MO { . .N ČETRTEK Naročnina znaša:r' V INOZEMSTVU:
. L 10 40 Celoletno naprej plačano . . L
V iTAtiJŠV itiT naprej plačano poluletno	„	,	.	.	. „	5‘20	poluletno
četitletno	,	„	•	.	• ,	2 60	četrtletno
Posamezni izvod 20 cent., zastareli izvodi po 40 cent.
18-20 910
4-60
Uredništvo in uprav-
ništvo: Trst, via Maiolica 10-12. Telefon 1142. — Oglasi: Za vsak mm viso-čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej.
Trst, š&trSek 2. fefhruarla 1922.- lii/118. dlasii® Kon?ajmis£l£rce stranke ItaIBJe
MIROVNI PAPEŽ JE UMRL. Poleg mirovnih cesarjev in kraljev smo imeli tudi mirovnega papeža, Benedikta XV. V resnici:
12 milijonov mrtvih, 20 milijonov invalidov, 100 milijonov brezposelnih, svet brez mira in pokoja, palica, ruševine.
Trn je bilanca dobe Benedikta XV. 1914 — 1922.
Poslednji odmevi petletne vojne niso še ugasnili in že pripravlja kur-žuazia človeštvu novo klanje med narodi. Velesile se oborožujejo danes kakor pred desetimi leti, Sklepajo se zveze m tajne pogode. In narodi, ki so trpeli in krvaveli se obnašajo napram novemu zločinskemu početju meščansko - kapitalističnih vlad ravno tako kakor so se obnašali pred 1914. letom.
Mi se vsemu temu ne čudimo. Vojna je tako naravna posledica kapitalizma, da je mogoče odpraviti vojno le tedaj ako se uniči popolnoma kapitalizem. Te resnice se moramo zavedati vsikdar kadar govorimo o vojni. In je naša dolžnost, da odkrivamo to resnico narodom tem bolj čim bolj skuša meščanstvo zakrivati svoje zločinske nakane s plaščem narodnih in drugih enakih idealov.
Ljudstvo je podobno velikemu otroku, ki pozabi kaj hitro na šibo, ki ga e tepla. Buržuazia pozna temeljito tudi to lastnost narodov, zato nima nobene posebne skrbi pri delu, ki gre za tem, da pripravi narode tudi duševno na vojno. Nacionalistične slavnosti umetno organizi-
uresničiti vsled obljub. Eno in drugo lahko doseže proletariat sam potom svoje duševne sile in potom sile svojega števila. To silo, to moč pa jo mora znati uporabiti. Da jo uporabi, jo mora organizirati.
Kadar bo dovršil organizacijo svojih sil in ne bo več pozabljal na lahko šibe, ki ga je tepla, bo izvršil prvo veliko delo, ki bo tvorilo podlago gotovi zmagi nad kapitalizmom in kapitalističnimi pustolovščinami.
Tega dela se moramo danes poprijeti vsi, ki smo proletarci, vsi ki smo komunisti.
Ztoimci
Neki dopisnik «Slovenskega Naroda«, bojda iz Poreča, piše pod tem naslovom v zgoraj imenovanem reakcionarnem ljubljanskem listu z dne 19. t. m. iredentičen članek, v katerem obtožuje gotovo jugoslovansko buržoazijo različnih «narodnih» zločinov. Med drugim pripoveduje, da pošiljajo gotovi ljudje iz Jugoslavije v Istro v berače preoblečene agitatorje, ki da pripovedujejo ljudem, kako strašne krivice se gode ljudstvu v Jugoslaviji. Dopisnik svetuje na koncu Jugoslaviji, naj strogo zapre svoje meje, da ne bodo uhajali čez
stvo da pričakuje edino še od Jugo slavije osvobojenje in da kaj bi bilo, ako bi se mu vzelo še to sladko u-panje!
