimi službiami za sredstva iz državne blagajne ter za
denar deželne in mestne uprave. To nedvomno zmanjšuje togost
in neinventivnost socialnih služb in omogoča uporabnikom
bolj diferenciran pristop k zadovoljevanju njihovih speci-
fičnih potreb.
Dobile smo občutek, da se ženske v ZRN ne zadovoljujejo
zgolj s formalno enakopravnostjo, ampak da iščejo poti, kako
si medsebojno pomagati in se podpirati v napornem vsakdanjem
boju za emancipacijo vsake posameznice, in to ne le v tako
pomembnih stvareh, kot sta ekonomska in družbena enakoprav-
nost, temveč tudi v vseh tistih drobnih problemih vsakda-
njega dela in življenja, ki gredo mimo nas večkrat kar neo-
pazno in ki smo jih pogosto prepuščali družini oz. posamez-
nici, naj si pomaga glede njih, kakor ve in zna. Ženske, ki
so javno opozarjale na te probleme, pa smo največkrat
odpravili kot prenapete feministke.
Navedene ugotovitve lahko najlepše ilustriramo s kratkim
prikazom posameznih organizacij oz. ustanov, ki smo jih
spoznale med obiskom v Dortmundu.
292	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
Svetovalke га vpraSanJa ženske enakopravnosti
Zanimiv in poučen je bil pogovor s svetovalko za ženska
vprašanja v občini Witten. Od leta 1983 delujejo v ZRN pri
državnih organih uradi za enakopravnost žensk, ki sicer
nimajo možnosti odločanja, temveč lahko le svetujejo in
opozarjajo, na odločitve pa skušajo ženske vplivati s poli-
tično akcijo. Vloga svetovalk za vprašanja enakopravnosti
žensk je tako nekoliko protislovna, saj od njih ženske
pogosto veliko pričakujejo, same pa ne morejo ničesar direk-
tno rešiti. Njihova naloga je, da pri vseh odločitvah
opozarjajo na interese žensk na različnih področjih. Položaj
svetovalke v omenjeni občini je Se toliko težji, ker femini-
stično gibanje v njenem okolju nasprotuje njeni funkciji,
zato se omenjena svetovalka roanj ukvarja z različnimi
ženskimi skupinami in daje več poudarka strukturalnim spre-
membam ter položaju žensk pri delu (v ZRN je zaposlenih 72X
moških in 38X žensk). Največja ovira pri zaposlovanju žensk
je neustrezni delovni čas. Otroški vrtci praviloma delajo
le nekaj ur na dan, zato se matere ne morejo redno zaposli-
ti. Na naše vprašanje, ali že imajo kaj izkušenj o tem, kako
vpliva zlasti na majhne otroke celodnevna odsotnost z doma,
smo dobile odgovor, da takih primerov pri njih še ni veliko
in da se tega problema sicer zavedajo, da pa zaenkrat ne
vidijo kakšnih večjih možnosti za skrajševanje delovnega
časa. Dosegli pa so napredek pri porodniških dopustih,
čeprav je tudi to lahko dvorezen meč. Ženske, ki delajo v
državni upravi lahko, recimo, po koncu porodniškega dopusta
ostanejo pri otroku do devetega leta, nato pa jim je
zagotovljeno delovno mesto, čeprav ne isto. Vendar pa se
ženske tega ne poslužujejo rade, ker v teh letih povsem
zgubijo stik s stroko. Podobne, nekaj krajše ugodnosti imajo
tudi delavke v nekaterih velikih podjetjih. Seveda pa tudi v
Wittnu ne zanemarjajo ozaveščanja žensk v zvezi z njihovim
položajem v družini in tako pripravljajo za to leto projekt
samopomoči, v okviru katerega bi obravnavali pravice žensk
ob ločitvi - to je tema, ki ženske vedno pritegne.
Soc Delo 28, 1989, 3	P. Tajnšek	293
ZatoCiSCe za ženske (Ženska hiša - Frauenhaus)
Vse članice skupine je zelo zanimalo delo zatočišča za
ženske, ki trpijo zaradi fizičnega ali psihičnega nasilja v
družini oz. partnerski zvezi. O delu te ustanove nam je pri-
povedovala socialna delavka mestne socialne službe, ki odgo-
varja za to področje. Same ustanove si nismo mogle ogledati,
ker ženske, ki so se zatekle vanjo, ne želijo obiskov, stro-
kovni delavci, ki vodijo delo v tej hiši, pa tovrstne želje
uporabnikov spoštujejo tudi v primerih, ko bi si jo želeli
ogledati strokovnjaki. Cesa takega v naših razmerah Se nisem
zasledila! Zatočišče za ženske v Dortmundu je zrastlo iz
prizadevanj skupine za samopomoč. Ustanovljeno je bilo leta
1979. V njem je v prvih petih letih našlo zatočišče 783
žensk z 873 otroki, leta 1987 pa je v njem bivalo 152 žensk.
V ZR Nemčiji imajo ženske na razpolago okrog 100 podobnih
zatočišč, ki jih ustanavljajo avtonomna ženska združenja,
poleg njih pa Se lokalne oblasti in socialne službe. Dort-
mundsko zatočišče je v okolici mesta v dobro zavarovani hi-
ši, ki javnosti ni znana. Anonimnost je v tem primeru nujna,
saj lahko le tako zagotovijo varnost ženskam in njihovim
otrokom. Ce se vendarle zgodi, da skuša vanjo vdreti priza-
deti partner oziroma oče, pokličejo policijo, ki posreduje v
dveh minutah. Ženska, ki želi priti v zatočišče, pokliče
dežurni telefon, od tam pa jo napotijo na določeno mesto,
kjer jo pričakajo stanovalke zatočišča in jo pospremijo v
dom.
Stanovalke doma, v katerem je lahko hkrati okrog 30
žensk z otroki, živijo v treh bivalnih skupinah, v katerih
si s pomočjo šestih zaposlenih strokovnjakinj (socialnih
delavk, socialnih pedagoginj) same organizirajo življenje,
kuhajo, pospravljajo, hodijo v službo, varujejo otroke. V
zatočišču lahko ostanejo šest mesecev, v izjemnih primerih
pa največ eno leto. Sicer pa nimajo težav s tem, da se po-
sameznice po tem roku ne bi mogle osamosvojiti oz. se vrniti
domov. V skrajnem primeru gredo tudi v drugo podobno ustano-
294	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
vo. Ce so recimo izdale naslov, kar je neodpustlj i va kršitev
pravil. Hrano in druge stroške bivanja v domu plaCujejo sa-
me, Ce nimajo denarja, jim pomaga socialno skrbstvo. Mestna
uprava financira le delo strokovnih delavk, pri tem pa vsako
leto obnovijo pogodbo o financiranju. PomoC v domu je
usmerjena v dvoje ciljev: zagotavljanje varnosti in v mobi-
lizacijo lastnih sil, tako da si ženska Čimprej pomaga sama.
Pri tem opažajo, da je veliko lažje doseCi ekonomsko osamos-
vojitev kot osebnostno neodvisnost.
Svetovalni center za ženske
Po odhodu iz zatoCišCa se ženske lahko vkljuCijo v delo
svetovalnega centra, namenjenega izkljuCno ženskam. Pravza-
prav je ta center nastal kot nadaljevanje pomoči, ki jo
ženska dobi v zatočišču, seveda pa je namenjen vsem ženskam.
Parov ne sprejemajo, zato se tudi ne morejo ukvarjati z
zakonskim svetovanjem. Delo je zelo raznovrstno, predvsem se
ukvarjajo z osebnim svetovanjem, skupinsko terapijo in samo-
pomočjo. Ženskam, ki prihajajo po pomoč v svetovalnico,
nudijo razumevanje in empatijo ter jih skušajo opogumiti za
lastno odločitev in ukrepanje. To pa je, po besedah sveto-
valke, najtežja naloga, saj je, vsaj v ZRN, ki še ni
izgubila vseh pridobitev dežele blaginje, lažje premagati
materialno podrejenost ženske kot pa njeno čustveno odvis-
nost in nemoč v odnosu do partnerja oz. družinske situacije.
Denar za zelo lepo urejene prostore in za strokovne delavce
dajeta mestna uprava in deželna vlada, pri čemer moramo ome-
niti, da sta tako mesto Dortmund kot dežela Severno Porenje
Vestfalija zelo naklonjena socialnim programom in delu z
ženskami. Nismo pa dobile jasnega odgovora na vprašanje, ko-
liko žensk dobi pomoč v tej svetovalnici. Kaže, da se vanjo
zatekajo predvsem ženske srednjih slojev, stare 20 do 40
let, včasih tudi starejše. Nimajo posebnih oblik dela za
mlada dekleta, poudarek je na odraslih, kar velja tudi za
delo s spolno zlorabljenimi ženskami. V tem, da ne uspejo
pritegniti večjega števila žensk, zlasti Se žensk iz depri-
Soc Delo 28, 1989, 3	P. Tajnšek	295
vilegiranih slojev, smo videle tudi največjo pomanjkljivost
svetovalnega centra, ki se sicer trudi, da bi svojo dejav-
nost razSiril tudi na okolje, na primer pri informiranju o
spolnih zlorabah. Za razliko od svetovalnega centra pa v
zatočišče za ženske prihajajo ženske vseh družbenih slojev,
od priseljenk iz drugega kulturnega okolja do izobraženk,
kar potrjuje spoznanje, da je nasilje nad ženskami tisto
področje, kjer so družbenoekonomske razlike najmanj pomem-
bne, saj so nasilju izpostavljene vse ženske, tudi iz
najvišjih plasti družbe.
Materinski center - oblika povezovanja mladih mater
Tudi materinski center, ki deluje v predelu mesta, v
katerem živi veliko priseljencev, po besedah naših sogovor-
nic ne uspe vključiti mater iz nižjih družbenih slojev, tako
da tudi tu prevladujejo ženske iz srednjega sloja. Materin-
ski center skuša povezati mlade matere, ki so pogosto zaprte
v domači krog, počutijo se osamljene in odrinjene, obenem pa
so preobremenjene s celodnevno skrbjo za otroke. V nekaterih
oblikah dela sodelujejo tudi očetje, vendar Je poudarek na
medsebojni pomoči žensk. Matere se združujejo v igralnih
skupinah, ob različnih prireditvah ter praznikih, ob ročnem
delu, pogovorih o vzgojnih in drugih problemih, različnih
tečajih in skupinskem delu. Namen centra Je odpraviti izola-
cijo in frustracijo, ki so Ji izpostavljene ženske ob skrbi
za otroke, omogoča pa tudi informiranje o možnostih nadalj-
nega šolanja, zaposlovanja in podobno. Ena od sogovornic v
tem centru, naša rojakinja, nam je pripovedovala o možnostih
izpopolnjevanja na univerzi, ki ga vlada ponuja ženskam. Za
ta program, ki sicer ne daje univerzitetne diplome, temveč
le funkcionalna znanja, vlada med ženskami veliko zanimanje,
število mest pa je zelo omejeno. Materinski center temelji
na prostovoljnem delu in na delnem samofinanciranju, zato
imajo denarne težave. Trenutno organizirata delo v materin-
skem centru dve prostovoljki, ki v okviru posebnega programa
za brezposelne dobivata dvoletno nadomestilo osebnega dohod-
296	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
ka. Tudi v veČini drugih ustanov, ki вшо jih obiskale, so
posamezne delavke zaposlene po tem programu, ki oaogoča
nezaposlenim, da si pridobijo delovne izkuSnje, ohranijo
stik s stroko in koristno (seveda tudi za družbo) izrabijo
čas nezaposlenosti. Zal pa po izteku tega obdobja vsem ne
uspe najti zaposlitve.
Skupina za рошоС spolno zlorabljenim ženskam - Wildwasser
Med obiskom smo se ves čas srečevale s problemom spolnega
zlorabljanja deklic, o katerem nam je pripovedovala tudi
sodelavka avtonomne ženske skupine s simboličnim imenom
Wildwasser. V okviru tega projekta delujeta dve skupini
samopomoči, ki združujeta zlorabljene deklice in odrasle
ženske. V skupinah dobijo oporo in pomoč pri reševanju
svojega problema, naučijo se živeti s tem, kar se jim je
zgodilo, in se upreti nadaljnemu nasilju. Posebej si priza-
devajo, da bi zrušile tabuje, ki so povezani s spolnim
zlorabljanjem žensk. Do spolnih zlorab največkrat prihaja
prav v družini, ki Se vedno velja za nedotakljivo. Tudi pri
tem problemu ni razlik med pripadnicami različnih družbenih
slojev, saj so žrtve iz vseh socialnoekonomskih kategorij.
Poleg samopomoči v skupini nudijo tudi osebno pomoč po te-
lefonu, svoje delo pa usmerjajo tudi v skupnost, kjer sku-
šajo z informiranjem in ozaveščanjem o tem problemu priteg-
niti zlasti vzgojiteljice v vrtcih in učitelje v šolah,
starše ter širšo javnost. Po podatkih, ki jih navajajo v
ZRN, je v tej deželi vsako leto okrog 300.000 spolnih zlorab
letno. Ugotavljajo, da je do 18 leta starosti zlorabljena
vsaka četrta deklica in vsak dvajseti deček. Problem spolne-
ga zlorabljanja pa ni aktualen le v ZR Nemčiji, temveč tudi
v mnogih drugih razvitih deželah, kjer so začeli o njem
odkrito govoriti.
Svetovalni center za delo s prostitutkami - KOBER
Za naše razmere povsem neobičajno delo smo spoznale v
svetovalnem centru za prostitutke s kratico KOBER. Vodi in
Soc Delo 28, 1989, 3	P. Tajnšek	297
financira ga katoliška humanitarna organizacija, vendar pa
poteka delo po strokovnih principih, brez odveCnega morali-
ziranja. Svetovalni center je v Četrti javnih hiš in zaba-
višč, delo pa se v veliki meri odvija na terenu. Socialni
delavki, ki sta zaposleni v svetovalnici, namreC hodita po
okolici, spoznavata ženske in si pridobivata njihovo zaupa-
nje, pomagata in posredujeta v razliCnih težavah ter nudita
informacije z razliCnih podroCij. Posebno podroCje preven-
tivnega dela je namenjeno tudi AIDS-u, na katerega opozarja-
ta in delita kondome, vendar se prostitutke in njihove
stranke zavestno izpostavljajo nevarnosti okužbe. V prostore
svetovalnice prihaja dnevno po 8-15 žensk, ki iSCejo pomoC,
mnoge tudi z otroki, enkrat tedensko pa se sestaja tudi
skupina, ki si pomaga pri iskanju drugačne življenjske per-
spektive. V treh letih, odkar se ukvarjajo s tem delom, so v
svetovalnici pomagali tridesetim ženskam, da so se odtrgale
od prostitucije in si zagotovile drugačno eksistenco. Sicer
pa tudi pri tem delu opažajo, da so prostitutke izpostavlje-
ne nasilju vseh vrst, mnoge pa so bile v mladosti žrtev
spolnega zlorabljanja.
Feministična organizacija planerk in arhitektk - FOPA
Tako kot je za naše razmere neobičajno delo svetovalnega
centra za prostitutke, je bila za nas novost tudi organiza-
cija planerk in arhitektk (FOPA), ki se ne zavzema le za
emancipacijo žensk, temveC tudi za humanizacijo življenja in
odnosov v mestu nasploh. V okviru združenja deluje veC
razliCnih projektov, kot so že prej omenjeni materinski
center, delavnica koles kot pomoč brezposelnim, ženska ume-
tniška delavnica, projekt za ozelenitev igrišč, projekt za
izboljšanje stanovanjskih in delovnih pogojev, za urejanje
stanovanj za stare, posebne varne garaže za ženske, nočni
taksi za ženske in podobno. Združenje se zavzema za načrto-
vanje mesta in stanovanj po meri ljudi, družine in otrok, po
načelu, da je tisto, kar je dobro za ženske, dobro tudi za
moške. Njihovo izhodišče je spoznanje o zapostavljenosti
298	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
žensk in otrok pri načrtovanju in organizaciji življenja v
mestu.
Ženska knjigarna Zimpzicke
Obiskale smo äe knjigarno, namenjeno samo ženskam, ki
deluje že 7 let, ob zelo majhni pomoči mesta (ki jo dobivajo
vse knjigarne v mestu), sicer pa se vzdržuje sama. Njen
namen ni le bogata ponudba knjig, ki jih pišejo ženske oz.
knjig o ženskah, temveč tudi srečevanje žensk in organizaci-
ja kulturno umetniških in družabnih prireditev za ženske.
Ženskam, zaposlenim v tej knjigarni, pa tudi našim sogovor-
nicam z drugih področij se je zdelo pomembno, da imajo
ženske možnost srečevanja v svojem krogu, kar med drugim
omogočajo tudi ženske knjigarne. Opozorile so nas na dejst-
vo, da je Se vedno veliko prostorov, ki so namenjeni
združevanju moSkih, zato se pripadnicam ženskega gibanja v
ZRN ne zdi prav nič narobe, če imajo kakšen prostor za
družabna in kulturna srečanja samo zase.
Delo ženskega seminarja na dortmundski visoki Soli za
socialno delo
Na koncu naj omenim še delo ženskega seminarja na visoki
šoli za socialno delo v Dortmundu, ki nam je organizirala
obisk. Ze nekaj let obravnavajo ženska vprašanja v okviru
posebnega seminarja, ki obsega teoretični in praktični del.
Manjša skupina študentk skupaj z dvema učiteljicama kontinu-
irano obravnava ženske teme in sodeluje v delu institucij
oz. organizacij, ki smo jih spoznale v času obiska. V
seminarju namenoma težijo k majhni skupini, saj lahko v njej
bolj ustvarjalno obravnavajo izbrane teme. Ženski seminar je
nastal na pobudo učiteljic in študentk, kasneje pa jih je k
temu zavezal še zakon, ki zahteva, da na visokih šolah
posebej obravnavajo probleme žensk. Problemi žensk niso
omejeni le na ta seminar, vključujejo se v vse ostale oblike
pedagoškega dela na šoli, vendar se po besedah naših gosti-
teljic dogaja, da teme o ženski enakopravnosti včasih odri-
Soc Delo 28, 1989, 3	P. Tajnšek	299
vajo, Ceš, to je stvar ženskega seminarja. Moški v tem
seminarju ne morejo sodelovati. Takšno stališče je posledica
izkušnje, da v mešanih skupinah ženske ne uspejo izraziti
svojih pogledov, ker se v skladu z obstoječimi vzorci umak-
nejo v ozadje in prepustijo iniciativo moškim, ki jim tako
vsilijo svoj pogled na probleme žensk. Zato je bolje, da se
ženske najprej o svojih interesih pogovorijo med sabo in
šele nato navežejo dialog z moškimi, kar je ena od temeljnih
izkušenj ženskega gibanja, ne le v ZR Nemčiji, temveč tudi
drugod po svetu.
Kako smo opisano izkušnjo preverili pri nas
Po vrnitvi iz" Dortmunda smo v okviru rednega izo-
braževalnega dela na VSSD izvedli vaje, posvečene problemom
ženske v socialnem delu in v družbi nasploh. Predlog, da bi
nekaj skupin sestavljale same ženske. Je povzročil med
študenti in študentkami veliko razburjenje in ogorčene
proteste, čeprav se zaradi majhnega števila moških študentov
takšne enospolne skupine sicer pogosto pojavljajo, ne da bi
to povzročalo kakršnekoli probleme in ugovore. Na koncu vaj
smo ugotovili, da Je ločeno obravnavanje problemov žensk in
moških (formirali smo tudi ločeno moško skupino) imelo svoj
pomen, saj so si udeleženci teh skupin pridobili novo iz-
kustvo, ki jim ga mešane skupine ne bi omogočile. Pokazalo
se Je, da Je bilo načrtno obravnavanje ženske problematike
več kot potrebno, saj smo v naši družbi še močno obremenjeni
z nerazumevanjem in predsodki do ženske enakopravnosti na
vseh področjih, od partnerskih odnosov in družine do ekonom-
ske in politične sfere.