Ubogi iredent! Povejmo mu, da naše ljudstvo ni tako bedasto, kakor si ga on predstavlja. Čez jugoslovansko mejo sem prihajajoči berači so naši delavci, ki so si šli iskat dela v Jugoslavijo in ki so preje verjeli, da se cedi v Jugoslaviji mleko in med. Vračajo se kot preganjanci iz jugoslovanskih zaporov in so sedaj kajpada berači. Ti nam tu seveda potem pripovedujejo vsa zverstva bal-
Po utehi is
Občinske volitve v Julijski pokrajini so dokončane. Komunistični proletariat je nastopil tudi pri teh volitvah samostojno, brez najmanjšega paktiranja z neproletarskimi strankami in očiščen od nekdanjega so-cialno-jiemokratičnega volilnega o-portunizma. Volilni boj in izid volitev nas je utrdil v prepričanju, da je bil ta naš samostojni nastop proletariatu in komunističnemu gibanju potreben in koristen. Komunistična stranka je in hoče ostati skoz in skoz proletarska stranka. Zato mora skrbeti, da se ne vgnezdijo v proletarsko gibanje neproletarski interesi in nekomunistični nauki. To skrb mora stranka podvojiti zlasti v dobi vsakega volilnega boja. Volitve so bile od nekdaj, zlasti za proletarske stranke, skrbno nastavljena pact, v kojo se je proletariat premnogekrat vjel in ostavil v njej velike dele svoje časti, svo* jega ponosa in svoje samostojnosti. Za časa volitev se jc zgodilo premne
rani obmejni spori in umetno nego-!nje taki berači, ker tukajšnje ljud-vanje narodnega ponosa, vse to spa- ‘ J~ 1	’’
da v delokrog dobro premišljene akcije, ki ima nalogo, da r s tv ari v narodih ono duševno razpoloženje, ki bo jutri pozdravljalo z velikim navdušenjem sklep, ki bo gnal narode v novo klanje.	‘
Edina odporna sila zločinskemu početju kapitalizma je razredno zaveden proletariat. Buržuazia se te sile dobro zaveda in jo sksuša zato premagati na vseh poljih. Skuša )0 premagati tudi radi tega ker se upravičeno boji, da pride tudi zanjo dan obračuna.
Dan obračuna bo prišel. O tem nimamo nobenega dvoma. Lahko se zgodi, da pride ta dan kasneje kakor je naša želja. Vendar bo prišel. Toda proletariat ne sme čakati tega dne s križem rokami. Njegov Mesija ne pošilja mane z nebes kar čez noč. Proletariat je in mora biti sam svoj Mesija, je in mora biti sam svoj odrešenik.
V prvem letu po voj*,« je LT:i usoda naklonjena proletariatu. Mal energični sunek bi bil zadoščal iri postal bi bil proletariat vladar veta. Tega sunka ni znal izvršiti. Njegova mednarodna organizacija ni bila sposobna izvršiti takega blagodejnega sunka. Danes izgleda kakor, da je bil proletariat premagan od buržuazije na vseh poljih. In resnica je, da je dobil proletariat v vseh narodih prav močne udarce. Premagan pa ni še.
■Tega se kapitalizem tudi dobro zaveda. Sedaj, ko se kapitalizem pripravlja na nove vojne, na nove pustolovščine in, ko si domišljuje, da mu bo mogoče spraviti v nekdanji red svoje zrahljano gospodarstvo, dela na to, da spravi proletariat zopet na oni duševni in gospodarski nivo v katerem je bil pred vojno; hoče narediti, da postane proletariat pravcati suženj in, da se bo kot takaga čutil in smatral. Danes hoče kapitalizem oropati proletariat vsega onega kar si je priboril nele v povojni dobi marveč vsega onetfa kar ci je proletariat priboril v dolgih desetletjih trdega boja. Danes hoče kapitalizem napasti osemurni delavnik. Ta napad na osemurni delavnik je splošen in mednaroden. Pri nas v Italiji bodo stavbinski delavci oni, ki jim je naloženo, da ta napad prvi odbijejo. Morajo ga odbiti. Zakaj, ako bodo premagani stavbinski delavci, ako bo njim usiljen devet ali deset urni delavnik, tedaj pridejo za njimi na vrsto vse druge kategorije delavcev. Za osemurnim delavnikom pridejo na vrsto £e druge pridobitve, na katere bo izvršil kapitalizem napad.