Številne primere, ki potrjujejo omenjeno ugotovitev, so
navajali tudi sodelavci seminarja, ki ga Je VSSD orga-.
nizirala ob letošnjem 8. marcu in na katerem smo obravnavali
probleme ženske v socialnem delu. Za udeležence je bila
zastavljena tema dobrodošle spodbuda pri razmišljanju o
znanih, pa tudi mnogih skritih oblikah zapostavljanja inte-
resov žensk (ki Jih pogosto spremlja zapostavljanje intere-
300	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
sov otrok), ki jih ne najdemo le v delovnih organizacijah
(na primer prikrite razlike v vrednotenju dela, ki favori-
zirajo moSke delavce), temveC tudi v institucijah, ki
reSujejo probleme ljudi (dva najbolj kriCeCa primera sta
nemoč družbe, da bi pomagala žrtvam nasilja v družini ali
spolno zlorabljenim ženskam).
Na to, da imamo v naSi družbi kljub velikemu napredku, ki
smo ga dosegli predvsem na področju ekonomske in poklicne
emancipacije žensk, še precej "belih lis", so nas opozorila
tudi opažanja nemških kolegic, ki so konec letoSnjega шаја
obiskale VSSD, da bi se seznanile s položajem žensk v naSi
družbi. Njihova osnovna ugotovitev je bila, da je pri nas
marsikdaj težje opaziti in razumeti dejanske probleme in
nasprotja kot v njihovi družbi, kjer so razmerja sil med
tistimi, ki imajo več družbene moči in privilegijev, in
tistimi, ki tega nimajo, bolj vidna. Zato je tudi pristop k
doseganju dejanske enakopravnosti žensk pri nas bolj zaple-
ten. Podobno pa velja tudi za razmerje med socialnimi de-
lavci in uporabniki njihovih storitev, kjer je večkrat težje
odgovoriti na vpraSanje, na čigavi strani je socialni dela-
vec, čigave interese ščiti, kot pa je to v ZRN.
Ob koncu obiska so naše gostje dejale, da jih je na-
vdušila samozavest naših žensk, ki se uveljavljajo s poklic-
nim delom. Zavidajo nam tudi uspehe na področju otroškega
varstva ter svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Marsikaj
pa si bomo morale po njihovem mnenju še izboriti, pri čemer
pa se ne bi smele boriti tako trdo, preveč "po moško", kot
so nekajkrat opazile v razgovorih z nami. Namesto, da se
ženske enostransko prilagajamo moškemu principu, se moramo
boriti za to, da bomo imele - skupaj z moškimi - možnost
drugačnega izbora, možnost, da bomo svet oblikovale "po
žensko", na način, ki nam doslej ni bil omogočen.
Pavla Rapoša-Tajnšek, diplomirana sociologinja, višja preda-
vateljica, Višja šola za socialne delavce, Saranovičeva 5,
Ljubljana
-predmoderna" vloga "zasebnosti" in "ženskega dela'
v industrijski moderni
MIRJANA ULE
Povzetek
Dodeljevanje trajnih spolnih socialnih znaCaJev ni samo
tradicionalni preostanek v industrijski moderni, ampak Je
osnova Jedrne druZine, ki je izrazito funkcionalen pojav v
industrijskih druZbah. Moderna delitev na zasebno in javno
sfero ima dva obraza, ki sta izrazito spolno profilirana in
medsebojno komplementarna. Ženske so bolj kot moški omejene
s partikularnostjo in z večjimi Žrtvami dosegajo dejansko
individualnost.
Summary
The assignment of lasting sexual social characters is not
only a traditional residuum in industrial modernity but the
basis of nuclear family, which is a decidedly functional
phenomenon in industrial societies. The modern division in
private and public spheres has two faces, which are
distinctly sexualy profiled and complementary. Women are
limited through particularity more than men, and are able to
achieve true individuality only with greater sacrifices.
Ključna vloga zasebnosti kot odlikovane sfere človeškega
Življenja v modernih družbah in s tem ključni pomen družine
kot temeljne celice zasebnosti nikakor ni le rezultat moder-
nizacije družb. Zasebnost namreč v sebi ohranja mnoge izra-
zito predmoderne sestavine. Tu mislim predvsem na "stanov-
ski" značaj spolne delitve v moderni družbi. To pomeni, da
je posameznik s svojo spolno vlogo determiniran vse živ-
ljenje in da spolna vloga naddeterminira vse ostale delitve
302	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
(izobrazbene, kvalifikacijske, slojne itd.).
Ženskam Je v industrijskih druZbah "dodeljena" vloga
čuvarja doma, družine in zasebnosti. One naj bi s svojimi
emocionalnimi in interakciJskimi potenciali, ki Jim Jih baje
daje že "narava" zaradi materinstva, ustvarjale v družini
"terapevtsko" klimo, tj. takšne odnose in socialno klimo, ki
podpira kompenzacijo identitetnih izgub zaposlenih družin-
skih članov (predvsem seveda moža). Nenavadno Je, da Je ta
"paradigma" odnosov vlog v sferi zasebnosti ostala tako
trdovratno nespremenj ena od 18. stoletja do danes, in da
mnogi lucidni duhovi (npr. Comte in Mili) niso opazili
prozorne ideološke prevare v argumentih, ki so "podpirali"
takšno delitev socialnih vlog po spolu.
Dodeljevanje trajnih spolnih socialnih značajev posa-
meznikom pa vendarle ni samo nek tradicionalni preostanek v
industrijski moderni, ki bi se ga dalo zlahka otresti, če bi
se ga zavedli. Nasprotno, to dodeljevanje Je osnova tako
imenovane Jedrne družine, ki Je izrazito moderen pojav. Delo
zunaj družine (poklicno delo, mezdno delo) predpostavlja, da
nekdo v družini stalno skrbi za red, za gospodinjstvo, za
otroke itd. Instrumentalizirani odnosi zunaj družine potre-
bujejo emocionalne kompenzacije v družini. Zasebna potro-
šnja, ki je obenem medij osebne afirmacije in samopotrditve,
potrebuje socialno enoto, kjer se ta potrošnja vendarle
"socializira", načrtno vodi in investira.
Vse to pa omogoča prav mala. Jedrna družina, seveda ob
predpostavki neplačanega in sploh družbeno neovrednotenega
dela v družinski skupnosti. To vodi vse moderne družbe v
temeljno različne socialne pozicije, vloge in identitete
moških in žensk. Res je, da so tu vse moderne družbe "pode-
dovale" nekdanje patriarhalne predsodke in nazore fevdalnih
in drugih predmodernih družb. A to ni dovolj za pojasnitev
trdnih spolnih delitev v modernih družbah. Ce se podedovane
predstave o družbenih vlogah moških in žensk ne bi tako do-
bro ujele s funkcionalno delitvijo na Javno in zasebno
sfero, z družino kot osnovno celico zasebnosti, potem se
Soc Delo 28, 1989, 3	M. Ule	303
tradicionalni vzorci ne bi tako trdno vsidrali v Bodernih
družbah.
Zaradi "stanovskega" dodeljevanja spolnih vlog in
identitet ostaja tudi trženje Človekove delovne sposobnosti
polovično, kar se konkretno kaže npr. pri veCji zaprtosti
trga dela za ženske kot za moSke, v feminizaciji poklicev.
Prav tako ni mogoCa moderna racionalizacija v vseh družbenih
sferah in tudi ne dejanska spolna enakopravnost.
Moderne družbe so svojo industrijsko modernizacijo oCitno
pripeljale le do "polovice". V sebi so ohranile krepek delež
predmodernih sestavin. Spolna delitev seveda ni edini primer
tega predmodernega pojmovanja. Tudi definiranje posameznika
s "poklicem", ki gá opravlja vse življenje, s socialnim slo-
jem (ne toliko razredom), z družinskim izvorom so podobne
vseživljenjske identifikacije, ki v bistvu posnemajo nekda-
nje stanovske fevdalne identifikacije. Čeprav to poCnejo na
"viSji ravni" (Beck, 1987, str. 176-181).
Dinamika individualizacije, ki je v procesu industrijske
modernizacije družb iztrgala ljudi iz sicerSnjih slojnih in
razrednih kultur in socialnih definicij, je torej zastajala
pred vrati družine. Kot ugotavlja U. Beck v knjigi "RiziCna
družba, Na poti v drugačno moderno", se nasprotja med
spoloma ne vklapljajo niti v shemo modernih razrednih
nasprotij, niti v shemo tradicionalnih preostankov. Ta
nasprotja so tako kot nasprotja med delom in kapitalom,
proizvod in osnova industrijskega sistema. Svoje gorivo in
konfliktno logiko pridobivajo iz nasprotij med industrijsko
moderno in njej lastno protimoderno. Zato jih danes prese-
gajo kvečjemu tiste družbe, ki so se odprle novi, postindu-
strijski moderni (Beck, 1987, str. 177).
To pomeni, da v industrijsko moderniziranih družbah, npr.
v meščanskih družbah, ne obstaja le en sistem neenakosti, ki
ima svojo osnovo v produkciji. Obstaja Se drug sistem
neenakosti, ki poteka počez čez razredno delitev in zaobjema
razliko med relativno homogenostjo družine in mnogoterostjo
položajev v produkcijskem sistemu. Neplačano družinsko delo
304	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
žensk si prisvajajo moäki takorekoč kot naravni dar, s
poroko. Prevzemanje tega dela napravi ženske za v principu
ekonomsko nesamostojne. Tudi, če se zaposlijo, se s tem ve-
liko ne spremeni. Njihov zaslužek je le dodatek k družin-
skemu proračunu in njihovo poklicno delo je "manj vredno"
kot delo zaposlenih moških. Čeprav so se z vstopom žensk v
ekonomsko ovrednoteno delo zamajale tradicije in principi
delitve življenjskih usod in socialnih vlog moškim in
ženskam, to ni bilo dovolj za njihovo odpravo.
Na to jasno kaže pojav feminizacije poklicev, ki jih
opravljajo ženske. Zaposlitev žensk je za industrijske
družbe predvsem pomenila pritegnitev novega rezervoarja
cenene, vendar kvalitetne delovne sile. Za ženske same pa
prej prisilo, kot pa osvobajanje od družine in od vse-
življenjske vezanosti na gospodinjsko delo. Sele kasneje se
je pojavila tudi vrsta novih poklicev, ki so jih opravljale
predvsem ženske, in jih imajo za "svojo" domeno (v šolstvu,
socialnem skrbstvu, zdravstvu, v administraciji ipd). Ta
dosežek pa se je hitro relativiziral. Omenjena dela so
namreč hitro postala manj cenjena in slabše plačana v
primerjavi s sorodnimi kvalificiranimi "moškimi" deli, torej
z deli, ki zahtevajo približno enak nivo izobrazbe in
kvalifikacije. Splošno pravilo je, da so tudi tam, kjer so
množično zaposlene ženske, vodje in šefi v večini moški.
Kolikor bolj cenjena in ugledna je kakšna funkcija, toliko
manj verjetno je, da jo zaseda ženska. Povratni učinek
feminizacije nekaterih poklicev je tudi ta, da so poklici,
ki so bili pred feminizacijo "moška" domena, potem, ko so
jih prevzele ženske, izgubili na pomenu in ugledu, na višini
dohodkov itd (npr. šolstvo in zdravstvo).
Pregled feminiziranih poklicev tudi pove, da se ženske
zaposlujejo predvsem v tistih poklicih, ki nekako nadalju-
jejo delo v družini, npr. oskrbovanje otrok, emocionalna
podpora, vzgoja; ali v delih, ki posnemajo rutino gospodinj-
skega dela (natančnost, monotono ponavljanje operacij, skrb-
nost, a nekreativnost ), kot je npr. administrativno delo in
Soc Delo 28, 1989, 3	M. Ule	305
delo ze tekočim trakom (ali danesz izdelovanje čipov!)• To
pomeni, da se tudi v poklicu, v svojem delu ne morejo "osvo-
boditi" družine in zaznamovanosti z gospodinjskim delom.
Obenem pa je takSno delo velikokrat le posredno vezano na
ekonomsko razviden proizvod. Vzgojno delo, pedagoSki poklici
ali delo v zdravstvu le posredno in na daljSi rok pokažejo
svoj ekonomski učinek. To pomeni, da so zato takorekoC
avtomatično ekonomsko nižje vrednotena kot delo moških, ki
je po večini bližje neposredno razvidnim in ekonomsko
ovrednotenim razultatom in produktom.
"Ženska" dela spadajo po tej vulgarni a delujoči logiki v
sfero družbene "porabe", ne produkcije. To je posebej
značilno za socialistične družbe, ki so logiko industrijske
moderne na svojski način prignale do absurda in z njo vred
tudi imanentna protislovja te moderne. Na splošno velja v
vseh družbah, da je nek poklic oziroma dejavnost toliko manj
feminizirana, kolikor bolj centralnega pomena je za dano
družbo. Ker vse moderne družbe ohranjajo kot princip druž-
beno delitev dela na upravljalsko in izvrševalno delo, pri
čemer prvo spada med centralna dela, je razumljivo, da je
odstotek žensk na upravijalskih delih znatno manjši od
odstotka žensk pri izvrševalnih delih. Ce pride do teh-
nološke revolucije, potem so največkrat najprej prizadeta
tista dela, ki jih opravljajo ženske, saj tehnološka revolu-
cija odpravlja mnoga izvrševalna dela ljudi in jih prepušča
robotom ali računalniškemu vodenju proizvodnje.
Feminizacija poklicev je le en vidik globoke funkcional-
nosti obstoječe spolne delitve vlog, dela in družbenih
kompetenc v industrijskih družbah, zlasti dodeljevanja
družinskega, gospodinjskega dela in skrbi za sfero zaseb-
nosti ženskam, javnega delovanja pa moškim. To kaže tudi na
globoke razlike v pomenu in doživljanju zasebnosti pri
ženskah in pri moških. Medtem, ko je moškim zasebnost,
družina pomenila prostor vračanja v relativno nepotvorjeno
sfero človekovega bivanja in prostor individualnega samorea-
liziranja, pa ženskam pomeni permanentno obveznost in naj-
306	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
večkrat muko nenehnega preganjanja "entropije vsakdana"
(npr. v gospodinjskem delu). Delo zunaj družine jim je resda
prineslo delno osvoboditev od nesvobode družinskega dela, a
ker moški niso prevzeli ustreznega svojega deleža pri
reprodukciji družinskega vsakdana, jim je poklic dodatna
"obremenitev" in še veliko bolj kot moškim, zgolj sredstvo,
ne samo smoter. Poleg tega vladajoča ideologija tiho ali
očitno krivi zaposlene, zlasti ambiciozne ženske, da zane-
marjajo svoje "dolžnosti" kot žene in matere, skratka,
nalaga jim "slabo vest".
Moderna delitev zasebno-javno ima torej dva obraza, ki
sta izrazito spolno profilirana in medsebojno komplemen-
tarna. Dejali smo, da umeščenost v zasebnost in družinskost
in identifikacija z zasebnostjo v tendenci proizvaja parti-
kularne individue. To pomeni, da so ženske bolj kot moški
omejene s partikularnostjo, in da težje, vsekakor z večjimi
žrtvami dosegajo dejansko individalnost. To pomeni, da težje
nastopajo in se izražajo v sferi javnosti, kajti tam se
pričakuje od posameznikov, da nastopajo kot dejanski indivi-
dui, oziroma da vsaj dobro igrajo vlogo dejanskih indivi-
duov. Zdi se, da velik absentizem žensk iz političnih doga-
janj, iz oblikovanja Javnega mnenja, iz znanosti in končno
tudi večja neodločenost žensk kot moških glede vprašanj o
širših družbenih zadevah kažejo, da ženske težje presegajo
partikularnost in tudi "ne igrajo dobro" vloge dejanskih
individuov, oziroma Jim do te igre ni toliko, kot moškim.
LITERATURA
Beck, U., Risikogesellschaft, Auf dem Weg in eine andere
Moderne, Frankfurt 1987
Ule, M., Ali Je feminizem še žensko gibanje? Problemi,
1988, 3, str. 51-55
Mirjana Ule, doktorica psiholoških znanosti, docentka na
Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo,
Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana
ženske v politiki duševnega zdravja
sodobne psihiatrije
DARJA ZAVIRSEK
Povzetek
PsihiatrizaciJa 2ensk Je odvisna od značilnosti obdobja ter
od družbenega položaja žensk. Produkcija ženskih simptomov
Je povezana s prizadevanjem žensk za avtonomijo in svobodo,
to Je za redefiniranje ustaljenih spolnih vlog. Ženske
duševne motnje izražajo zahtevo po izstopu iz nevzdržnega
primeža spolne vloge in z njo povezane manjvrednosti, pasiv-
nosti, sramu in nasilja. Politika psihiatrije reproducira
razmerje neenakosti spolov z vrsto mehanizmov. Produkcija
"ženskih bolezni"' je v direktni povezanosti z deprivilegi-
ranim položajem žensk v sodobni družbi.
Summary
The psychiatrization of women is dependent on culture and
politics of a given period and on social position of women.
The production of symptoms is tied to women's struggle for
their own authonomy and freedom, that is for the redefining
of their established sexual roles. Mental disturbances of
women are therefore to be regarded as their demand for
withdrawal from unbearable squeeze of sexual role, and from
the position of inferiority, passivity, shame, and violence,
tied to the role. The politics of psychiatry reproduces the
relationship of unequality of sexes through various
mechanisms. The production od specific "women's illnesses"
is in direct connection with the underprivileged position of
women in contemporary society.
Prav gotovo ni naključje, da se najrazličnejše kritike
psihiatrije v zlati dobi antipsihiatriJe pa tudi kasneje
niso ustavile ob vprašanju položaja žensk v psihiatričnih
ustanovah in da Je bilo vprašanje generiranja odnosov moči
dominantnega spola znotraj psihiatričnih institucij zastav-
ljeno in problematizirano pozneje kot katerokoli drugo
308	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
vpraSanje, ki zadeva politiko psihiatrije.
Generiranje moči v psihiatričnih ustanovah je potrebno
razumeti znotraj mreZe vseh institucij in socializacijskih
postopkov ter tehnik, ki privedejo žensko v psihiatrijo, le-
ta pa se kaže kot ekstrem na koncu verige, sestavljene iz
delcev vsega tistega, kar potiska žensko v pasivni, inferi-
orni in z obCutki krivde obremenjeni položaj. Ce je položaj
ženske najpogosteje omejen na ozke, reducirane prostore, pa
se ti prostori dokonCno zožijo takrat, ko pride ženska v
psihiatrijo. Takrat zares "prevzame odgovornost" za svojo
"patologijo", s katero jo poCasi poskuSajo sprijazniti
razliCne institucije, ki v karierah posameznikov figurirajo
kot predhodnice psihiatrije. Politika psihiatrije dokaže
Ženski to, kar ji dokazuje vsa njena okolica, da sta torej
ona in njena bolezen krivi za njene probleme in konflikte,
da je torej njen status drugorazrednega državljana povsem
upravičen.
Govoriti o ženski je torej vedno pomenilo govoriti o bio-
loškem, o naravi, o doloCenem telesu, kar je dovoljevalo
ženski identifikacijo s tistim, kar je ženska "po svoji
naravi"; po naravi pa je lepa, koketna, skromna, nežna.
Šibka, materinska, zapeljiva, tiha, popustljiva, pogosto
hinavska in nemoralna. Legitimnost delovanja tistih, ki so
iz te naravne sheme izpadle, je bila postavljena pod
vpraSaj. Ženske so znotraj svojih legitimnih prostorov
sprejele doloCen naCin vedenja, ki je usmerjen v o<lklanjanje
agresivnosti, v skrb za druge, v samokritiCnosfc in kopiCenje
obCutkov krivde za stvari, ki grö<Jo narobe v življenju
najbližjih, v izrazito negativno orientiranost do sebe ipd.
Ti vzorci vedenja kaSejo na to, da je ženska te dovoljene
prostore, ki so ji odmerjeni, sprejela za svoje. Kažejo se
ji kot del njene identitete, kot zunanji videz njene
ženskosti.
RazliCni vzorci vedenja obeh spolov, ki so dobro izurjeni
in skrbno varovani, pa sprožijo dejstvo, da se duSevne sti-
ske žensk izražajo na drugaCen naCin. DrugaCne od moSkih, se
Soc Delo 28, 1989, 3 D. ZavirSek	309
duSevne stiske žensk zamejijo v okvir takoimenovanih
"ženskih bolezni", kot so depresije, poskusi samomorov,
anksiozne nevroze, paranoje, promiskuiteta, frigidnost ipd.