Na eni strani torej priprave za nove včjne, za nove pustolovščine.
Na drugi stran^ priprave, ki gredo za tem, da usužmjo proletariat tudi duševno, da odvzamejo proletariatu vsako odporno moč, da narec|e jz njega mrtvo orodje v rokah kapitalizma.
Ali je možnost, da se tega ubranimo? Je! Ta možnost je v proletariatu samem, je v njegovi organizaciji, je v njegovi veri v bodočnost, v veri, da se bije za najsvetejšo stvar.
Dnevi, ki jih živimo so nedvomno tragični. Kapitalizem se čuti ojačenega, se čuti močnega. Nebo se oblači' od vsepovsod. Bliža se nevihta, velika strašna nevihta, ki bo porušila vse kar je gnilega, kar ni za življenje sposobnega. Bliža se ura, v kateri bo moral proletariat dokazati in pokazati vso svojo duševno in tehnično sposobnost.
Vprašanje, kdo bo zmagal v boju med proletariatom in buržuazijo, med komunizmom in kapitalizmom, ni vprašanje vesti, ni vprašanje, ki se ga da rešiti pri mirni razpravi ob zeleni mizi. To vprašanje ;e vprašanje moči. Kdor bo močnejši, tisti bo zmagal.
Mi ne obljubujemo torej proletariatu ničesar. Osvoboditev proletariata in komunizem se ne moreta
kanske policije in balkanskega režima, toda to ne dela danes na nas prav nikakega utiska več. Mi poznamo že predobro danes jugoslovanske razmere iz jugoslovanskega časopisja samega in nam torej ni treba poslušati več nikakih preoblečenih ali resničnih beračev iz Jugoslavije. «Obznana», zakon za «red i rad», zakon za «zaščito države», delavske zbornice, proces proti bosanskim rudarjem, proces proti Aleksandrovim atentatorjem in stoinsto drugih proti delavstvu fabriciranih obtožb, razveljavljenje komunističnih mandatov, prepoved čitanja «D e l a» v Jugoslaviji — evo to so za nas najverodo-stojnejši «berači» in ti so nam jasno dokazali, kake dobrote in kaka svoboda vlada v Jugoslaviji. In za te dobrote in za to svobodo, ultramon-tanska diktatura buržoazije, hvala ti lepa! V Jugoslaviji je svoboda za jugoslovansko gospodo, kakor v Italiji za italijansko gospodo. Razumljivo je torej, da si naši šmojri žele, da jo bi jugoslovanska soldateska «osvobo-dila», toda mi, delavci in kmetje, nimamo tu ničesar pridobiti. Mi tudi vemo, da radi interesov jugoslovanske gospode mora priti do nove vojne med Italijo in Jugoslavijo. Toda to pomeni za nas nikake svobode,
stranke dveh ali več narodov, ima proletariat korist od tega, da pride med temi strankami do sporazuma in celo do zveze. In tem bolje je, čim prej pride do te zveze. Tak sporazum med nacionalisti dveh tu živečih narodov bo, ako že ne odpravil, vsaj močno omejil nacionalistično sovraštvo med narodi, bo morda celo odpravil možnost nacionalističnega hujskanja, ki je delilo predolgo proletariat in ga sililo, da se je medseboj pretepal, ko je imel potrebo, da se združi in da skupno nastopi proti skupnemu sovražniku. Sporazum med nacionalisti posameznih narodov bo dober zgled za oni del proletariata, ki je stal in ki še Vedno stoji v vrstah nacionalističnega gibanja in vrši tako, kot suženj, delo, ki je naperjeno končno proti njemu samemu,
Pred nevihto v Jugoslaviji
Med demokrati in radikalci se je dosegel «sporazum» v vprašanju ministrskih odnošajev. Po pisanju vladnih listov izgleda, kakor da je s tem odstranjena vsaka nevarnost novih kriz, ki so toliko časa rušile temelje mladi državi. Za tiste, ki ne poznajo razmere v Jugoslaviji, bi se zdela ta poročila verjetna in jim nedvomno tudi verjamejo. Toda stvar je malo drugačna. Kdor pazno zasleduje dogodke v Jugoslaviji, ta lahko sklepa iz vsega tega, nekaj popolnoma nasprotnega. Boj med demokrati in radikalci, ki se je v zadnjem času po-spel do vrhunca, nam nudi sliko prave anarhije v upravi.