S spolnimi predsodki obremenjene psihiatriCne diagnoze poza-
bijo na to, kar po izčrpnem raziskovanju tega vpraSanja
zapiše Phyllis Chesler: "Depresija je namesto agresije
ženski odgovor na razočaranje in izgubo" (Women and Madness,
str. 44).
Pri razmišljanju o ženskah v psihiatriji in o politiki
duševnega zdravja ni mogoče mimo ugotovitve, da je tudi psi-
hiatrizacija žensk obremenjena in odvisna od kulture in
politike določenega časa in od položaja, ki ga zavzemajo
ženske v različnih družbah.
V zgodovini so torej razmišljanja o ženski vedno znova
povezana z vprašanji njene bolezni, ženska postane tako ob-
jekt medicinskega diskurza par excellence. Mary Ann Doane
poudarja, da gre za svojevrstno premestitev, ki je žensko
kot objekt poveličevanja in erotične satisfakcije spremenil
v objekt, ki mu je imanentna bolezen. Ta premestitev je
posledica premika pogleda s površine ženskega telesa na
njeno psiho, v njeno "globino". Globina ženske psihe pa je
bolna. Bolezen pri njej torej ni nekaj naključnega, temveč
nujnega, kar dokazuje tudi dejstvo, da je večina psihoanali-
tikov v preteklosti publicirala kot ekspemplarične primere
svojih pacientov največkrat prav slavne primere žensk: pri
teh je telo funkcioniralo kot izraz bolezni, ki se je kazala
v oblikah histeričnih napadov, epilepsije, trzanja obraznih
mišic, kroničnih bruhanj itd.
Produkcija ženskih simptomov, ki je največkrat edino
orodje v boju za lastno avtonomijo, je povezana z iskanjem
prostorov svobode, to pa nujno pomeni tudi z redefiniranjem
ustaljenih spolnih vlog. Ženske duševne motnje je treba
torej videti tudi kot zahtevo po izstopu iz nevzdržnega
primeža spolne vloge in položaja manjvrednosti, pasivnosti,
sramu in psihofizičnega nasilja, ki ga ta vloga nosi s
seboj. Čeprav se "beg v bolezen" najpogosteje označuje kot
310	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
pasivni korak v neznano, je takSno dejanje pogosto prvo, ki
ga ženska v svojem življenju stori, da bi naSla prostor
lastne avtonomnosti. VpraSanje pa je, kolikšen prostor je
ženski znotraj psihiatrije odmerjen in koliko pripomore
institucija in politika psihiatrije k temu, da se takšno
dejanje, spremeni v začetek neke psihiatrične kariere, ki v
ženski zlomi zahteve po izhodu iz primeža realnosti in jo z
metodami in taktikami psihiatričnega zdravljenja preoblikuje
v pasivno, "krotko telo". Tudi politika duševnega zdravja
utrjuje znotraj obstoječe ideologije stereotipnih spolnih
predstav v ženski prepričanje, da je "otročja", "pre-občut-
Ijiva", "histerična". Različni postopki zdravljenja naj bi
okrepili njeno voljo, samonadzor, neobčutljivost, distanci-
ranost. Ženski se v trenutkih psihičnih zlomov, ki kažejo na
zmedenot, zapletenost in nenormalnost njenih življenskih
situacij, svetuje le to, da nadzoruje svojo emocionalnost.
Zato je tudi danes, tako kot v moralističnih časih viktori-
janstva, ločena od svoje družine, kar hospitalizirana
ženska dojema kot "kazen za storjena dejanja". Se danes je
za žensko, ki pride v psihiatrično institucijo, ena od
potencialnih groženj tudi ta, do bo izgubila svojo družino.
Iskanje lastne avtonomije, ki se pri ženski kaže tudi v
obupni zahtevi po odločanju o svojem lastnem telesu - vedno
znova objektu moškega pogleda - se s hospitalizacijo ženske
zaključi. Eden od prvih znakov, da je z žensko "nekaj
narobe", je njena neurejenost, ki je ženski takorekoč
prepovedana. Ženska mora najprej "poskrbeti" za svoj zunanji
videz, se torej "urediti". Le urejena in negovana bo lahko
opravljala funkcijo objekta moške želje, ki je ena njenih
identitetnih lastnosti, ne glede na to, ali ji takšna vloga
ugaja ali ne. Ce se znotraj psihiatričnega diskurza manife-
stira bolezen ženske skozi njeno "pozabljeno telo", je
razumljivo, da vsebuje zdravljenje tudi zahteve po polep-
šanju njenega obraza in telesa, saj se znotraj diskurza, ki
ohranja in reproducira razmerja neenakosti spolov ter spolne
stereotipe, pomanjkanje skrbi za zunanji videz kaže kot
Soc Delo 28, 1989, 3 D. ZavirSek	311
izguba lastnega statusa in lastne identitete. Vsakodnevni
apeli ženski, naj skrbi za svojo lepoto, so mehanizmi, ki
spodbujajo poti njene lastne depersonalizacije, stopnja pod-
rejanja tem zahtevam pa je merilo njenega duSevnega zdravja.
Biti normalen moSki je torej nekaj drugega kot biti
normalna ženska. Garant dihotomije normalno-nenormalno, ki
se znotraj medicinske binarne logike sprevrne v opozicijo
zdravje-bolezen, pa je psihiatrična institucija. Ta opo-
zicija predpostavlja, da obstaja neka Norma, preko katere se
prepoznavanje odvija. Normalno je torej tisto, kar obstoječo
Normo potrjuje in jo Siri, njen smisel pa je v tem, "da
obstaja zunaj nje tisto, kar ne ustreza zahtevi, ki ji norma
služi" (Canguilhem, 1987, str. 180). Canguilhem opozarja na
eksistenčno prvobitnost ne-normalnega, ki je historični
predhodnik tistega, kar je v določenem času označeno kot
normalno, in ki šele kasneje vzbudi regulacijsko normaliza-
cijsko intenco.
Politika psihiatrije tudi ob samem vpraSanju žensk in
razmerij neenakosti spolov uresničuje normativni načrt utr-
jevanja normalnega, ki se kaže tako v produkciji različnih
kriterijev, na temelju katerih pride ženska v psihiatrijo,
kot tudi v seksističnih odnosih do hospitaliziranih žensk
znotraj ustaljenih delovanj in postopkov totalne ustanove.
Politika diagnosticiranja je v današni psihiatriji podvržena
redukcionizmom, ki žensko ob iskanju prostorov njene lastne
avtonomije in svobode dokončno disciplinirajo in sledijo
tistim življenskim izkuSnjam, ki jih ženske doživljajo,
preden pridejo v psihiatrično ustanovo. Zaradi zoženih
prostorov, s katerimi se smejo identificirati, so te
izkuSnje obremenjene z dejstvom, da imajo ženske manj
prostora za napake in odstopanja od veljavnih norm in zato
ni naključje, da so povsod po svetu zastopane v psihiatrič-
nih ustanovah v večjem številu kotmoški. Odvisnost od moških
norm vedenja omogoča, da različne oblike vedenja sprožijo
mistifikacije o ženskih bolezenskih znakih, zavrnitev kla-
sične ženske vloge pa je pogosto izraz nevrotičnosti,
312	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
psihotiCnosti, homoseksualnosti.
Nasprotno pa se lahko moški svojim stereotipnim vlogam
bolj oddaljijo, ne da bi obstajal strah, da bi bili
označeni kot " duševno bolni". Moški je lahko agresiven,
dominanten, celo krut, pa vendar so oblike njegovega vedenja
bolj razumljive, bolj tolerirane in manj sankcionirane.
Roswita Burgard je v eni od berlinskih psihiatričnih
ustanov odkrila, da je ena od treh najpogostejših simptoma-
tik, ki se navajajo pri hospitalizaciji žensk, " agresivnost
do moža	Primer, ki ga navede: "Gospa A. ne opravlja več
svojih gospodinjskih dolžnosti in kaže neprimerno agresiv-
nost". (Burgard, 1980, str.87). Agresivnost moškega je
pogosteje označena znotraj kazensko-pravnih norm, medtem ko
je agresivnost ženske medikali z i rana, je izraz njene patolo-
gije. Podobno je promiskuiteta pomemben del v repertoarju
ženske motenosti, medtem ko je nasprotno, isto dejanje pri
moških izraz njihove spolne moči. Kot poudarja Phyllis
Chesler, pomenita promiskuiteta in frigidnost tako padec v
"ženskost" kakor poskus izhoda iz nje, znotraj politike
psihiatrije pa sta dober razlog za hospitalizacijo žensk
(str. 56). Tisto, kar je pri moškemu označeno kot normalen
način čustvovanja, je pri ženski označeno kot simptom.
Večja hospitalizacija žensk, vedno številčnejše iskanje
pomoči v psihiatričnih ustanovah in vedno bolj množična
medikalizacija žensk, ki je v nekaterih zahodno-evropskih
državah višja od moške za več kot 50X, torej ni posledica
ženske patologije in naravne čustvene neuravnovešenosti,
temveč posledica direktne zveze, med deprivilegiranim polo-
žajem žensk, njihovim statusom zatiranega objekta v sodobnih
družbah, ter produkcijo specifičnih "ženskih bolezni".
Teresa Bernárdez (1985) ugotavlja, do so socializacija
žensk, njihov socialni status, diskriminacija ter predsodki,
ki spremljajo neenakost spolov, tisti dejavniki, ki pri
ženskah sprožajo psihične zlome. Pomemben del ženske socia-
lizacije tvorita občutek nemoči in "naučena nebogljenost"
(learned helplessness), ki oblikujeta tisti prostor, ki si
Soc Delo 28, 1989, 3 D. ZavirSek	313
ga ženska lahko vzame (women's rightfull place) in se z njim
identificira. Občo formo tega prostora tvori navadno
druZina, v kateri Ženska skrbi za to, da se družina ohranja.
Bolj kot sociokulturne razlage duševnih motenj pri ženskah,
ki so poudarjale, da so le-te posledica velikih družin iz
katerih te ženske izhajajo, prisotnosti le enega od staršev,
nizke izobrazbe, pomanjkanja socialnih vezi, se danes kažeta
poroka in položaj, ki ga ženska zavzema v družini in ki se
znotraj strukturne neenakosti utrjuje s pomočjo mreže drugih
družbenih institucij, za tisto, ki žensko privede v duševno
bolnico.
Raziskave fenomena poroke so ugotovile, da status
poročene ženske v večini generira tiste negativne občutke,
ki so se v ženski izoblikovali že v času socializacije,
medtem, ko je poroka za moške mnogo posteje varovalni in
zaščitni okvir.
Kritiki tega stališča trdijo, da gre za temeljno značil-
nost žensk samih, povezano z njihovim strahom pred uspehom.
Teorijo o "ženskem sindromu" je mogoče ovreči že z analizo
konverzacij v mešanih skupinah, kjer moški v neverjetno
visokem odstotku primerov ženske prekinjajo, nadzorujejo
praviloma vrh diskusije, medtem ko ženske opravijo vezni del
pogovora. Disciplinska funkcija ženske socializacije je
usmerjena v to, da ženske znotraj pogovorov opravljajo
"konverzacijako gospodinjstvo" (conversational housework),
sestavljeno iz postavljanja vprašanj, pritrjevanja izgovor-
jenemu, podpiranja govorcev.
Pojav duševnih zlomov, ki jih prinaša s seboj sta-
tus poročene ženske, je po eni strani povezan z neko posebno
obliko izgubjene identitete (sprememba imena, status spolne-
ga objekta, ekonomska odvisnost, dvojna obremenitev, skrb za
otroke kot stvar dolžnosti) in po drugi strani z "gospo-
dinjskim sindromom", ki se onstran množice monotonih domačih
opravil kaže kot utrujenost, potrost, nemir, razdražljivost,
brezbrižnost, nespečnost.
Ni torej naključje, da je povsod v zahodnoevropskih
314	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
državah, kakor tudi na Slovenskem socialna struktura žensk,
ki pridejo v psihiatrično ustanovo, sestavljena v največji
meri iz žensk-gospodinj in delavk z najnižjim socialnim
statusom. Ženske, ki na svojevrsten način pripovedujejo
svojo zgodbo in ki hočejo ubežati neki življenski določe-
nosti, so s strani psihiatričnega diagnosticiranja označene
kot depresivne in paranoidne. Nobena ne ubeži zlorabi
zdravil, nihče pa ne problematizira situacij, ki ženske v
takšna stanja potisnejo.
Več ameriških raziskav trdi, da izolacija, enoličnost
domačih opravil in uporaba tablet v daljšem časovnem obdobju
privedejo do takšnega psihičnega stanja, ki vsebuje vse
klasične elemente psihoze (Burgard, 1980. str. 84).
Tako se razkrije tudi socialna in politična vloga
psihiatrične institucije, ki stigmatizira kot deviantna
tista vedenja, ki na sprevrnjen način govorijo o realnosti
nekih stisk.
Ce je bila torej smrtnost v 19. stoletju med ruralnimi
ženskami na evropskih področjih kar 30X višja od moške in
na mestnih področjih 10X, se danes kot analogija tem
številkam postavlja število njihovih hospitalizadj in
njihovo neprimerno višje število v skupini zlorab tablet.
V ZDA, Veliki Britaniji in Kanadi je zloraba tablet
(antidepresivi, sedativi, nevroleptiki, med žensko popula-
cijo 70X višja kot med moško (cf. Mowbray et al.,1985;
Chesler, 1983).
Tudi to je eden od elementov, ki dokazujejo s spolnimi
stereotipi obremenjeno psihiatrično diagnosticiranje. Le-to
je razumljivo že ob dejstvu, da tvorijo številčni primat
moški psihiatri, ki prav tako obemenjeni s spolnimi pred-
sodki, ohranjajo seksistično politiko sodobne psihiatrije.
To gre povezati z nemožnostjo komunikacije med moSkim
psihiatrom in žensko, ki samo sebe doživlja po eni strani
kot nezadostno in po drugi strani išče poti do avtonomnih
prostorov lastnega sveta.
IzkuSnje z moškimi psihiatri in terapevti so pokazale, da
Soc Delo 28, 1989, 3 D. ZavirSek	315
moški zaradi povsem drugaCnih življenskih izkušenj niso
sposobni tis te mere identifikacije, ki je nujna za vzpo-
stavitev temeljnega zaupanja, s pomoCjo katerega bi izkušnjo
nesprejetosti pri ženski bilo mogoče spremeniti v občutek
lastne vrednosti, da izkušnje ženake ne jemljejo dovolj
resno , temveč nasprotno, njeno življensko stisko pogosto
relativizirajo. Njihovo razumevanje je Se zlasti omejeno ob
vprašanjih spolnega nasilja in strahu pred njim, saj je
moškim vedno prisotni strah pred spolnimi zlorabami tuj in
se skozi njihov pogled zdi nemalokrat neupravičen in nerazu-
mljiv.
Tako medikalizacija utrdi v ženski prepričanje, da je
žrtev svoje lastne patologije. Takšne oblike zlorabe, ki jih
znotraj totalnosti psihiatrične institucije doživljajo vsi,
ženske pa še toliko bolj, je Franca Ongaro Basaglia strnila
v triadno binarno opozicijo psihiater/moč/moški ter
bolničarka/nemoč/ženska (Basaglia, 1988).
Psihiatrični instituciji se torej dominacija moškosti
generira na svojevrsten način in se kaže v odrekanju
legitimnosti vsemu, kar store ženske za to, da bi se rešile
občutkov odvisnosti in manjvrednosti. Poskusi, da bi našle
svojo izgubljeno ali nikoli omogočeno avtonomijo, se končajo
nekje v črni jami medicinskih diagnoz. Ob takšni obliki
zlorab je mnogo raziskav opozorilo tudi na številne spolne
zlorabe, ki jih ženske doživljajo s strani moškega osebja.
Tako stopajo danes vse odločneje na pot tiste zahteve, ki
poudarjajo novo definiranje ženske in njenih duševnih stisk,
ter tiste, ki opozarjajo na pomen ženskih skupin s
psihiatrinjami in psihoterapevtkami, ki bi probleme žensk
obravnavale ne kot probleme h katerim so ženske nagnjene po
svoji "ženski naravi", temveč kot probleme, ki jih kot
ženske v družbi pogosteje zadevajo.
LITERATURA
Alternative psihiatriji, Medjunarodni skup Psihiatrija i
316	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
druStvo, Lila ulica, Beograd 1988
Burgard, Roswita, Wie Frauen "verrückt" gemacht werden,
Frauen Verlag, Berlin 1980
Canguilhem, Georges, Normalno in patoloSko, SKIIC, Filozofska
fakulteta, Ljubljana 1987
Chesler, Phyllis, Women and Madness, New York 1983
Connell, R. W., Gender and Power, Polity Press, Oxford, 1987
Foucault, Michel, Nadzorovanje in kaznovanje, Delavska enot-
nost, Ljubljana 1984
Matthaey, Jutta, Frauen i n die Psychiatrie, Sozialpsychia—
trische Informationen, Psychiatrie, Hannover 1979
Mowbray, Carol T., Susan Lanir, Marilyn Hulee, Woman and
Menthal Health, New York 1985
Darja ZavirSek, diplomirana sociologinja, mlada razisko-
valka, Višja šola za socialne delavce, Saranovičeva 5,
Ljubljana
o NASILJU
MOJCA DOBNIKAR
Povzetek
Ob konkretnem primeru nasilja nad mladim dekletom razmišlja
avtorica o družbenih in psiholoških vzrokih nasilja nad
ženskami. Zavzame se za načelo, da nasilje ni način komuni-
ciranja med enakovrednimi partnerji; da ni problematična
žrtev, temveč nasilnež; da nasilje ni nekaj samoumevnega in
normalnega.
Summary
On the basis of a case of violence against a young girl the
author reflects on social and psychological causes of
violence against women. She pleads for the principle, that
violence is not to be regarded just as a way of communica-
tion between equal partners; that victim is not problemati-
cal but the doer; that violence is not to be regarded as
self-evident and natural.
'Magnetni ris zločina je zdaj že močnejši od sile težnosti."
Aleš Debeljak, Imena smrti
Za začetek naj povem zgodbo. Zgodbo o fantu, ki se je
rodil v delavski družini, družini priseljencev z juga. Ko je
bila mati noseča z njim, in to je bila njena prva nosečnost,
318	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
jo je mož pretepal. Mogoče jo je pretepal tudi že prej, tega
ne vem. Med dolgotrajnim zdravljenjem tuberkuloze so ji
zdravniki svetovali, naj naredi abortus. Ni ga naredila, to
je bilo proti njenim nazorom. Kljub bolezni in nasilju je
rodila. Tega fanta.
Fanta, ki je kasneje dobil Se nekaj bratov in sester, je
oče pretepal že od malega, dobesedno Se kot dojenčka, tako
kot njegove brate in sestre. Shodil je pozno, posteljo je
močil Se v puberteti, grizel je nohte. Četrti razred osnovne
Sole je ponavljal, ker je bil dalj časa na zdravljenju zara-
di poSkodb, ki mu jih je prizadejal oče. Šolanje je končal s
sedmimi razredi osnovne Sole. Potem se je zaposlil in
opravljal različna dela. Se vedno je živel pri starSih. V
devetnajstem letu se je zaljubil v domačinko, leto dni sta-
rejSo Študentko. Zatajil ji je svoje ime in poreklo, zlagal
se ji je, da hodi v zadnji letnik srednje šole. Hodila sta
nekaj mesecev, še nekaj časa po njegovem odhodu v vojsko. Na
zaprisego se je peljala skupaj z njegovim očetom in v pogo-
voru z njim začela odkrivati laži. Cez nekaj časa se je
odločila, da bo prekinila zvezo. Prišel je na dopust. Nekaj-
krat sta se srečala. Ni se mogel sprijazniti s tem, da ga
hoče zapustiti. Ubil jo je. Obsojen je na 14 let zapora. Na
razglasitvi sodbe je bil oče pijan, mati in sestra sta
jokal i.
Psihiatrovo mnenje pravi, da je fant introvertiran, ne-
gotov, brez zaupanja vase in v svoje sposobnosti, brez samo-
spoštovanja, pa izredno občutljiv; počuti se odrinjenega,
zapostavljenega. Kot delavec je bil priden, vesten, marljiv.
Poskušal je preseči svoje socialno okolje. Vojaška karakte-
ristika pravi, da je bil tih, miren vojak; da je vestno
izpolnjeval povelja, imel pravilen odnos do sovojakov in
nadrejenih. Pri pouku je dosegel odlične ocene. V enoti so
ga zelo cenili, bil je pohvaljen kot najboljši vojak.
Zakaj sem vam povedala to zgodbo? Gotovo ne samo zato, da
bi vas ganila. Ce bi vas hotela ganiti, bi vam pripovedovala
o žrtvi, o dvajsetletnem dekletu, ki je imelo med več kot 30
Soc Delo 28, 1989, 3 M. Dobnikar	319
udarci z nožem Cas doživeti smrtno grozo. Za tragiCno zgodbo
sem zvedela pred kratkim, ko so starSi umorjenega dekleta,
v nemoCnih poskusih, da bi post festum Se karkoli naredili,
klicali na Sekcijo Lilit. Se nekaj Casa po tem klicu sem se
spraSevala, zakaj so nas poklicali, zakaj ravno nas; prav
tako kot se verjetno vi zdaj spraSujete, zakaj sem vam
povedala to zgodbo.
Rada bi vas opozorila na tri toCke, ki so po mojem mnenju
kljuCne za razumevanje tega dogodka, pa tudi vpraSanja
nasilja sploh: nasilja v družini, nasilja okolja in njegovih
norm ter funkcioniranja institucije oziroma njenega proto-
tipa, vojske.
Ce se vsaj približno zanesemo na psihiatrovo oceno in
mnenje centra za socialno delo, moramo ugotoviti, da so
razmere v družini Se kako vplivale na oblikovanje otrokove
osebnosti. Res je, da od njegovih bratov in sester ni Se ni-
hCe moril (podatkov o njihovem morebitnem asocialnem vedenju
nimam), iz Cesar seveda lahko izpeljemo sklep, da ni nujno,
da bi Se tako negativni vplivi pripeljali mlado osebo v
asocialnost ali celo v zloCin. Toda po drugi strani vemo in
že vsi priznavamo, tudi socialne službe, da se vzorci
družinskega vedenja prenaSajo z generacije na generacijo;
da ima sin, ki je leta in leta gledal, kako oCe pretepa
mater, vse možnosti, da bo tudi sam pretepal svojo partner-
ko, in da bo hCi, ki je leta in leta gledala isto, precej
verjetno tudi sama žrtev partnerjevega nasilja. Ce se temu
pridruži Se introvertiranost in velika občutljivost otroka,
toliko slabSe, kajti to pomeni, da svojih Čustvenih reakcij
na vedenje ljudi okrog sebe ne bo znal niti mogel izražati.
Ne bo jih znal niti mogel izraziti tako, da bi bilo to za
okolje sprejemljivo in bi hkrati njega samega zadovoljilo.
V naSem - pa ne samo našem - primeru se je družinskim
razmeram pridružil prav gotovo nezadovoljiv položaj družine
v socialnem okolju. Gre za priseljence. Gre za ljudi, ki
izhajajo iz drugaCne kulture in drugaCne mentalitete, zaradi
Cesar gotovo nenehno živijo pod doloCenim pritiskom okolja.
320	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
Ta pritisk nekatere prisili v mimikrijo, druge v negativno
reakcijo, odkrit odpor, tretje v čim popolnejšo asimilacijo,
ki pa je gotovo možna šele v drugi generaciji. Fant iz zgod-
be je najprej poskušal z mimikrijo. Prikril je svoje ime in
materin jezik. Prikriti pa ni skušal samo svojega nacional-
nega izvora temveC tudi socialnega. V družbi, ki ceni
delavski razred samo deklarativno, ne daje pa mu možnosti za
dostojanstveno življenje, je to seveda popolnoma razumljivo.
Fantova osebnostna struktura je po mojem laiCnem mnenju
popolnoma pohabljena. Njegovi starši so tujci v svojem oko-
lju. V okolju ne morejo najti razumevanja, kaj šele odobra-
vanja za življenjske vzorce, ki so jih prinesli iz svoje
matiCne kulture. So torej razseljene osebe. Poleg tega
sodijo na dno družbene lestvice. Njihovi osebni dohodki so
bedni, komajda omogočajo preživetje, zaradi česar so njihove
možnosti za prilagoditev okolju oziroma vživetje vanj še
manjše. Oče je alkoholik. Mati je naučena ubogati, potrpeti,
biti žrtev. Ne zna se postaviti niti zase niti za otroke.
Otroci so temu vsak dan priča. Tudi sami so žrtve nasilja,
ki se mu po prinesenih kulturnih vzorcih nimajo pravice
upreti. Ko začnejo hoditi v šolo, se najbrž prvič zares
srečajo z drugo kulturo. Ta kultura vsaj načelno ne odobrava
nasilja. Torej ga skrivajo, tudi če so tako tepeni, da
morajo v bolnišnico. Kje in kako naj se naučijo normalno
komunicirati? V družini, kjer vlada zakon nasilja? V šoli,
kjer skrivajo svoje poreklo, ker so že samo zaradi njega
lahko žrtve posmeha, izigravanja in odklanjanja? V naj-
boljšem primeru se naučijo biti skrivači.
Tak skrivač - brez posmehljive konotacije - mora seveda v
vojski popolno funkcionirati. Vojska je ustvarjena za skri-
vače. Vse, kar zahteva od vojaka, je poslušnost, pokoravanje
ukazom, ki sploh ni težko, dokler ne narediš nobenega
prestopka. Ukazi so mnogokrat nelogični in nedoumljivi, pa
nič zato. Lahko jih je ubogati, če razumeš osnovo, to je, da
je njihov edini smisel v njih samih, da so sami sebi namen
oziroma da je njihov edini namen poslušnost sama. Nič
Soc Delo 28, 1989, 3 M. Dobnikar	321
drugega. IzigravaS jo lahko po mili volji, da te le nihče ne
ujame pri tem. Tako pohabljena osebnostna struktura, kot sem
jo malo prej opisala, se temu seveda zlahka prilagodi. Se
toliko laZje, če se nenadoma znajde v okolju, kjer njen
jezik in poreklo nista tuja in kjer ni kaznovana brez
vzroka, neupravičeno, kar se ji je prej dogajalo vse Živ-
ljenje. Moj sklep iz tega primera je, da je idealna osebnost
za vojsko strukturno pohabljena osebnost, in obratno, da je
idealno okolje za strukturno pohabljeno osebnost vojska.
V primeru, o katerem sem govorila, so bili ustvarjeni
idealni pogoji za nastanek takSne osebnosti: nasilje v dru-
Zini, nasilje okolja. V obeh sistuacijah obstajajo ljudje,
ki imajo predpravice, in ljudje, ki imajo zelo malo ali nič
pravic. Enakopravna komunikacija med neenakovrednimi seveda
ni možna.
Danes je v nekaterih krogih moderno govoriti, da je
nasilje način komuniciranja. Takšno mnenje je mogoče slišati
celo od socialnih delavcev. Socialna delavka, ki se je
udeležila razgovora v Sekciji Lilit o nasilju nad ženskami,
nam je prostodušno povedala: "Kadar pride k meni po pomoč
ženska s takšnim problemom, ji najprej rečem, da jo ima mož,
ki jo pretepa, rad." Ne pravim, da tako razmišljajo vsi so-
cialni delavci in drugi strokovnjaki, h katerim se zatekajo
po pomoč žrtve družinskega nasilja. Toda odgovori na anketo
o nasilju nad Ženskami, ki jo je Sekcija Lilit objavila v
več časopisih, žal kažejo prav to, da je v institucijah, ki
naj bi pomagale žrtvam nasilja, močno razširjeno pojmovanje
nasilja kot načina komuniciranja. Samo tako si je namreč
mogoče razložiti, da velika večina žensk, ki so odgovorile
na našo anketo, nikjer ni dobila ustrezne pomoči.
To nas lahko začudi ali pa tudi ne. Institucija, pa naj
bo še tako odprta, "mehka", ima nujno hierarhično strukturo
in se navzven postavlja kot avtoriteta; strokovnjaki, ki so
v njej zaposleni, imajo znanje, imajo vednost, ki je upo-
rabniki, žrtve, potrebne pomoči, bojda nimajo. Znanje je
seveda moč in v tem primeru sploh ne edina. Spet smo pri
322	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
problemu (ne)enakovredne komunikacije. Strokovnjak lahko
Žrtvi nasilja verjame ali ne. Njen problem se mu lahko zdi
problem ali ne. Lahko se mu zdi, da Žrtev potrebuje pomoč -
ali pa ne. In mimogrede sami Žrtvi naprti krivdo za njen
poloZaJ ("teorije" o izzivanju, sadomazohistiCnih odnosih
ipd. ).
Anketa, ki sem Jo omenila, je bila prvi korak k ustano-
vitvi telefona SOS in zatoCiSCa za ženske in otroke, žrtve
nasilja. Izhodišče te akcije je, da nasilje ni način koauni-
ciranja med enakovrednimi partnerji in da ni problematična
Žrtev, temveč nasilneS. Izkušnje telefonov SOS in centrov za
žrtve nasilja po svetu kažejo, da so ženske žrtve nasilja
samo zato, ker so ženske, in da so vse druge razlage racio-
nalizacije v korist nasilneža, tj. moškega.
Socializacija otrok poteka različno glede na spol. Ženska
je v njej postavljena na mesto šibkejSega, nemočnega, in-
feriornega, tistega, ki je potreben zaščite, kar pa hkrati
že pomeni tudi na mesto tistega, nad katerim se dokazuje
premoč. Nasilje Je potemtakem problem razmerja moči. To
razmerje moči - med moškim in žensko - prepreda celotno
družbeno strukturo in se v družini samo najjasneje izkrista-
lizira. Najti ga je mogoče v vseh socialnih slojih, v vseh
izobrazbenih strukturah, v vseh starostnih obdobjih, ne
nazadnje skoraj v vseh kulturah in seveda v vseh insti-
tucijah. Skratka, nasilje je kulturni vzorec, ki ga vsi bolj
ali manj sprejemamo.
Izhodišče akcije za telefon SOS in zatočišče je ravno
nasprotno: nasilje ni samoumevno, ni normalno. Končno je
treba reči bobu bob. Nasilnež je res morda tudi sam žrtev -
problematičnega socialnega okolja, družinskih razmer ipd. -
vendar kljub temu ostaja nasilnež. Žrtev je tista, ki je
potrebna razumevanja in pomoči. Prostovoljke, ki bodo delale
na telefonu, bodo žrtvam nasilja dajale informacije o inšti-
Soc Delo 28, 1989, 3 M. Dobnikar	323
tucijah, ki jim lahko pomagajo, v razgovoru jim bodo poma-
gale analizirati nasilno situacijo, vzroke zanjo, možnosti
razrešitve. Ob SOS telefonu bodo organizirane skupine samo-
pomoCi, katerih osnovni cilj bo razvijanje samospoštovanja.
Glavni razlogi, zakaj ženske trpijo nasilje, so namreC
strah, občutek manjvrednosti, srcui in seveda upanje, da bo
nasilnež spremenil svoje vedenje. Toda le kdaj se je to že
zgodilo?
Mojca Dobnikar, prevajalka, publicistka, PovSetova 104 d,
Ljubljana
a
DD	poročila
PROJEKTNI TEDEN IN OKROGLA MIZA O ŽENSKEM VPRAŠANJU IN
SOCIALNEM DELU
Učitelji in Študentje ViSje Sole za socialne delavce smo
v tem Šolskem letu posvetili nekaj skupnih projektov razis-
kovanju ženskega vpraSanja v socialnem delu. Prvi delovni
obisk na Visoki Soli za socialno delo v Dortmundu, s katero
nas vežejo tesne delovne vezi, je, na pobudo gostiteljev,
imel isto temo. Priznam, da se nam je "ženski" progam, ki so
nam ga ponudili, zdel na prvi pogled presenetljiv, pa tudi
po nepotrebnem ozek. Vendar so izkuSnje tega prvega pri-
pravljalnega delovnega obiska spodbudile toliko novih ustva-
rjalnih razprav in uvidov, da je izmenjava Studentov, ki mu
je sledila, že omogočila primerjanje izkušenj, odkrivanje,
pa tudi dialog o naših izkušnjah. Skupi na učiteljev in
študentov, ki je bila v Dortmundu, je tudi zasnovala t.i.
"blok-eksperimentalni" projektni teden, ko smo vsi učitelji
in študentje šole delali na problematiziranju, artikuliranju
položaja ženske pri nas in vključevanju teh vpraSanj v
socialno delo. Temu je sledila že omenjena okrogla miza v
Cankarjevem domu. O projektnem tednu na Soli in o okrogli
mizi bom navedla nekaj zanimivih ugotovitev.
Za projektni teden na Soli smo iz kongresnih in dort-
mundskih izkušenj ter študija literature ponudili nekaj tem,
za katere smo presodili, da so ključne za problem ženske:
nasilje v družini; nasilje nad žensko; ženska v psihiatriji;
položaj ženske-delavke; prostitucija; politična aktivnost
žensk. Delalo se je v malih skupinah, ki so tudi organizi-
rale pogovore, obiske posameznih ustanov. Na plenarnih
srečanjih je bil predstavljen film, ki je pokazal ameriSki
program usposabljanja otrok za upor in obrambo pred nasiljem
staršev, stricev, odraslih. Mag. Tanja Rener je izredno
zanimivo prikazala politične dejavnosti žensk znotraj komu-
nističnega gibanja in nemoč, da bi se kot posebno, žensko,
osamosvojilo. Na plenumu so bile podrobno predstavljene
dortmundske oziroma zahodnonemSke izkuSnje. Zanimivo je bilo
poročanje Katarine Vidovič, gostje iz Zagreba, o vsebinskih
podrobnostih nastajanja SOS telefona v Zagrebu in zatočišča
za ženske. Ljubljanska skupina Lilit je predstavila začetke
prizadevanja, da se SOS telefon za pomoč ženski zoper
nasilje vpelje tudi pri nas.
Teden je bil buren, kontroverzen, poln. V vseh skupinah
smo načeli Se enotno temo, ki je nismo znali posebej pred-
videti, pokazalo se je, da je v izhodiSču vseh ženskih raz-
prav: žensko vprašanje in poklic socialne delavke. Pokazalo
Soc Delo 28, 1989, 3	PoroCila	325
se je, kako Študentke, bodoCe socialne delavke, negotovo
ravnajo s svojo lastno ženskostjo. Niso navajene ravnati z
njo, nimajo izkuSenj, da bi se v ženskosti razločile,
samorazbrale. Na to problematiko smo naleteli prav drama-
tično ob predlogu, da bi večina skupin imela le ženske člane
in tako izkusila, preverila, uporabila možnost, da ženske
med seboj raziščemo teme, ki ogrožajo in bolijo. Za
maloStevil ne kolege je ostala samo mešana skupina na temo
Ženska in delo ter posebna moška skupina, ki je zbudila
odpor in zadrego. Čeprav smo "ženska" šola in se na vseh
projektih dogaja, da so mnoge skupine samo "ženske", se je
tokrat predlog, da moški ne smejo biti člani, zdel nespre-
jemljiv in porabili smo več kot uro dela prvega dne za
opravičevanje, za razdelavo občutkov krivde, zato da smo
same sebi dovolile, da ostanemo med seboj.
Občutke krivde na strani deklet so dopolnili agresivni,
ostri toni s strani kolegov, ki so bili, in to je le na vi-
dez paradoksalno, usmerjeni v isto smer: v dokazovanje, da
razločevanje ni potrebno, da ni dveh videnj. Stran od
tistega, kar sem in mislim kot moški - ker to sem, ali kot
ženska - k navideznemu, neprepoznavnemu, le navidez skup-
nemu.
Tudi mene je presenetil ta odpor zoper pogled, tokrat, v
enem tednu, skozi posebno žensko izkušnjo. Ne zato, da bi
ostala edina, temveC zato, da bi jo vkljuCili, ker je sicer
ni oziroma ni vidna.
Bila sem članica skupine, ki je raziskovala probleme
nasilja v družini in možnosti za obrambo pred njim. Navajam
le nakaj ugotovitev v ilustracijo stvarnosti, ki smo jo
spoznavale.
16 od 18 članic skupine ve za konkreten primer nasilja
nad žensko ali otrokom v družini, dve sta govorili o
lastnih, travmatičnih izkušnjah. Vemo, da ni zatočišča za
ženske, vendar v vseh teh letih tudi nobena strokovna služba
za socialno delo ni ničesar ukrenila, da bi se ženska ali
otrok zaščitila. Strokovne službe imajo vrste pomembnih
ponudb, ne pa tiste, ki je temeljna in usodna - zaščito,
prostor za umik in možnost in pomoč, da se premagajo strah
in grožnje.
Vendar so strokovne rešitve nepopolne skoraj povsod tam,
kjer bi se morala upoštevati stvarnost ženske, ki je drugače
vezana v družino, z otrokom, v življenje: samski domovi za
delavke so organizirani tako, da omejujejo in prepovedujejo
"žensko" življenje. Zvedeli smo za konkreten samski dom,
kjer stanovalce kaznujejo s (takrat) 3000 din kazni, če
ugotovijo, da sušijo perilo na radiatorjih. V drugem, mati
treh otrok ni smela niti za eno edino novoletno noč
pripeljati svojih otrok iz reje v dom, da bi praznično noč
preživeli skupaj. Ženska se - s pomočjo naših strokovnih
ustanov - lahko umakne kvečjemu v samski dom ali podna-
jemniško sobo - seveda brez otrok. Zanje ima na razpolgo le
326	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
rejo ali zavod. NiC znanja ne energije nismo vloZili nikamor
drugam.
In Se - kaj se Je zgodilo v tej druZbi, da Zenske-
stanovalke domov pristajajo na vse te neprijetnosti. Zakaj
se pri nas s takSno muko zaCenJa samoorganizacija za
medsebojno pomoC.
Okrogla miza v Cankarjevem domu Je bila priloZnost, da se
odkriti problemi bolje definirajo in ponudijo v razpravo
kolegom, socialnim delavcem in psihologom, sociologom,
pravnikom, ki delajo na problemih pomoCi. Bila Je odmevna
okrogla miza, ki Je zadržala udeležence dolgo v razpravi, v
kateri ni Slo le za ugotavljanje nemoči, temveC tudi za
operacionalizacijo korakov, na primer vsaj ukrepov za
zatoCiSCe in telefon.
Avtorji in naslovi prispevkov bodo pokazali okvir dela.
A. Kavar-Vidmar Je obravnavala temo ZdruZevanja poklicne in
družinske vloge in spet enkrat pokazala, koliko vpraSanJ Se
ostaja odprtih. V moji interpretaciji gre za to, da se v
organizaciji delovnega življenja ne upošteva realna živ-
ljenjska situacija ženske, ki praviloma želi oboje, biti
delavka in mati, vendar v pogojih, ki bi to omogoCili, to
pomeni vsaj veC možnosti, da se delo prilagodi potrebam
materinstva za tiste, ki so matere in želijo biti.
Pavla RapoSa Tajnšek Je obravnavala naslovno temo.
Predstavila Je znaCilnost zahodnonemSkega ženskega gibanja
in institucij za pomoC ženski, ki so iz nJega izšle. Ob tem,
ko Jih Je skušala osvetliti iz našega zornega kotÀ, Je
podrobno opisala delo svetovalke za ženska vprašanja na eni
od mestnih obCin, ki ima nalogo delati za enakopravnost
žensk v zaposlovanju ipd.; predstavila Je delo zatoCišCa za
pretepene ženske in posvetovalnice, ki Je z nJim povezana.
Slišali smo o projektu Wildwasser, ki združuje deklice in
odrasle ženske, žrtve spolne zlorabe, v skupine za samopo-
moč . Materinski center v eni od revnejših Četrti mesta
vodijo prostovoljci, njegova naloga pa Je pomagati materi
oziroma staršem pri vzgoji otrok, iskanju zaposlitve, prema-
govanju osamljenosti. Za naše razmere neobiCaJna Je sveto-
valnica za prostitutke. Cisto nove možnosti za akcijo
odkriva združevanje arhitektk in urbanistk, ki vodijo kam-
panje za varnejše in bolj Človeško mesto, za prilagojena
stanovanja.
Viktorija Beve, socialna delavka na centru za socialno
delo Center, Je govorila o patriarhalnih normah in vred-
notah, ki jih uporabljamo - tudi v stroki - zoper žensko, ki
bi, v dobro otroka, ravnala drugaCe, kot bi mati "smela".