Gospodarstvo Jugoslavije je danes
ne
ampak samo še večje suženjstvo in še večjo revščino! Ob tej priliki nam bodo porušili še to malo domovja, ki nam je še ostalo in uničili še to malo polja, ki ga še imamo, dočim bo ob tej priliki število milijonarjev na eni in drugi strani raslo, kakor med sve-iovno vojno.
Zato, gospoda, hvala ti za to »svobodo* in v našem imenu ne pripravljaj nikake «osvobcdilne» vojne več! Mi poznamo samo eno svobodo in to je delavska svoboda! Ko bo-delavstvo napravilo iz Jugoslavije sovjetsko republiko, bomo govorili z njim o svobodi, ker potem bo odklenkal zvon tudi naši buržoaziji.
Ni
v spodbujo za nadaljne boje, ki se jih bomo morali udeležiti in jih izvcjc-vati v splošno korist proletariata. Vendar moramo tudi priznati, da se niso šc vsi naši kraji, kjer ro bili •ž-voljeni komunisti v občinski zastop kot večina ali manjšina, rpcrar.rh, d"\ bi nam bili poslali tozadevno poročilo. Obračamo sc torej do vseh naših sodrugov s prošnjo, da nam pošljejo koliker mogoče najhitreje vse potrebne podatke. Podatke, ki niso potrebni toliko listu koliker deželnemu strankinemu vodstvu, ki ima sedaj nalogo, da disciplinira delo vseh komunističnih zastopstev v Julijski pokrajini.
Kako so se izvršile volitve na deželi, bodo izvedeli naši čitatelji iz naših dopisov, iz teh pristnih proletarskih glasov iz dežele, na katere smo resnično ponosni. Sežana, Nabrežina in mnogi drugi kraji govore jasno, da so pripravljeni prctldelav-ski krogi na vse, da bi oropali prole-
gokrat, da so premnogi neznačajni j tariat še onega malega zastopstva proletarski voditelji prodali delavstvo i v občinah, ki mu gre po vsej pravici
oroti ;”ržnjem celega sveta. Zato te1 popolnoma razdrapano. Železniški
za skledo leče in za komoden prostorček v občinski, deželni ali državni upravi. Zato je v vsaki resnično proletarski stranki najstrožja disciplina, ki regulira volilni nastop stranke,, se vedno premalo stroga. Volilni boj, ki je ravnokar zaključen in izid volitev nam pa jamčita, da je komunistično gibanje v Julijski pokrajini čisto od vsakega oportunizma in da je to gibanje v rokah takih delavskih voditeljev, ki jim je zvestoba do proletariata in do komunističnih ciljev svetejša od malenkostnih osebnih koristi in od osebne komoditete. Naj so izpadle volitve kakorkoli, so pokazale, da ima komunistična stranka najresnejšo voljo do samostojnega življenja in da je za samostojno življenje in za samostojne nastope zrela in sposobna.