Tako je oddaja otroka v posvojitev dejanje, ki ga je treba
skrivati vse življenje tudi pred samo seboj, ker spet ni
skupine za pomoC, ki bi pomagala ženski, da obvlada stisko.
Darja Zaviršek je naCela boleCe vprašanje s temo
Discipliniranje žensk - od spolnih zlorab deklic do zlorab
Soc Delo 28, 1989, 3	PoroCila	327
žensk v politiki "duSevnega zdravja" danaSnje psihiatrije. V
tem kontekstu postaja usodno potrebno razbrati žensko kot
posebno, nujno, od tistega, kar je vsiljeno v svetu, ki ga
obvladujejo patriarhalne institucije.
Katarina Vidovič iz Zagreba je v tekstu Samoorganizi-
rajuće žene s one strane institucije nasilja i nasilja
institucije tudi na okrogli mizi pokazala udejanjeno BoSnost
za pomoč pri problemu, ki se nam ves čas kaže kot oarrednji,
na temo nasilja nad žensko. Katarina Vidovič je prostovoljka
pri SOS telefonu za ženske in otroke, žrtve nasilja ter
aktivistka ženske skupine TreSnjevka v Zagrebu.
Mojca Dobnikar, članica skupine LILIT, ki vodi projekt za
ustanovitev SOS telefona v Ljubljani, je med drugim dala
kritično oceno običajnega strokovnega odziva centra za
socialno delo na nasilje, odzive, ki le odlagajo problem.
Tone Kikelj je odprl temo, ki se zdi na prvi pogled zunaj
konteksta. V prispevku Ženska kot obrambni subjekt pro-
blematizira položaj žensk in otrok v obrambnih konceptih SLO
in DS SFRJ, ki žensko in predvsem otroke proti določilom
ženevskih konvencij izpostavljajo nasilju in na katere
ženske niso imele in nimajo vpliva.
Okroglo mizo sta v prvem delu zaključili dr. Maca Jogan
in Vida MiloSevič. S prispevkom Odpravljanje podrejenosti
žensk kot celostni družbeni proces je dr. Joganova razSirila
okvir za razumevanje žensk v socialnem delu, saj ga je
postavila v kontekst podrejenosti ženske. Na podoben način,
vendar iz drugih izhodiSč, je Vida MiloSevič pokazala, da so
nairobijske strategije dokument, ki je potreben in uporaben
tudi za analizo in spreminjanje naše stvarnosti in stroke.
V poročilu sem želela pokazati, da je razbiranje posebnih
ženskih vpraSanj pomembno za socialno delo. Pomembno, ker
omogoča, da odkrijemo potrebe in možnosti za pomoč in
spreminjanje, ki jih doslej nismo videli. Pomembno tudi
zato, ker omogoča v stroki, kjer dela večina žensk, izobli-
kovanje in razločevanje osebnega in strokovnega in s tem
boljSi pogled v vsakdanjo stvarnost, v katero posegamo. Pri
tem se zavedam dejstva, da gre za en vidik, ki ni edini,
vendar je nujen element za nerazumevanje socialnih problemov
ljudi.
dr. Gabi Cačinovič-Vogrinčič
LETO DNI IZKUSENJ SOS TELEFONA ZA ŽENSKE IN OTROKE ŽRTVE
NASILJA
Povsem gotovo je, da sta ustanovitev SOS telefona za
ženske in otroke žrtve nasilja ter kampanja, ki so jo ob tem
organizirale aktivistke Ženske skupine TreSnjevka (pri tem
so opozorile na razSirjenost družinskega nasilja v vseh
328	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
družbenih slojih), začeli snemati gosto kopreno, ki ni
dopuSčala, da bi nasilje nad ženskami in družinsko nasilje v
naSem okolju razumeli kot resen družbeni problem. Kdo
ustvarja to kopreno, kdo dela problem nasilja v družini tako
nedotakljiv? Predvsem smo to me same, kadar se delamo, da je
nasilje v družini problem "nekoga drugega"; potem so to
moSki, ki naredijo vse, da se izognejo tako posamezni kot
tudi vsaki kolektivni odgovornosti, čeprav so prav oni v 95
odstotkih primerov nasilneži v družini. Vendar so naj-
važnejši akter v procesu nevtrali zac ije problema nasilja v
družini institucije, ki poleg tega, da problem negirajo
(zakoni), s svojim pristopom hranijo vse tiste zablode o
pretepenih ženskah, katerih korenine segajo globoko v
patriarhalno zavest in dominacijo moškega (centri za
socialno delo ).
Z ustanovitvijo telefona pred letom dni smo me kot ženske
odstranile svoj del koprene, tako da smo začele pri dej-
stvu, da je vsaka od nas, brez izjeme, že samo zaradi tega,
ker je ženskega spola, lahko žrtev nasilja. Prav tako smo se
strinjale, da je nasilje, ki ga vsak dan doživljamo pri
delu, na ulici ali v lastnem domu, eden od ključnih pro-
blemov naše osvoboditve. Povezale smo se in organizirale,
ker smo dojele, da lahko samo tako pomagamo ženskam, ki
doživljajo nasilje v družini, in se postavimo proti moškemu
nasilju sploh.
Nikakor ni čudno, da so pri nas, tako kot povsod po sve-
tu, kjer obstaja organizirana ženska pomoč, organizatorke
SOS telefona (prvega v Vzhodni Evropi) feministke. Tako je
zato, ker se v feminističnem gibanju prvič postavljajo
ključna vprašanja o nasilju nad ženskami, njegovi naravi,
vzrokih in posledicah, odgovoru družbe na nasilje nad
ženskami itd. Teh vprašanj si ne postavlja nobena družba,
kaj šele, da bi s svojo politiko odgovarjala nanje. Femini-
stični odgovori so hkrati teoretični in praktični.
Rezultat institucionalizirane moči moških nad ženskami je
psihološka, socialna in ekonomska odvisnost žensk od moških.
Enoletne izkušnje SOS telefona potrjujejo feministično
razmišljanje, da so mnoge ženske prisiljene trpeti nasilje
moške moči ravno zaradi te odvisnosti. Da bi se ženske
osvobodile odvisnosti od moških, ni dovolj samo to, da se
zaposlijo, včasih pa niti zelo visoka raven osveščenosti ne
zadostuje za prekinitev nezadovoljivega odnosa.
Da bi to dosegle, je ženskam potrebno ozračje podpore, v
katerem se jim vrne izgubljeno samozaupanje, in PROSTOR, ki
je varen pred kakršnimkoli patriarhalnim vmešavanjem (od
razjarjenih mož do strokovnega pranja možganov). Ravno to
poskuša nuditi organizirana ženska pomoč.
Kaj od tega je nam, volonterkam SOS telefona za ženske in
otroke žrtve nasilja, uspelo ustvariti v preteklem letu?
Takoj je treb reči, da v Zagrebu Se vedno ni varne ženske
hiše-zatočišča za ženske-žrtve moškega nasilja in njihove
Soc Delo 28, 1989, 3	PoroCila	329
otroke. Razlogov za to je veliko, v glavnem pa so enaki
tistim, ki so nas ovirali pri ustanovitvi telefonske linije.
Ko smo pred letom in pol začele priprave za ustanovitev
SOS telefona za ženske in otroke Žrtve nasilja, smo obiskale
tako rekoč vse mestne institucije, ki so pristojne za pomoč
v primerih družinskega nasilja. Skoraj povsod smo se
srečevale z nejevero, nezanimanjem in zmanjševanjem pro-
blema. To velja za socialne delavce, od katerih smo pričako-
vale ravno nasprotno. Drugače kot vse druge institucije so
veliko razumevanja pokazali uslužbenci javne varnosti, s
katerimi tudi zdaj najbolje sodelujemo. Na vso srečo začetek
dela telefona ni bil odvisen od socialnih delavcev. Centri
za socialno delo se v obravnavanju družinskega nasilja Se
danes niso pomaknili dosti naprej od tega, da ga priznavajo.
Predvsem zato, ker socialni delavci niso ustrezno educirani,
ker so obremenjeni s "papirologijo" in ker so skrajno
nefunkcionalno organizirani. Do teh spoznanj smo priSle na
osnovi kontaktov s socialnimi delavci v zvezi s posameznimi
primeri. Večinoma so v centrih reSevanje problemov samo
oteZevali, ne da bi se pri tem sploh zanimali za potrebe in
Zelje žensk, ki so pri njih iskale pomoč. O zaostalosti
metod socialne zaščite smo se prepričale tudi ob priprav-
ljanju programa usposabljanja za prostovoljke SOS telefona
na osnovi nekaterih svetovnih izkušenj (Velika Britanija,
ZDA, Kanada, Avstralija, ZR Nemčija). Usposabljanje je
potrebno vsaki bodoči prostovoljki ne glede na njeno pred-
hodno strokovno usposobljenost in izobrazbeno raven. Vsaka
prostovoljka se usposobi za vodenje pogovora, tako da
spodbuja žensko k razreševanju problema brez kakršnegakoli
sugeriranja. Da bi to dosegla, mora prostovoljka razumeti
naravo nasilja nad ženskami in psihično življenje ženske ter
praktično vaditi vodenje pogovora. Med pogovorom so v
središču pozornosti potrebe in čustva ženske, prostovoljka v
vsakem trenutku popolnoma verjame ženski, ki kliče. Prav
tako mora prostovoljka poznati osnovne podatke o sistemu
socialne zaščite in pravni plati nasilja v družini. Veliko
koristnih informacij, opominkov, navodil in nasvetov Je v
brošuri, ki je vedno poleg telefona. Za dobro vodenje
razgovora ne smemo zaiti v rutino, če pa začutimo utrujenost
ali preobremenjenost, je najbolje, da za nekaj časa preki-
nemo delo.
Ko je SOS telefon začel delati, nismo mogle niti
pomisliti, da bo tako veliko pozivov. Doslej Jih Je bilo
preko 4000. Približno 80-90X so klici žensk, ostalo pa klici
moških in otrok, od katerih Je slednjih več. Ze pred celo-
vito kvalitativno obdelavo podatkov, ki ravnokar teče. Je
mogoče z gotovostjo reči, da Je podoba družinskega nasilja,
ki smo jo dobile v letu dni dela, prav tako razbila vse
predsodke, povezane s tem fenomenom. Predvsem se na SOS
telefon javljajo ženske iz vseh družbenih slojev in vse se
počutijo enako brezizhodno, če so dolgotrajno izpostavljene
nasilju partnerja. Večina žensk, ki so obiskale pomoč na
centrih za socialno delo, Je popolnoma nezadovoljna z
odnosom socialnih delvacev do njih osebno in do njihovega
330	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
problema. Večina nasilnežev ima hkrati probleme z alkoholom,
mnogi pa so tudi kronični, neuspeSno zdravljeni alkoholiki.
Ženske najpogosteje iščejo namestitev kot način pomoči. To
je hkrati tudi trenutek, ko je nam prostovoljkam najtežje.
Kadar so tri postelje, ki nam jih je odstopil Karitas,
zasedene, ali če ženska pokliče izven delovnega časa Kari-
tasa; če se ne želi ločiti od otrok in zaradi tega ne more
dobiti namestitve v domu v Nazorjevi; ali kadar iz
kakršnihkoli drugih razlogov zavrne namestitev v prenočišču
Rdečega križa, takrat ji tudi SOS telefon ne more pomagati -
pobegne na ulico, v park ali k znancem, ali, kar je najbolj
nevarno, ostane doma, na milost in nemilost prepuščena
nasilnežu. In kaj je z žensko, ki ne more do telefona?
Ravno v takšni situaciji je bila tudi Dragica P., brez
zaposlitve, stara 27 let. Tako kot mnoge druge ženske je
bila nekaj let žrtev zlorabljanja in pretepanja moškega, s
katerim je živela in imela z njim štiriletnega otroka. Od
doma je pobegnila vsakokrat, ko je zaslutila, kaj se
pripravlja. Kadar je imela dovolj denarja za plačilo
prenočišča pri Rdečem križu, ni nihče zvedel, kaj se je
zgodilo, kadar pa ni imela denarja, je poklicala 428-222 in
me smo ji povrnile stroške prenočitve. Dragica ni nikoli
poklicala milice, ni iskala pomoči na centru za socialno
delo. Strah je bil močnejši od vsega. Etika dela na SOS
telefonu ne dovoljuje, da se karkoli ukrene proti volji
ženske, ki nas kliče. Sprašujemo pa se, zakaj zdravnik v
Vinogradski bolnišnici ni sprožil kazenske prijave, potem ko
je pred več kot letom dni pri Dragici P. ugotovil hude
telesne poškodbe. Vsaka ustanova mora to storiti po svoji
uradni dolžnosti in to ne glede na izjavo poškodovane osebe.
Gotovo je edinole, da bi do kazenske prijave prišlo, če bi
šlo za karkoli drugega razen za zakonski pretep. Tako pa je
bila izjava, da je do poškodb prišlo v prometni nesreči,
dovolj, da je usoda Dragice P. ostala nespremenjena nasled-
nje leto dni. Na nesrečo se je stanje vse bolj poslabševalo,
dokler niso nekega dne sredi februarja tega leta Dragico P.
našli mrtvo v njenem stanovanju. Sodna medicina je ugoto-
vila, da je smrt posledica izliva krvi v možgane in da je
bila izzvana nasilno. Po telesu je imela očitne poškodbe,
stare 2 do 4 dni. Ni težko zaključiti, kako je Dragica P.
umrla. Vendar ne more več govoriti zase, pravica pa je
slepa. Njen izvenzakonski partner je takoj izjavil, da je
Dragica pila - poskušal je vreči senco na njeno osebnost. In
do neke mere je v tem uspel, saj se zdaj sodniki in sodnice
sprašujejo, kakšna oseba je bila Dragica, ali je bila dobra
in skrbna mati in soproga, ali je bila morda preveč labilna,
zakaj ni nikoli iskala pomoči, zakaj se ni zaposlila, ali ni
na ta način ogrožala svojega otroka itd. itd. Le kakšna žena
in mati je bila?
To preusmerjanje pozornosti s podobe moškega-nasilneža na
moralno podobo ženske-žrtve je pravzaprav simptomatično za
vse situacije, ko ženska išče pravico zase in ko njena
beseda stoji proti besedi moškega (posilstvo, ločitev,
seksualno maltretiranje itd.). In to je tisto, kar bi nas.
Soc Delo 28, 1989, 3	PoroCila	331
ženske, moralo prisiliti, da razmislimo o tem, koga
pravzaprav Ščitijo zakoni in po čigavih merilih in izkuSnjah
so napisani. Vsaka od nas se lahko znajde pred ljudmi, ki
bodo secirali njeno osebnost, vedenje, navade, in pri tem
omalovaževali njene resnične občutke, ali pa jih sploh ne
bodo upoštevali, kajti, zaboga, "to vendar niso nikakrSni
dokazi". In kdo naj odgovori v imenu mrtvih žensk?
Je po tragični smrti Dragice P. Se potrebno ugibati, ali
so nam potrebne varne hiSe-zatočiSča za ženske, ki trpijo
nasilje v družini? In to povsod, v vsakem mestu, v vsaki
vasi. Si lahko ženske to izborimo, da se ne bo več ponovilo,
kar se je zgodilo Dragici?
Katarina Vidović
RAVNOTEŽJE SPOLOV NA BALIJU
"Karkoli že počno balijski moSki, ženske delajo".
Hugh Mabetti
Ženske s svojo pisanostjo in nenehnim gibanjem so ena
prvih stvari, ki jih opaziš na otoku Baliju. Pletejo darove,
skrbijo za templje, molijo. Doma kuhajo, strežejo, posprav-
ljajo. Z velikimi košarami se vozijo na tržnice, kjer
prodajajo in barantajo. Moški kot "gospodarji" na videz
stojijo ob strani. Toda Bali je otok ravnotežja in v tem
smislu so tudi razdeljene vloge. Mnogi turisti se veselijo
počitnic z lepimi Balijkami - in na svojo žalost ugotovijo,
da so "nedotakljive".
Ženske v pisanih sarongih na poti v tempelj, ženske s
težkimi košarami na glavah, ženske na tržnici, na cesti, na
hišnem pragu, ženske na motorjih, ženske v gibanju... Tudi
ko moški stojijo se ženske gibljejo.
Otoku, ki je bil deležen že vseh oznak, od Zadnjega do
Izgubljenega raja, dajejo ženske bistveno podobo. V hiši
gospodinjijo, na vrtu pletejo tempeljske darove, na tržnici
"uprizarjajo" fascinantno (in za nas včasih tako zelo
naporno) barantanje, z navidezno lahkoto nosijo na glavah
neverjetno težke tovore, mlajše se iz ene v drugo vas vozijo
z motorji, pod večer na lesenih odrskih deskah plešejo...
Medtem ko mnogi moški posedajo ali postopajo naokrog,
ženske delajo. Gledano z evropocentrističnimi očmi, ujetimi
v vzorec lastne kulture, je to podoba družbe s strogim
patriarhalnim obrazcem. Toda ko popraskaš po površju, od-
kriješ Se en drobec v znanem balijskem iskanju ravnotežja.
Od vtisa, raziskovanja, do poskusa razumevanja in raz-
ložitve, je lahko dolga pot. In končni rezultat je nedvomno
Se vedno evropocentrističen. Vsaka razlaga je torej razlaga
332	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
z omejitvami.
Življenje devetih desetin prebivalcev Balija obvladujejo
tri institucije: banjar, vaška skupnost ali "vaška repub-
lika", subak, kmetijska skupnost in pemaksan, tempeljska
skupnost. Preostala desetina se uvršča med plemstvo, razde-
ljeno v tri kaste, ki razen starih nazivov in ostankov
nakdanjega ugleda nimajo posebne moči. Indonezijska vlada
jim je odvzela vse privilegije.
Banjar je skupnost ene vasi ali pa tudi samo polovice, če
je vas velika. Vaški svèt, sestavljen iz odraslih članov
skupnosti, se sestaja vsakih petintridest dni in s popolnim
konsenzom odloča o stvareh kot so poroka, ločitev,
dedovanje, gradnja in vzdrževanje javnih objektov, cest in
kopališč, moralni prestopki, prekrški, zakon in red in
nekatere obredne ceremonije. Vaški svet je torej vir
socialne kontrole. V svètu je polovica moških in polovica
žensk.
Subak v povprečju obsega sto hektarov polj. Je asociacija
lastnikov, najemnikov in delavcev, ki skrbijo za življensko
pomembni namakalni sistem in kmetijski program. Skupnost
sestavljajo v glavnenem moški.
Pemaksan je ponavadi skupnost treh templjev, rodovnega
terapija (pura puseh), velikega templja (pura balai agung) in
templja smrti (pura dalem). Templji morajo biti vzorno
vzdrževani, ples drama in glasba pa morajo ostati na visokem
nivoju, če naj bo bogovom zadoščeno.
Skupnost deluje po demokratičnem konsenzualnem načelu kot
banjar in subak, sestavljajo pa jo v glavnem ženske. Vidimo
torej, da so moške in ženske zadolžitve enakomerno poraz-
deljene .
Odnos moški-ženska je brez ostrih nasprotij, pravijo
raziskovalci Balija. Stari kovanci in kipi, ki predstavljajo
par, so skoraj identični, razlikujejo se le po uhanih. V
dramah in plesih, ki so pomemben del otoške tradicije in
kulture, lahko igrajo moški in ženske izmenično obe vlogi.
Dečki in deklice imajo lahko enaka imena, oba, oče in mati,
pa prevzameta ime svojega prvorojenca. "Teknonymy" je sistem
po katerem so ljudje poimenovani o svojih potomcih in ne po
prednikih. V tej genealoški amneziji "čas ne teče toliko iz
preteklosti v sedanjost, kot iz sedanjosti v prihodnost".^
Ce je otroku ime Putu, se starša preimenujeta v Putu-jevega
očeta i n Putu—jevo mamo. Kdor v določeni starosti dobi še
vedno nosi svoje ime, ga spremlja sramotni pečat neplo-
dnosti .
Ženske so nadalje lahko lastnice zemlje in nadzornice
moških delavcev. Moški pripravljajo jedi za nekatere
ritualne prireditve. Ženske in moški lahko skupaj opravljajo
enaka dela, res pa je , da so ženske ponavadi slabše
plačane.
Soc Delo 28, 1989, 3	PoroCila	333
Моб in "воб" templjev
Bali je otok templjev. Na 5426 kvadratnih kilometrih je
postavljenih okrog dvajset tisoč večjih in mnjših templjev,
poleg teh pa vsaj Se tristo tisoč družinskih. Religija je
ena najmočnejših kohezivnih sil družbe, ki se uradno imenuje
hinduistična, strokovnjaki pa pravijo, da je zaradi vseh
njenih posebnosti in drugačnosti umestneje govoriti kar o
"Balinistični religiji". Religiozni opravki so povečini
prepuščeni ženskam. Vsi drobni darovi, umetelno spleteni iz
palminih in bananinih listov, ki krasijo vsak hiSni prag in
dvorišče, so delo ženskih rok. Prav tako tudi veliki pisani
darovi v posodah (sadje, sladice iz riža in kadilo), ki
romajo v templje vsak dan ali ob velikih verskih praznikih.
Ženske poznajo vse detajle vsakodnevnih molitev. Tudi moSki,
ki so dobri poznavalci lastne kulture, pritrjujejo, da je
žensko poznavanje in razumevanje religioznih opravil mnogo
večje. "Ženske enostavno razumejo te stvari in vedo, kaj je
treba storiti."' Kako je mogoče, da je religija, simbol
moči in s tem moSke dominacije skoraj v vseh religioznih
sestemih, na Baliju prepuščena ženskam?
Galungan, praznik stvarjenja sveta se praznuje na sredo,
enajsti teden dvestodeset dni dolgega leta. Balijci ga, ko
ga poskušajo razložiti tujcem, primerjajo z Božičem.
Ce že štirinajst dni nepretrgoma dežuje, bo na to dan
prenehalo. Balijci so prepričani v dobroto bogov in v nekaj
podobnega se prepričajo tudi tuji obiskovalci. Od jutra do
večera romajo ljudje v templje z darovi, ki jih s sveto vodo
blagoslavljata dva duhovnika. Ženske z velikimi pisanimi
posodami sedijo na eni strani, moški s pododicami na drugi,
oboji pa se sproščeno pogovarjajo, smejijo in gestiku-
lirajo. Duhovnika nekako odmaknjeno bolj sama zase mrmrata
besede iz starih hindujskih spisov. Scena prav malo spominja
na božične polnočnice, kjer je pozornost množeče obrnjena
naravnost v duhovnika in kjer se vsi zgroženo obrnejo, če si
kdo drzne spustiti drobcen smeh. Na Baliju med Bogom in
vernikom ni posrednika. Duhovniki niso religiozni voditelji,
učitelji ali pridigarji. Včasih niti sami ne razumejo
besedil, ki jih mrmrajo. eden od njih je na vpraSanje, kaj
pomenijo besede, ki jih izgovarja rekel: "Ne vem in ne bi si
upal razumeti".* Duhovnik je nekakšen "tehnični speci-
alist", ki pomaga doseči zaželjene razultate molitev. Nje-
gova dolžnost je ljudi varno pripeljati v trans in iz njega.
Duhovniki nimajo statusa učitelja, ne modreca, ne sve-
tovalca. Z ničemer se ne dvigajo nad druge ljudi. Balijska
religija ne podeljuje moči nikomur posebej. Morda je to eden
od razlogov, zakaj so religiozni opravki lahko v ženskih
rokah in ne v moških. Ce Balijce vprašaš po vzrokih pravijo:
"To je pač balijski način", in se nasmehnejo.
334	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
Poročni pobeg
Poznavanje poročnih običajev je naslednja Ženska domena.
Poroka v okviru dveh družin, ki živita v bližini se ponavadi
odvija pred moževim hišnim templjem z enostavnim ritualom,
med katerinm je žena predstavljena moževi širši družini.
Pred tem sta "zakonca" po vsej verjetnosti že živela skupaj,
kajti Balijci so na tem področju precej širokosrčni.
Pri poroki v okviru družin z različnih področij se pojavi
vprašanje položaja in ugleda, ki ga je mogoče rešiti na dva
načina. Prvi vsebuje bahavo razkazovanje, ki zahteva precej
denarja, drugi pa je "zdravorazumski" - zaljubljenca skupaj
pobegneta.
Tradicionalno je pobeg potrebno izvesti ponoči,
dandanašnji se lahko izvede tudi podnevi, pa je še vedno
"veljaven". Par ne sme iti naravnost v moževo hišo, nekaj
dni mora ostati v hiši kake tretje osebe, ki prevzame
odgovornost za dokazovanje upravičenosti pobega na temelju
ljubezni pred vaškim svetom. Ce obstaja "sum nasilja", se
pravi sum dejanske protivoljne ugrabitve, se mora par ločiti.
Dolžnost bodočega moža je, da obvesti izvoljenkine
starše, da je na varnem in srečna.
V večini primerov starši vedo vnaprej ali pa vsaj
slutijo, kaj se pripravlja. Včasih poskušajo pobeg zaradi
družinskih interesov ali preprosto zaradi balijskega never-
jetnega čuta za dramatičnost preprečiti ali ustaviti. Pri
tem ne manjka kričanja, joka, stoka, zaklinjanja, tako za
vsak si učaj, če bi Slo kaj narobe.
Običaj je, da novoporočenca zaživita v moževi hiši.
Turistična mitologija
Turistična industrija obljublja "vrnitev v raj":
nedotaknjenost, beli pesek, palme kot obvezno rajsko drevo
in eksotične prebivalce, ki so domnevno tako sproščeno
promiskuitetni.
Bali je otok z največ turisti na kvadratni kilometer
površine. Večina jih prihaja in ostaja na jugu otoka v Kuti,
ki je edini kraj, kjer so na voljo deklice za užitek in
plačilo. In te deklice so "uvožene" z Jave in nekaterih
drugih otokov, Balijk je le toliko, kolikor za vse stvari na
otoku po pravilu obstajajo izjeme.
Ustno izročilo pravi, da se zde beli moški Balijkam grdi
in neprijetnega vonja. S tem bi naj bilo pojasnjeno, zakaj
se balijske ženske ne ukvarjajo s prostitucijo. Bolj verje-
ten vzrok je tradicionalna morala, temelječa na religiji in
pa socialna nadzorovanost in moč vaškega sveta, ki lahko
svoje pripadnike kaznuje ali celo izključi iz skupnosti kar
je velika sramota.
Soc Delo 28, 1989, 3	PoroCila	335
Spremembe so balijski družbi inherentne. A г vsakoletnim
povečevanjem Števila turistov se Je bati, da bodo spremembe
prehitre in prevelike. Noben otok ni samo otok.
Opombe: 1-4. Hugh Mabbett, The Balinese, January Books, New
Zealand 1985
Irena Weber
Q	nove
DD	knjige
JOKASTINI OTROCI : ŽENSKA DUSEVNOST V MATERINI SENCI
Christiane Olivier, Jokastes Kinder, Die Psyche der Frau im
Schatten der Mutter, DTV, München 1989
"Otrok, ki si ga želita ob starSa, je s svojim rojstvom
v naročju patriarhalne družine izkljuCno 'objekt
matere'. Obstajajo le redke ženske, ki o sebi ne
mislijo, da so nenadomestljivi vzgojitelji otroka, oCe
pa se zdi za te stvari popolnoma nepotreben." (str. 51)
Prvi Človek, ki ga sreCamo na svoji poti, je mati, zato
zapiše Christiane Olivier, francoska psihoanalitiCarka, že
na samem zaCetku: "Na kavču govori vsak o svoji materi."
(str. 8) Mati - Jokasta, na katero pozabi Freud in ob njem
ostala psihoanaliza, ko se ustavlja ob Ojdipu in Elektri, je
torej tista, ki začne krog neenakosti spolov, moškega
seksizma in ženske inferiornosti. Njena trditev je povezana
z dejstvom, da v prvih letih otrokovega odraščanja prevzame
mati večji del skrbi za otroka, zato se tako moški kot
ženska najprej definirata v odnosu do ženske. Svoj sklep
izpelje C. Olivier iz dveh temeljnih Freudovih tez, prvič,
da se otrokova seksualnost vzbudi najprej skozi mater, in
drugič, da je prvi otrokov objekt "incestuozni". Mati je
tako za moškega kot za ženskega otroka temelj za vsa čustva
in erotska zadovoljstva, le da je njen odnos do sina povsem
drugačen kot do hčerke, njenega nekomplementarnega spola. Ce
je deček zapleten v elementarno ojdipsko situacijo vse od
rojstva in se od vsega začetka konfrontira z nasprotnim
spolom, pa začne deklica svoje življenje z razcepom, ki ga
sproži dejstvo, da je ljubljena kot otrok, njeno telo pa ni
objekt materine želje. Mati ima le v sinu edinstveno pri-
ložnost, da vidi sebe skozi pogled moškega, ki je drugačen
od vseh drugih moških pogledov, ker jo sprejema v celoti,
saj predstavlja tudi sama popoln objekt sinove želje. Za
mater je torej spolno zadovoljujoč objekt le sin, deklica pa
je to lahko le za svoj komplemenatarni spol, za svojega
očeta.
Mati, ki se kaže dečku kot "želeča", se do hčere obnaša
nezavedno ambivalentno. Ta "diskurz materinstva" pa je še
toliko bolj prisoten in odločilen zato, ker realna očetova
odsotnost omogoči materi, da prevzame celotni prostor ob
otroku. Zato se sprašuje C. Olivier, ali ni tako kot
ojdipski konflikt tudi pozicija Jokaste univerzalni princip
vsakega odnosa mati-sin?
Moški otrok, ki mora stopiti čez mnogo preprek, če hoče
stopiti iz tega konflikta, se mora neprestano boriti z ma-
terjo, ki naredi vse, da je sin ne bi zapustil. Prvič torej
bije boj proti ženski želji otrok s svojo materjo. Ta boj.
Soc Delo 28, 1989, 3 Nove knjige	337
iz katerega nikoli ne izide kot popolni zmagovalec, bije
moški vse življenje z vsemi ženskami, saj se nikoli, ali pa
vsaj silno redko, zares otrese strahu pred žensko željo.
Prva simbioza z materjo producira v moškem obCutke panike ob
misli, da se bo simbioza, iz objema katere se je komajda
izvil, še kdaj ponovila. Tako moški v življenju naredi vse,
da se ne bi nikoli več spojil v isti želji kot ženska; cilj
njegovega sovraštva pa je, držati žensko stran od prostora,
na katerem hoče stati sam. Med seboj in njo išCe vedno znova
nove psihične in socialne prepreke, ki se kažejo tudi v
temelj nih črtah moške seksualnosti, v kateri omeji vse tiste
geste in besede, ki bi ga spominjali na simbiotske nežnosti
z materjo.
Mati ob svojem ženskem otroku "Jokastinega konflikta" ne
more izživeti, saj deklica zanjo ni zadovoljujoč objekt.
Zato je eden prvih občutkov deklice povezan z občutkom, da
je "nezadostna", saj je v materi odsotna želja po njenem
telesu. C. Olivier poudarja, da so to korenine za trajno
odtujenost ženske od svojega telesa, ki ga doživlja kot
nepopolno, vedno premalo privlačno ipd. Zavist deklice ni,
kot je poudarjal Freud, povezana z zavistjo zaradi penisa,
temveč zaradi materinega telesa. Deklica dojema svoje telo
kot "nikogaršnje", saj ni podobno ne materinemu ne očeto-
vemu. Prav tako pa ne more uresničiti potrebe po lastni
sprejetosti svojega telesa, ki je mogoča le preko njenega
odnosa z očetom.
V razvoju deklice in dečka obstaja torej asimetrija, na
katero opozori že Freud, vendar se nit njegovega raz-
mišljanja ob tem ne prekine, ustavi se le ob dejstvu, da je
za otroka ženskega spola težko najti pot od matere k očetu.
C. Olivier pa nasprotno poudarja, da ne gre le za zaplete-
nost in težo koraka, ob katerem se je vredno vedno znova
ustavljati, temveč še več, ta korak je za deklico nemogoč.
Deklica, ki se loči od svojega "incestuoznega objekta", ob
katerem ni nikoli sprejeta kot telo, se v iskanju očeta
znajde v praznem prostoru. Odsotni oče vsakdanjosti realnega
žviljenja, ki živi zunaj doma in v družino vedno le vstopa
in izstopa - pod pretvezo, v katero vsi verjamemo, kot da
gre za nepisani, vendar dolgo veljavni konsenz, da skrbi za
ekonomsko varnost družine - se tako brani pred nikoli
preživetim strahom nove simbioze. Moškemu je zveza mati-sin
tako slab spomin, da naredi vse, da ni prisoten, da se na
noben način ne vplete, in tako pusti deklico samo v njeni
praznini in v njeni želji po tem, da bi bila sprejeta. Tako
je ljubezen moškega do ženske vedno protislovna in prepojena
z nezaupanjem ob vdorih nje v svet njegovega življenja, ki
jim je najlažje uiti tako, da se zapre v prostor službenih
dolžnosti, televizijskih oddaj in časopisnih novic. Ženska
pa prevzame množico vsakdanjih družinskih dolžnosti in skrbi
za otroke, kjer se ponovno vzpostavi simbiotski odnos s
sinom, ki je kal novega moškega sovraštva do ženske in nove
klasične patriarhalne družinske strukture, ki jo vzpostavi
moški v trenutkih bega pred "vsemogočno materjo". Ce je
torej Freud opozarjal, da deklica težko zamenja spolni
objekt, pa C. Olivier nadaljuje: "Lahko pa tudi rečemo, da
majhna deklica objekta sploh ne more zamenjati, ker potem
338	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
nima nobenega." (str. 52)
Ženska prihaja tako iz brezbarvne situacije, zaznamovane
z odsotnostjo Zelje drugega po njenem telesu in zato vse
življenje išče nekoga, za katerega bi bila končno "zado-
stna". Ženska torej vedno iSče "dobro mati", partnerja, ki
ne bo, kakor njena mati, priznal le del nje, temveC jo bo
sprejel vso, v celoti njenega duha in telesa. To iskanje se
najpogosteje izteče v sklep o nemogočem ("princa na belem
konju ni"), saj odgovarja moški na takšna iskanja z lastnim
strahom in zahtevami po utrditvi gospostva tipa: "Kam si
spet dala moj pulover? Kaj bomo danes zvečer jedli?" Ta
konflikt, ki je posledica prvotne nesprejetosti dekličinega
telesa, se pri ženski kaže pogosto kot potreba po "polnosti"
(bulimia) ali zahteva po "praznini" (anorexia nervoza), in
se pogosto označuje s sintagmo "ženske psihične motnje".
Elementarna ambivalenca, ki jo deklica doživlja ob svoji
materi pa je tudi temelj in vzrok, da se v vsakdanjem živ-
ljenju v večini primerov nikoli ne preveri sistem ženske
solidarnost i.
Večni strah moškega, da bo zaprt in omejen, je v nepre-
stani prepletenosti s strahom ženske, da ne bo dovolj
ljubljena in željena. To sta konstanti, ki jih zaznamuje
Jokastina ljubezen.
C. Olivier postavi to vprašanje v kontekst družbenega in
političnega, ko pokaže, kako "idealni družinski sistem"
nuklearne družine producira "odsotnega očeta". Center tega
majhnega zoženega sveta je mati, od katere se zahteva
preveč, kar sproži vedno znova prevelike zahteve nje do
otroka, to pa pri otroku sproža strah in ambivalenco. Danes
je svet otroka bolj kot kdajkoli prej zožen le na svet
"vsemogočne matere" in morda Se na svet bratov in sester.
Strukturna neenakost spolov ob rojstvu otroka odvzame ženski
še preostale priložnosti, v že tako zoženem prostoru al-
ternativ, saj se želja po otroku obeh partnerjev spremeni v
realno materinstvo, ki ga opravlja le mati. Ženska tiči v
sistemu materinstva brez možnosti, da bi lahko le za hip
izstopila iz njega. Tisto, kar povzroči največji razkol med
spoloma, torej ni razlika v seksualnosti, temveC materin-
stvo, ki evidentno pokaže razkol med željo po otroku in
trenutkom, kjer ženska naenkrat nima nobene druge možnosti
razen te, da postane ob odsotnem očetu sama preveč prisotna.
To je pot, ki pelje žensko v krog triadne ujetosti mazo-
hizma/predaje/agresivnosti, in na katero odgovarja otrok z
lastno triado zavrnitve/agresivnosti/občutkov krivde (str.
158).
Nosečnost torej ni le sprememba fiziološkega stanja,
ampak tudi socialnega statusa, saj se mora ženska odločiti,
ali bo sprejela status matere in izstopila iz statusa
aktivne ženske ali pa bo obdržala tudi zadnjega in se
neprestano soočala s preveliko obremenjenostjo in večnimi
občutki krivde. Zato je vprašanje vzgoje otrok ob materi, ki
zasede ves prazni prostor, ki v družini za očetom ostane, v
svojem temelju politično vprašanje in se dotika dejstva, da
ni dala sodobna družba ženski nikoli legitimne pravice, da
Soc Delo 28, 1989, 3 Nove knjige	339
bi zahtevala in tudi dobila sodelovanje pri vzgoji otrok.
Prav na tej točki pa C. Olivier razbije seksistični mit o
ženski zavezujoči in simbiotski povezanosti s sinom, ki vidi
vzrok v tem, da ima ženska končno v popolni lasti objekt, ki
poseduje tisto, kar je temelj njenemu občutku necelosti in
zavisti.
Redefiniranje vpraSanja spolov in postavitev novih
partnerskih odnosov pomeni torej v prvi vrsti, da bodo
očetje začeli zares skrbeti za svoje otroke, da bodo stali v
prostorih, kjer jih iSčejo njihove hčere, ki naj bi postale
končno nove ženske, ki jim občutek nezadovoljenosti ne bo
odvzemal bogastva življenjskih izbir. Prav tako pa bo
ukinitev strukturne neenakosti spolov ukinila potrebo po
obračunu z vsako žensko, ki pride na pot moSkemu, v večnem
strahu, da bo naSla poti do njegove bližine. Le tako je
mogoče prekiniti krog moSkega sovraStva in ženske inferior-
nosti. Kot poudarja C.Olivier: "Dokler pa bo družina ostala
kraj razlike med vlogo moSkega in vlogo ženske, toliko časa
bo otrok sprejel vase seme seksizma." (str. 175) Avtorica
pove torej več kot le tisto, kar so pred njo dokazovali že
mnogi in je Margueritte Duras strnila v metaforo "mati je
institucija"; pokale namreč, da je tudi to vlogo sprejela
ženska zato, ker ji je bila vsiljena in se je Sele skozi
določen časovni razvoj začela kazati kot naravna in samou-
mevna. Zavedanje neke družbene konstrukcije realnosti je Se
novo in zato za mnoge Se premlado, da bi mu verjeli.
Darja ZavirSek
SPOLNA ZLORABA DEKLIC
Rosemarie Steinhage, Sexueller Missbrauch an Mädchen, Ein
Handbuch fur Beratung und Therapie, Hamburg 1989.
Najnovejša knjiga Rosemarie Steinhage, pedagoginje,
raziskovalke in aktivne članice ženskega gibanja v Nemčiji,
je ena od mnogih, ki se od začetkov 80. let ukvarjajo s
tematiko spolnih zlorab otrok. Se zlasti deklic. To
vpraSanje, ki ga je konec 70. let začelo problematizirati
prav žensko gibanje, je definiralo spolne .Porabe otrok
izključno kot nasilje nad šibkim, brezmočnim telesom, ki ga
izvajajo tisti, ki imajo enotraj patriarhalne strukture
družbe moč, oblast in na temeljih zgodovinskega spomina
utemeljeno 'pravico do nasilja in telesa drugega spola. Tudi
avtoric» sama demistificira vpraSanje spolnih zlorab že na
samem začetku, ko nedvoumno zapiše: "Spolna zloraba je
seksualiziranje moči in nasilja" (str. 19).
To nasilje se pojavlja najpogosteje prav v prostorih, ki
jih zamejujejo stene družinske intime. V najpogostejših
primerih so povzročitelji moški, ki v odnosu do deklice
imajo ali prevzamejo vlogo očeta: to so očetje, očimi,
rejniki, skrbniki, materini prijatelji, pa tudi stari očetje
in bratje. Otroci, ki doživljajo spolne zlorabe (v 80-90%
primerov so to deklice), doživljajo torej v družini s strani
svojih najbližjih ogrožanje, nevarost, strah in spolno
340	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
nasilje bolj kot skrb, ljubezen in občutke varnosti.
DrugaCno od dejanskih izkuSenj pa je vsakdanje uCenje
deklic, ki je v repertoar "vzgoje za življenje" vneslo
neprestafio opozarjanje pred neznanimi moškimi, ki deklice z
zapeljivimi besedami zmamijo v temne veže in jih tam
izkoristijo v svoje namene.
Opravka imamo s svojevrstno premestitvijo, kjer se
deklico v okolju zlorab in nasilja svari pred hudobnim
zunanjim svetom, pred katerim jo lahko zaščiti prav to in
samo to okolje nasilja. Oblikovanje takšne podobe sveta še
pripomore k temu, da se deklica temu nasilju ne upre, kajti
storiti ta korak pomeni izstopiti prav v to nevarno in tuje
okolje, pred katerim jo zdaj "varuje" varni in topli dom.
Stisnjena v ta primež se deklica obda z molkom in pasivno-
stjo, s krhkim oklepom svojega lastnega sveta, ne da bi
prekršila nepisano prepoved "nikomu izdati te skrivnosti".
R. Steinhage navaja nemške statistike, ki letno zabele-
žijo 10 000 primerov spolnih zlorab otrok, dejanske številke
pa se po mnenjih raziskovalk tega vpraSanja gibljejo med
200.000 do 300.000. Med ostalimi podatki je pomemben odsto-
tek, ki dokazuje, da je številka povzročiteljev, najožjih
družinskih članov izjemna; 75 odstotkov povzročiteljev ima z
zlorabljenimi deklicami tudi sorodstvene odnose (zanimiv je
podatek, da v primerih zlorab dečkov povzročitelji niso
očetje, temveč bolj daljni sorodniki, družinski prijatelji
in neznanci).
Pomembno in nezanemarlj ivo je tudi dejstvo, da povzro-
čitelji izhajajo iz vseh socialnih slojev, le da je med viš-
jimi sloji in tam, kjer je sorodstvena oddaljenost mini-
malna, večja možnost, da se spolna zloraba prikrije. Verjet-
nost, da se spolna zloraba razkrije, je torej večja, če je
povzročitelj tujec, in če izhaja iz nižjega socialnega
sloja. Cim ožja je sorodstvena povezava med povzročiteljem
in prizadeto deklico, tem intenzivnejše, pogostejše, nasil-
nejSe ter bolj skrito je spolno nasilje.
R. Steinhage definira polje spolne zlorabe kot dejanje,
ki se začne tam, "kjer se moški zavestno zadovoljujejo s
telesom deklice ali pa se pustijo od njega zadovoljevati.
Spolni kontakti z deklicami so vedno nameravana dejanja
povzročiteljev. ... Spolna zloraba pomeni, da povzročitelj
zlorablja zaupanje, odvisnost in seksualnost deklice, ter
izrablja njena otroška čustva za svoje interese." (str. 16-
17) Spolne zlorabe deklic torej niso naključna, temveč na-
črtovana in ponavljajoča se dejanja, dejanja moči in nasi-
lja.
R. Steinhage demistificira tudi predstavo o moških sto-
rilcih, ki se jih označuje kot "skrajno patološke tipe",
alkoholike ipd., zaradi želje po odmiku od dejanskosti, ter
želje, da bi se izognili soočenju z dejstvom, da so to "po-
vsem normalni moški" vseh družbenih slojev, vseh poklicnih
pripadnost, ki živijo v vsaki človeški sredini.
Soc Delo 28, 1989, 3 Nove knjige	341
Zato, da bi prikrili svoja dejanja, uporabljajo povzro-
čitelji najrazličnejše taktike in strategije, od katerih je
pomembna zlasti taktika vsiljevanja sokrivde deklici z znano
sintagmo "To je najina velika skrivnost!", ki med drugim
implicira tudi aktivno vlogo deklice, objekta povzročitelje-
vega nasilja.
Tako ostane kot realnost takšne situacije le življenje
polno strahu, prikrivanja in groze pred realiziranjem po-
vzročiteljevih groženj ("Ce bodo zvedeli, kaj si delala, te
bodo poslali v popravni dom!").
Posledice, ki jih spolne zlorabe povzročijo, so kom-
pleksne, in kaotičnost otroškega sveta v takšnih okoli-
ščinah bi bilo komajda mogoče označiti z ohlapno sintagmo
"psihosomatske motnje". Poškodovano ni le čustvovanje de-
klice, ki ji je ponujena podoba sveta, ki ga deklica ne more
sprejeti, temveč se v njej krepi tudi prepričanje, da mora
biti v njej in na njej nekaj zelo narobe, če ji zlo dela
nekdo, ki jo ima rad in ima ona rada njega. Se več, tudi
njeni najbližji, mati, bratje, sestre, vse to molče spreje-
majo.
Izkušnja, ki je premočna, da bi se lahko ob izhodu iz
otroštva zaključila, se kaže pri prizadetih ženskah v obliki
občutkov silnega strahu, sramu, krivde, manjvrednosti in
nezaupanja. Vse to se pogosto strne v prepričanje, da je na
njej nekaj grdega, zlega; da je nekaj čudnega na njenem
telesu, kar je napeljalo očeta, da jo je zlorabi jal .o
R. Steinhage opozori tudi na pogosto produciranje razkola
med materjo in hčerjo, ki ga izvaja povzročitelj (poveli-
čevanje hčerke pri materi, kritiziranje matere hčerki,
tarnanje hčeri o odsotnosti materine želje po spolnosti). S
tem vzbuja povzročitelj pri hčeri občutke odgovornosti za
stvari, ki se tičejo matere, hči pa se pogosto znajde v
situaciji, kjer sledi lastni želji, da bi izpolnila očetove
želje. Deklica pogosto ni le v vlogi spolnega objekta,
temveč tudi v vlogi zaupnice in ljubimke. S tem je dodobra
vzpostavljen tekmovalni odnos z materjo ter prevzeta odgo-
vornost za različne vloge in naloge, ki jih mora deklica
opravljati.
Pomemben del svojega razmišljanja posveti R. Steinhage
vprašanju, kako pomagati prizadetim, žrtvam spolnih zlorab.
Nedvomno je eden pomembnih korakov, ki je še zlasti uve-
ljavljen v anglosaksonskem svetu tisti, ki zahteva predvsem
redefiniranje vloge otroka, družinskih odnosov in vprašanja
žrtve. Otroci, še zlasti deklice, niso žrtve par excellence,
temveč postanejo to šele znotraj takšnih odnosov in takšne
vzgoje, ki se ni otresla primesi patriarhalnosti. Značil-
nosti te vzgoje lahko strnemo v sintagmo: "Odrasli imajo
vedno prav, zato jih je treba vedno ubogati." Zato nosi
redefiniranje tega vzorca zahtevo, da se otroku ne odvzema
pravice do upora, do izražanja svojih zahtev, želja in
nestrinjanj v odnosu do starejših. Otrok mora iz trpnega
objekta postati subjekt.
342	D. ZavirSek	Soc Delo 28, 1989, 3
Na drugi strani pa je delo v najrazličnejših terapevtskih
skupinah, ženskih skupinah za samopomoč, uperjeno v pomoč in
v učenje samopomoči, ki jo potrebujejo tiste ženske, ki so
spolne zlorabe doživljale v mladosti in se spopadajo z
občutki krivde, strahu pred moškimi, s problemi sprejemanja
svojega lastnega telesa itd.
Ena od ključnih zahtev, ki jih postavljajo vse, ki se
ukvarjajo z vprašanjem spolnih zlorab je, da morajo sveto-
vanje in terapijo s prizadetimi deklicami in ženskami
izvajati ženske, saj se le ženske vsak dan srečujejo z
realnim strahom pred spolnim nasiljem, ki je moškim tuj.
Izkušnje terapevtskih in svetovalnih skupin dokazujejo, da
je temelj takšne oblike pomoči v zavedanju in razumevanju
specifičnih ženskih problemov, ki je pogoj za vzpostavitev
dovolj velike mere zavezništva med prizadeto žensko-deklico
ter svetovalko-terapevtko.
Izkušnje z moSkimi terapevti-svetovalci so pokazale, da
se moški pogosto nagibajo k identifikaciji s povzročiteljem,
da izkušnje prizadete ne jemljejo dovolj resno, da iSčejo
vzroke spolne zlorabe v povzročitelju (je bolan, zato
njegovih dejanj ne gre jemati resno), pogosto usmerjajo
svoje svetovanje v poudarjanje, da mora dobiti deklica
ponovno zaupanje v moške, dajejo večji pomen seksualnim
aspektom spolne zlorabe kot aspektom nasilja, večina študij
opozarja tudi na to, da je nemalo terapevtov kot pogost del
terapije, ki naj bi imel "zdravilni" učinek, uporabljalo
tudi napeljevanje na različne vrste spolnih kontaktov, ki
naj bi prizadete "razbremenili" strahov pred spolnostjo.
R. Steinhage poudarja, da se morajo v središče
svetovanja-terapije postaviti potrebe in interesi prizadete
deklice ali ženske, katerih predhodna izkušnja je prav
nasprotna; njihovi interesi niso bili nikoli zares upošte-
vani, zato se tudi same niso naučile upoštevati le-teh,
temveč so nasprotno, svoje telo in svojo celotno osebnost
vedno doživljale kot slabo in nezadostno. Terapevtka-
svetovalka se mora torej nedvoumno postaviti na stran priza-
dete deklice, ki ji je mogoče pomagati le, če se pridobi
njeno zaupanje, če se ji brezpogojno zaupa, ter jo podpre v
prepričanju, da je krivda le na strani povzročitelja. Takšno
delo z deklicami naj bi v njih okrepilo občutke lastne
vrednosti in zavest o tem, da pripada njihovo telo le njim
in da odrasli nad njim in nad njeno seksualnostjo nimajo
pravic.
Pri delu z najmlajšimi deklicami od tri do pet let je še
zlasti pomembno, da terapevtka-svetovalka najde tisto osebo,
ki ji deklica zaupa, in kateri lahko zaupa tudi izkuSnje
spolnih zlorab, ter jima pomaga utrjevati njuno medsebojno
prijateljstvo.
IzkuSnje z materami prizadetih deklic so pokazale, da je
pogovor z materjo naslednji korak pri delu z deklico, da pa
se svetovalka-terapevtka ne more hkrati ukvarjati z obema in
da se ne sme postaviti na materino stran. Mati je pogosto
tudi sama zapletena v situacijo družinskega nasilja (najpo-
Soc Delo 28, 1989, 3 Nove knjige	343
gosteje psihičnega, večkrat pa tudi fizičnega), iz katere ne
najde izhoda, kar najverjetneje pomeni, da o dogodkih v dru-
žini molči, ne da bi svojo hčer zaSčitila, ker bi s tem sebe
Se bolj izpostavila.
Pomembno je, da se mater v takSnih situacijah ne obsoja,
kajti, kot pravi Rosemarie Steinhage, "nobena mati ni
odgovorna za to, da je njen mož spolno zlorabil njeno
hčerko" (str. 96). Vendar je kljub vsemu mati odgovorna za
to, da je svojo hčer pustila samo, ne da bi jo podprla,
čeprav je tudi sama v situaciji, ki je tako grozeča, da si
pred njo najpogosteje zatiska oči, potem pa se nemočno
spraSuje, zakaj ji hči ni zaupala. Pogosto se njena nemoč in
strah obrneta proti hčeri, ki se ji kaže kot glavni krivec
za nerešljivo situacijo.
Zato je potrebno nuditi materi podporo, da bi spet dobila
nadzor nad svojim lastnim življenjem: "Le matere, ki so
samozavestne in lahko živijo avtonomno, lahko varujejo svoje
hčere pred spolno zlorabo." (str. 106)
Ob razmišljanju o različnih načinih pomoči prizadetim
deklicam in ženskam çe avtorica kritično ozre na družinsko
terapijo, ki Izhaja iz predpostavke, da gre za motnjo
družinskega sistema, s tem pa je poudarek usmerjen stran od
posameznika na družino. Spolne zlorabe naj bi bile posledica
"disfunkcionalnega družinskega sistema" (str. 120), katerega
vzrok je uničena partnerska zveza, otroci pa so prepoznani
kot nosilci simptoma. Logika, ki ji sledi družinska tera-
pija, izhaja iz predpostavke, da se je mati svoje vloge
gospodinje, zakonske žene in matere naveličala in jo dele-
gira na starejšo hči, ki se možu-očetu ponuja kot nadome-
stek. Tako je terapevtska intervencija usmerjena v to, da se
partnerska zveza spet razčisti, kar naj bi rešilo problem
spolnih zlorab in bi ponovno vzpostavilo izgubljeno zaupanje
med očetom in hčerjo.
To torej pomeni, da se na dejstvo spolne zlorabe ne gleda
kot na dejanje nasilja, ampak kot na spolni delikt, ki je
razrušil družinsko harmonijo, smisel terapije pa je, da se
družinski sistem ponovno vzpostavi. Družinska terapija ob
primerih spolnih zlorab otrok pogosto pomeni, še nadalje
nositi odgovornost za svoje starše, razumeti njihovo
obnašanje s pomočjo interpretacij in razlag njihovih vedenj,
ter jim oprostiti. Ce torej spolna zloraba vedno pomeni
uničenje družine, pa "družinska terapija pomeni vedno
dajati upe posameznim družinskim članom, da lahko družina
ostane skupaj" (str. 125).
Vrednost knjige Rosemarie Steinhage torej ni le v tem, da
kompleksno razkriva dolgo prikrito vprašanje spolnih zlorab
deklic v okviru družinskih odnosov, temveč tudi v tem, da
išče možnosti za različne oblike pomoči, ki jih je mogoče
ponuditi prizadetim, da bodo izstotopile iz temnega risa
samoobtoževanj, strahu in nezaupanja ter našle prostore
varnosti in izgubljene občutke samozaupanja ter spoštovanja.
Darja Zaviršek
iz tujega
tiska
OBA STA ISTO
Elisabeth Badinter, L'un est l'autre. Des relations entre
hommes et femmes, Zditions Odile Jacob, Paris 1986
Elisabeth Badinter, avtorica popularne "Materinske
ljubezni", je napisala zanimivo knjigo o odnosu med spoloma
skozi zgodovino, od nastanka Človeške vrste, do današnjega
časa. Podajamo kratek povzetek v pouk, razmislek in izziv.
Glavna teza avtorice je, da sta komplementarnost in
delitev dela med spoloma bistvena značilnost ČloveSke vrste,
vendar komplementarnost ne pomeni podrejanja enega spola
drugemu, točneje patriarhata. V tekstu, ki je bogato doku-
mentiran, pokaže, da je patriarhat samo značilnost določe-
nega zgodovinskega obdobja, ki naj bi mu sledilo bistveno
drugačno razmerje med spoloma oziroma med ljudmi.
Knjiga je razdeljena na tri dele z značilnimi naslovi:
Eden in drugi (L'un et l'autre = obdobje komplementarnosti),
Eden brez drugega (L'un sans autre = obdobje patriarhata),
ter Eden je drugi (L'un est l'autre = obdobje enakosti med
spoloma) oziroma bolj prosto prevedeno Oba sta isto.
Učlovečenje in s tem specifično razmerje med spoloma naj
bi se začelo s pokončno hojo, ki je imela za posledico poleg
drugega tudi spremembo lege in zoženje medenice, s tem pa
težke porode in pogoste smrti samic. Genetski razvoj je
pripeljal do skrajšanja nosečnosti in manjših mladičev z
mehkejšo lobanjo, ki so zaradi večje nebogljenosti potrebo-
vali dolgotrajno skrb matere. To je samicam omejilo gibanje
in povzročilo, da si hrane niso več mogle pridobivati z
lovom na večje živali, ampak so jo lahko predvsem nabirale.
Različen način pridobivanja hrane pri samcih in samicah ne
obstaja nikjer v živalskem svetu, niti med primati, ampak je
značilnost človeške vrste. To je prva in temeljna delitev
dela med spoloma.
Delitev dela na lov in nabiranje ne pomeni odvisnosti
enega spola od drugega, temveč komplementarnost, menjavo ra-
stlinskih proteinov za živalske, saj so oboji nujni za
človeško prehrano.
Antropologi so doslej kot aktivnost, ki je razvila fizi-
čne in psihične sposobnosti človeka, obravnavali predvsem
lov. Badinterjeva opozarja na zanemarjanje specifičnih spo-
sobnosti, ki jih zahteva nabiranje: poznavanje užitnih ra-
Soc Delo 28, 1989, 3 Iz tujega tiska	345
stlin, orientacija v prostoru in času, zmožnost v kratkem
času nabrati veliko količino, jo prenesti in shraniti. Ob
tem so morale samice ves čas paziti na mladiče.
Obstajajo dokazi (ločena najdišča moških oziroma ženskih
in otroških okostij), da so v določenem obdobju moški ter
ženske z otroki živeli v ločenih skupinah, ki so se občasno
sestajale, do so izmenjale različne vrste hrane.
Paleolitske upodobitve in razni materialni ostanki ne da-
jejo nobene podlage za domnevo o kakšnem hierarhičnem raz-
merju med spoloma, ne za patriarhat, ne za matriarhat. V
primitivni družbi, ko še ni privatne lastnine, vprašanje
sorodstvenih vezi zaradi dedovanja ni pomembno. Ugotavljanje
sorodstva po materi ne pomeni matriarhata (oblasti žensk).
Različne dejavnosti in medsebojna odvisnost so bile pod-
laga za "delitev oblasti". Avtorica meni, da v paleolitiku
fizični in metafizični moči lovca, ki ubija, simetrično
ustreza prokreacijska moč ženske. O tem pričajo značilnosti
umetnosti tega obdobja: kult rodovitnosti, izražen v kipcih
boginj, "Vener" iz 9. tisočletja p.n.š.
Med 8. in 6. tisočletjem p.n.š. so ljudstva Bližnjega
Vzhoda prešla od nabiranja in lova h gojitvi rastlin in udo-
mačevanju živali. Ekonomska sprememba je imela za posledico
preoblikovanje družbe, mišljenja, duhovnega in kulturnega
življenja. Ugled ženske in matere izpričuje nenavadno veliko
število Skulptur (kipcev), ki predstavljajo dostojanstvene,
veličastne ženske osebe. Upodobitve moških oseb so v tem ob-
dobju redke in mnogo manj mogočne. Kult boginj-mater je bil
razširjen po vsem Bližnjem Vzhodu. Ko je človek začel ob-
vladovati naravo, so ženske gojile rastline in rodovitnost
zemlje se je povezovala z rodnostjo ženske. Moški so v tem
obdobju prehajali od lova h gojitvi živali. Komplementarnost
je obstajala, vendar pomembnost opravil ni bila enaka. Bolj
ko napreduje poljedelstvo, bolj narašča veljava žensk. Zna-
čilni ženski liki (Potnia - gospodarica) izražajo gospo-
dovalnost boginje, ki zagotavlja plodnost kot vir blagosta-
nja. Od žensk je odvisna obilnost letine, kajti one poznajo
skrivnost ustvarjanja. Kaže, da v tej relativno mirni dobi
moške vrednote niso imele posebne veljave, zato tudi ni bilo
pravih moških božanstev.
V neolitiku se razvije "moško" poljedelstvo, obdelovanje
zemlje z ralom, torej s pomočjo živali, za razliko od "žen-
skega", za katerega je značilna motika. S tehniko oranja, ki
omogoči z manj truda obdelati večje površine, postane polje
moška domena. Opazovanje udomačenih živali pa je tudi
omogočilo razumevanje vloge moškega v reprodukciji prebival-
stva .
S spremembo načina življenja in prehranjevanja je sredi
neolitika začelo prebivalstvo naraščati. Potrebe po zemlji
so se povečale, s tem pa tudi ropanje in bojevanje. Vojsko-
vanje je predvsem inoSkâ domenek in vojna postfiine siinetriCno
346	Iz tujega tiska Soc Delo 28, 1989, 3
dopolnilo materinstvu. V mitologiji boginjo mater nadomesti
najprej dvojica božanstev in nato moSko božanstvo. Nadome-
stitev boginj z bogovi, ki ni potekala brez boja, je
izražena v mitologiji mnogih ljudstev.
Patriarhat, ki sledi, obsega v zgodovini Človeka pri-
bližno štiri tisočletja. Patriarhat ne oznaCuje samo oblike
družine, ampak celotno družbeno strukturo, ki temelji na
oCetovski oblasti. Vladar ali plemenski poglavar imata enako
oblast nad Člani skupnosti kot oCe v družini. Oblast je od
boga. Bog in stvarnik je bog oCe. Ženska vloga je celo v
prokreaciji zreducirana na minimum. Ženska dobi negativni
predznak kot nevarnost nereda in anarhije. Cim bolj je neka
družba patriarhalna, trša je do žensk in bolj izraža svoj
strah pred njihovim uporom. Ta strah oCitno ni bil uteme-
ljen, saj v zgodovini ni znan noben kolektivni upor ženskega
spola. Ženske so za dolgo dobo prevzele ideologijo svojih
gospodarjev. Kot mejnika tega obdoba Badinterjeva postavlja
zaCetek atenske demokracije v 5. st. p.n.š. in francosko
revolucijo, iz katere je po skoraj dvestoletnih prizadeva-
njih konCno izšla demokracija za vse.
Patriarhalni sistem je šel v poudarjanju razlik med spo-
loma tako daleč, da je skoraj onemogočil komplementarnost.
Razlik med spoloma namreč ne pojmuje z vidika menjave, do-
polnjevanja, ampak z vidika nasprotovanja, opozicije. V
radikalni asimetriji spolov, kjer ženska ni le drugačna,
ampak je slaba, zla, nevarna, temeljita moč patriarhalnega
sistema in klica njegovega razkroja. Po mnenju avtorice sta
delitev človeštva na dve sferi, dobro - moško in slabo
žensko, do absurda privedla ortodoksni islam in nacizem.
Nasploh je slab položaj žensk značilnost vseh totalitarnih
režimov.
Dalje preteklost dokazuje, da so komplementarni odnosi
med spoloma bili mogoči in najbrž vedrejši kot ti, ki jih
poznamo zadnjih 4000 let. Ravnotežje moči omili grožnjo
upora in konfliktov. Kakor hitro pa en spol poseduje vso
oblast, vlada v strahu, da mu bo oblast odvzel drugi in ga
izničil.
Ob koncu tega dela se avtorica sprašuje, kako je mogoče,
da so si ženske, ki so v nekaterih obdobjih nedvomno uživale
velik ugled in dokajšnjo moč, pustile to odvzeti. Domneva,
da je razlog za to v človeški biseksualnosti, zaradi katere
so moški in ženske hkrati aktivni in pasivni, napadalni in
podrejeni, možati in ženstveni. S tem da so ženske polagoma
prepuščale svojo moč, so bile razrešene odgovornosti, v
zameno pa so pridobile zadovoljstva pasivnosti in mogoče
celo zadovoljitev skritega mazohizma. Moški naj bi pridobili
neoviranost agresivnih teženj. F. Hžritier meni drugače,
namreč da se ženske niso znale prilagoditi družbenim spre-
membam. Hipoteza F. Hžritier nam je bližja. Lahko bi
postavili še eno, namreč majhno zainteresiranost žensk za
politično oblast, saj Badinterjeva pravi, da niti v zgodnjem
neolitiku, ko je bil pomen žensk največji, ni bilo pravega
Soc Delo 28, 1989, 3 Iz tujega tiska	347
matriarhata. Vse to so predvsem domneve, ki jih je skoraj
nemogoCe dokazati. Tudi Engles ni znal prepričljivo pojas-
niti razlogov za "zgodovinski poraz ženskega spola".
Odnosi podrejenosti in nadrejenosti med moškimi in žen-
skami so slika odnosov med ljudmi nasploh. Propad patriar-
hata se je začel s propadanjem politične oblasti vladarja.
Zahteva po enakosti in svobodi, postavljena v francoski
revoluciji, se je sprva nanašala samo na moške. Demokratične
vrednote pa so bile usodne za kralja, za boga očeta in tudi
za očeta v družini.
Čeprav so francoski revolucionarji zahtevali pravice
človeka le za moške, je zanimivo, da je Descartesov učenec
Poulain de la Barre v svoji knjigi iz leta 1673, torej
stoletje pred francosko revolucijo, razvijal tezo o enakosti
spolov, ker so ženske obdarjene z enakim razumom kot moški
in so jim podobne skoraj v vsem, zato bi lahko opravljale
vse poklice.
Revolucionarji 18. stoletja niso šli tako daleč. Le redki
so se zavzemali za enakopravnost žensk. To sta bila predvsem
Condorcet in Mme d'Epinay, ki je na svoj način že dve sto-
letji pred Simone de Beauvoir rekla, da se ženska ne rodiš,
ampak postaneš. Condorcet je zahteval, da zakonodajalci ne
spregledajo pravic polovice človeštva.
Drugi, zlasti Diderot, so se zavzemali za nekaj, kar bi
danes imenovali enakost v različnosti. Večina pa je sledila
Rousseauju, za katerega je ženskost nepremostljiva razlika
med spoloma in ovira za enakopravnost.
Konvent je odločno zavrnil volilno pravico žensk z ute-
meljitvijo, da naravnih omejitev ne more spremeniti noben
zakon. Olympe de Gouges s svojo deklaracijo pravic ženske in
državljanke 1. 1891 ni uspela. V Franciji Je neenakopravnost
žensk za dolgo utrdil Napoleonov civilni zakonik, ki Je kar
se tiče žensk, eden najbolj patriarhalnih v svojem obdobju.
V opisu "dolgega pohoda žensk" navaja Badinterjeva vrsto
zanimivih osebnosti in uspehov. Navedimo, da so ženske prvič
dobile volilno pravico v ameriški državi Wyoming 1. 1869. K
izboljšanju položaja žensk je veliko prispevalo uvajanje
obveznega osnovnega izobraževanja za oba spola ter postopna
dostopnost visokošolskega izobraževanja in poklicne aktiv-
nosti za ženske. Posebno pomembni pridobitvi sta bili ženska
kontracepcija in liberalizacija splava, kar Je ženske
odrešilo preštevilnih nosečnosti in ljudem omogočilo načrto-
vanje družine.
Za patriarhat značilna kontrola nad rodnostjo žensk in
delitev dela po spolu sta se v desetletjih po drugi svetovni
vojni spremenili. Ženske odločajo o rojstvih otrok in delijo
ekonomski svet oziroma svet dela z moškimi.
Ko so ženske s kontracepcijo in legalizacijo splava pri-
348	Iz tujega tiska Soc Delo 28, 1989, 3
dobile pravico in možnost odločati o svojem maternistvu, je
bilo to sprva videti kot intimna pridobitev, kot dokončna
stopnja k enakopravnosti žensk. Izkazalo pa se je kot
začetek novega obdobja, ki daleč presega žensko vpraSanje.
Odkar ženska lahko sama odloča, ali bo imela otroka z do-
ločenim moškim, se je razmerje moči obrnilo v škodo moškega.
Pravica moških do svobodnega odločanja o rojstvu otroka je
dejansko omejena na negativni vidik.
V zahodnih deželah se novo razmerje med spoloma izraža v
novih načinih življenja, na primer v izvenzakonski skupno-
sti, ki je vedno pogostejša, medtem ko sklepanje zakonskih
zvez upada; narašča število enoroditeljskih družin. Pomembno
je tudi širjenje prakse, da žena ob poroki ne prevzame
moževega priimka, kar je ena od značilnosti patriarhalne
družine, kjer sprememba priimka pomeni, da ženska odslej
pripada drugemu moškemu.
Opis zgodovinskega razvoja Badinterjeva zaključuje z ugo-
tovitvijo, da se v 20. stoletju na zahodu končuje veljavnost
načela neenakosti moških in žensk, ki je trajalo skoraj 4000
let. Meni, da bi se ljudje verjetno laže pri-lagodili
enakosti v razlikah kot izenačevanju vlog obeh spolov. Na
nesrečo človeštva izkuSnje kažejo, da je komplementarnost le
redko sinonim za enakopravnost in razlike se hitro spreme-
nijo v asimetričnost. Današnja doba ni več čas primitivne
ločitve spolov, ampak čas, ko si on in ona vse delita.
Tretji del je predvsem razprava o posledicah in problemih
iznačevanja. Zdi se, da ob bistveni razliki v kromosomih in
anatomiji ostaja posebnost žensk predvsem to, da rodijo
otroke. Različne družbe pripisujejo tej razliki večji ali
manjši pomen. Avtorica upa, da bo upoštevanje podobnosti
končalo vojno med spoloma. Čeprav je izenačevanje vlog zna-
čilnost zahodnega sveta, je revolucionarni pomen novih odno-
sov v tem, da so pokazali, da patriarhat ni nujna posledica
komplementarnosti in da delitev dela ne zahteva oblasti
enega spola nad drugim.
Izenačevanje vlog avtorica utemeljuje ne le z večjo pro-
fesionalno aktivnostjo žensk, ki sega že na skoraj vsa
področja, temveč tudi z večjo udeležbo moških pri vzgoji in
skrbi za otroke. "Novi očetje niso le hranilci družine,
ampak se ukvarjajo z otroki na način, ki je bil doslej dome-
na mater. Te spremembe se izražajo v masovnih medijih: fil-
mu, TV, reklamah, modi ipd.
Na pravnem področju so pravice žensk izenačene s pravica-
mi moških.
Približujemo se mitu o androginu. Novo razmerje med
spoloma ženske laže sprejemajo kot moški. Zavedajoč se svoje
ženskosti brez obotavljanja izražajo tudi svojo moškost. Za
moške je položaj težji; če so moški ljudje, ki ne rodijo
otrok, je njihova definicija negativna, kar povzroča težave
Soc Delo 28, 1989, 3 Iz tujega tiska	349
z identiteto.
Razvoj v smeri izenačevanja ne poteka brez ovir in na-
sprotovanja. V zadnjem času se kažejo težnje po omejevanju
pravice do splava (primerjaj nedavno odločitev vrhovnega
sodiSča ZDA!), mnoge države se čedalje bolj intenzivno
ukvarjajo s populacijsko politiko, zaradi aidsa se vedno
bolj uporablja kondom, naSa specifika pa je, da se ženskih
kontracepcijskih sredstev pogosto ne dobi.
Z opisom sodobnega načina življenja na zahodu avtorica
dokazuje, da so danes razlike med posamezniki pomembnejše od
razlik med spoloma. S tem, ko biseksualna družba povečuje
podobnost med spoloma, omogoča izražanje vseh individualnih
razlik. Družba ni več razdeljena na dve heterogeni skupini
ljudi, ampak je sestavljena iz množice posameznikov, ki so
si hkrati podobni in se razlikujejo na najrazličnejše nači-
ne .
Spremembe na družebenem in individualnem nivoju se kažejo
tudi v odnosih znotraj para. Tu nas čaka trojen izziv;
združiti ljubezen do sebe z ljubeznijo do drugega, uskladiti
željo po svobodi z,željo po sožitju in prilagoditi svojo
dvojnost dvojnosti partnerja. Ljubezen-strast naj bi prepu-
stila mesto 1jubezni-prijateljstvu.
Knjiga se končuje optimistično, s prepričanjem, da so se
začeli oblikovati novi odnosi med ljudmi, ki ne bodo več
obteženi z nasiljem enega spola nad drugim.«- To ne bo konec
človeka, ampak nov človek.
dr. Andreja Kavar-Vidmar
* * *
dokumentacija
ARCHIV
für Wissenschaft und
Praxis der sozialen Arbeit
ArchsozArb
Vierteljahreshefte zur Förderung
von Sozial-, Jugend- und
Gesundheitshilfe
Begründet von Professor Dr. Hans Achinger
Herausgegeben von Professor Dr. Teresa Bock
Rektoratsstraße 46, 4060 Viersen 1
im Auftrag des Deutsctien Vereins
für öffentliche und private Fü. sorge
und des Instituts für Gemeinwohl GmbH
beide in Frankfurt/Main.
Schrift leitung:
Walter Schellhorn, Dr. IHargarete Heinz
Am Stockborn 1-3, 6000 Frankfurt/Main
Frankfurt/Main • 2a Jahrgang • Nr. 2/1989
Inhalt	Seite
Alternative Streitentscheidung im
Scheidungsfolgenrecht Üt>ei1egungen zur
Übertragbarfceit US-amerikanischer
Vermittlungsintervention während und
nach der Scheidung in das Recht der
Familiengerichtshilfe
Professor Dr. Roland Proksch, Nürnberg	71
Kinder nicht vertieirateter Eltern.
Skizzen für eine gesetzliche Neuregelung
Professor Dr. Lutz Müller-Alten, Darmstadt	112
Berichte
Erziehungs- und Let>ensb«ratungsstell«n
in einem psychosozialen Versorgungsvertxjnd
Diplom-Psychologe Adalbert Hutter. Varel 2 119
Buchbesprechungen	131
Volamelo Number 4	April 1989
Articles
195 Relationships between HMOs and Mental Health Providers
Marilyn O'Bryant Robinson
201 Rural and Urban Social Work Practice: Is There a Difference?
Reginald O. York, Roy T. Denton, and James R. Moran
210 Social Work Practice and Retirement
Virginia E. Richardson
219 Lingering Sadness: Young Adults' Response to Parental Divorce
Sara E. Bonkowski
224 Sociocultural Dissonance among Ethnic Minority Populations
Kenneth L. Chau
231 From Consultation to Therapy in Group Work with Parents of Cultists
Arnold Chanon Bloch and Ron Shor
237 Research Note
Job Satisfaction and Other Characteristics among Hispanic-American
Human Services Workers
R. L. McNeely
243 Case Study
Munchausen-by-Proxy Syndrome: An Unusual Form of Child Abuse
F. Beth Stone
247 Book Reviews
TRANSRACIAL ADOPTEES AND THEIR FAMILIES: A STUDY OF IDENTITY AND
COMMITMENT, by Riu J. Simon and Howard Altstein. Reviewed hy John Y. Powell.
.TiTUinVE PSYCHOTHERAPY: THE ROLE OF CREATIVE THERAPEUTIC
INTERVENTION, by William N. Confer. Reviewed hy Margaret R. Rodway.
SUPERVISING COUNSELORS AND THERAPISTS: A DEVELOPMENTAL
APPROACH, by Cal D. StoUenberg and Ursula Delworth. Reviewed hy Vernon R. Wiehe.
PROMOTING ISSUES AND IDEAS: A GUIDE TO PUBLIC RELATIONS FOR
NONPRORT ORGANIZATIONS, by Public Imerest Public Relations. Reviewed hy
Sunshine Janda Overkamp.
FROM ISSUE TO ACTION: AN ADVOCACY PROGRAM MODEL, by Eleanor D.
Taylor. Reviewed hy Robert Suntey.
HANDBOOK OF FAMILY VIOLENCE, edited by Vincent B. Van Hassell. Randall L.
Morrison. Alan S. Bellack. and Michel Herfen. Reviewed hy Cindy Minton.
THE HALFWAY HOUSE: ON THE ROAD TO INDEPENDENCE, by Sylvia L. Golomb
and Andrea Kocsis. Reviewed hy John C. Rife.
HAVE YOU SEEN THESE?
256 Personnel Vacancies
^leni РгЛХе^
inhalt	np3/89
Kathanna Gröning	Sexualität mit Kindern. Vom Wandel einer
Diskussion	195
Heiko WallerAJlrich Laaser/ Gesundheitsförderung durch Gemeinwesenarbeit.
Günter Wendt	Forschungsergebnisse aus Großbritannien	205
Burkhard Müller	Jugendkultur und die Pädagogen	221
Benno Hafeneger	»Älterwerden« in der Jugendarbeit	234
Bruno W. Nikles	Machtergreihing am Bahnhof. Nationalsozialistische
Volkswohlfahrt und kirchliche Bahnhofsmission
193S-1945	242
Essay
Ingelore Ebberfeld	Über die Unnatur des Freitodes	261
Kurzdiskussion
Jan Künzler	Zur Annutssituation älterer Frauen	266
Forschungsnotiz
Karl-Heinz Reuband	Wächst in der Bundesrepublik die Ausländerfeind-
üchkeit?	270
neue pnuds aktuell
Hans-Uwe Otto/
Karin Bollert
Kommentar: Soziale Arbeit auf dem Weg ins politi-
sche Abseits
Information (S. 277); Tagungshinweise{S. 279);
Aktuelle Materialien (S. 280)
275
social
work
Slovenian review for theory and practice of social work
Volume 28	Ljubljana 1989	No. 3
UDK 304 + 36	UDC 304 + 36
CONTENTS
WOMEN'S QUESTION AND SOCIAL WORK
EDITORIAL
-	Gabi CaCinovič-V'ogrinCiC
Women's question and social work	263
ARTICLES
-	Maca Jogan
A contribution to the problematization of tradition:
production of women's (natural) identity	266
-	Andreja Kavar-Vidmar
The combination of professional and family role	281
-	Pavla RapoSa-TajnSek
Women and social work - experiences in FR of Germany
and our own ones	288
- Mirjana Ule
"Premodern" role of "privacy" and "women's labour"
in industrial modernity	301
-	Darja ZavirSek
Women in politics of mental health of modern
psychiatry	307
-	Mojca Dobnikar
On violence	317
REPORTS
-	A project week and a round table on women's question
(Gabi CaCinovič-VogrinčiC)	324
-	One year's experiences with SOS telephone for
women and children - vict.ias of violence
(Katarina Vidovi<<)	327
-	The balance of sexes on Bal i
(Irena Weher)	331
NEW BOOKS
-	lokasta's children
(Christiane Olivier, Jokastes Kinder, Die Psyche
der Frau im Schatten der Mutter, DTV, München 1989)
Darja ZavirSek	336
-	The sexual abuse of girls
(Rosemarie Steihage, Sexueller Missbrauch an Madchen,
Ein Handbuch fur Beratung und Therapie, Hamburg 1989)
Darja ZavirSek	339
FROM FOREIGN PERIODICALS
-	They are both the same (Andreja Kavar-Vidmar)	344
DOCUMENTATION
-	Signal informations about foreign periodicals	350
NAVODILO SODELAVCEM
Sodelavce prosimo, naj svoje prispevke pošiljajo v dveh
izvodih na naslov: Uredništvo Socialnega dela, Višja šola za
socialne delavce, Saranovičeva 5, 61 000 Ljubljana.
Obseg člankov, teoretičnih razprav in poročil o raziskavah
naj ne presega 15 tipkanih strani. Obseg ostalih prispevkov,
to je poročil, vesti, ocen, prikazov idr. naj ne presega 5
tipkanih strani, če ni drugače dogovorjeno. Člankom prilo-
žite povzetek do 15 vrstic.
Vsako besedilo naj bo napisano z dvojnim razmakom, to je do
36 vrstic na stran, ker sicer ni mogoče besedila popravlja-
ti .
Opombe in navajanje virov: Člankom dodajte po potrebi
OPOMBE in seznam LITERATURE. (1) V opombah podrobneje poja-
snjujemo besedilo ter navajamo vire. Opombe potekajo po
zaporednih številkah, ki jih v besedilu pišemo za en razmik
nad besedo, na katero se nanašajo (npr. poшoč^). Vsebino
opomb navedemo na koncu besedila pred seznamom literature in
ne pod črto vsake strani. (2) Literaturo navajamo tako, da
že med besedilom navedemo v oklepajih ime avtorja, letnico
izida dela, iz katerega je vzeta na\edba, in stran (npr.
Fromm, 1963, 21). Na koncu besedila dodamo seznam uporab-
ljene literature, urejen po abecedi priimkov in imen avtor-
jev. Primeri: Dragoš, S., Zakaj ni socialnih programov.
Socialno delo, 28, 1989, 2, 161i - Miloševič, V., Socialno
delo, Samozaložba, Ljubljana 1988.
Grafikone, sheme in druge slike priložite na posebnem listu,
v besedilu pa označite, kam sodijo.
Besedilu priložite na posebnem listu svoje osebne podatke:
ime in priimek, strokovni in znanstveni naslov, ustanovo,
kjer ste zaposleni in funkcijo, natančen domači naslov z
navedbo občine in krajevne skupnosti, telefonsko številko in
številko žiro računa.
UDC 304+36
social
work
Vol. 28, 1989_No. 3
Slovenian review for theory and practice