Natančen izid volitev po vsej deželi nam ni še znan. Sodrugom po deželi priznamo radi in odkritosrčno, da so izvršili svojo volilno nalogo, kakor je niso mogli, v danih okolščinah, bolje izvršiti. To pot je bilo morda v vsej dolgi dobi proletarskega gibanja v naši deželi prvič, da so nastopili naši sodrugi po deželi brez direktne pomoči od strani osrednjega vodstva. Razun direktiv, ki so jih dobili od 'našega lista, ki se je nahajal baš v teh dneh v veliki krizi, niso dobili sodrugi nobene druge pomoči. Nastopili so samostojno in ta nastop nam pove, da je tu resnična stranka, da je tu resnično komunistično gibanje, ki ne potrebuje več vsakdanjega drezanja in negovanja od strani strankinih osrednjih instanc. Pokazal nam je ta nastop, da je komunistična ideja globoko ukoreninjena v vrstah našega proletariata in da si je ustvaril ta proletariat povsod svoje posebne lokalne organizacije, da vodi potom njih delo in agitacijo v smislu sklepov naših osrednjih odborov in naših kongresov. Ta možnost do samostojnega dela nam je in naj bo Tudi našim sodrugom po deželi v ponos in
in ki si je lahko pribori ootorn svoje proletarske solidarnosti. Povsod, kjer je pri teh volitvah nastopil proletariat, se je kršil zakon, se je kršila volilna svoboda in volilna tajnost. V tem protiproletarskern nastopu sta si dala italijanski in slovanski nacionalizem roke. Skupen nastop med slovenskimi in italijanskimi nacionalci, ki se je izvršil v Nabrežini, Sežani in drugod po malih vasicah in trgih še tajno, se je izvršil pri občinskih volitvah v Gorici Savno in odločno. In naj se nam poreče karkoli, izjavljamo odkrito, da se tega nastopa med slovenskimi in italijanskimi nacionalci, te solidarnosti med slovensko in italijansko buržoazijo, izrecno veselimo. Se veselimo ne morda iz kakega ozkosrčnega strankarskega stališča, marveč iz stališča resničnih proletarskih interesov, iz interesov proletarskega gibanja. Gospodje slovenski in italijanski nacionalci naj vedo, da nimamo nobenega namena delati nobenemu nacionalizmu konkurence. Ne spadamo v vrste starih socialnih demokratov, ki jim je mnogo na srcu, da se kažejo bolj narodne od samih narodnjakov. Nimamo nobenega namena, niti nimamo nobenega interesa, da bi očitali enim na-cionalcem, da so izdali svoj narod zato, ker so se združili z drugimi nacionalci, Udruženje med nacionalno buržoazijo vseh narodov je logično dejstvo. Ako se je izvršila tu združitev sedaj le v nekaterih krajih in le v enemu mestu, nekoliko bolj sramežljivo in še v strahu pred nacionalnim navdušenjem nacionalističnih elementov, se bo sklenila ta zveza jutri bolj odločno, bolj odkrito in brez vsakega sramu; se bo sklenila ta zve* za potem, ko bodo pristaši narodnega gibanja na tako zvezo tudi duševno pripravljeni. Je pač res, da * je delavstvu v korist, ako so protidelavske stranke med seboj kolikor mogoče bolj razdražene, bolj razprte, Ali kadar se gre za narodne
bomo očitali izdajstva ne slovenskim ne italijanskim narodnjakom. Obratno, mi pozdravljamo sporazum med slovenskimi in italijanskimi nacionalci na Goriškem in smo trdno prepričani, da je to le sramežljiv in neodločen začetek dela, ki bo privedlo italijansko in slovansko meščanstvo v eno samo veliko protidclavsko stranko. Tedaj se bo pričel zaključni boj med proletariatom in buržuazijo obeh narodov, prost vseh nacionalističnih fraz in, kar je velike važnosti, prost enega narodnega sovraštva in medsebojne nezaupljivosti, ki še danes žalibog vlada v vrstah proletariata samega.
Da, bolj kakor vsi naši volilni vspehi nas veseli pričetek sporazuma .uied slovensko in italijansko buržoazijo. In bi radi, da se oni elementi v vrstah slovenske narodne stranke, ki so ta pričetek sporazuma pripravili in udejstvili, ne bi ustrašili svojega dela pred razgrajanjem drugih nacionalističnih elementov, ki hočejo nadaljevati pot, po kateri so tako neplodovito hodili celih petdeset let.
K temu malodušnemu pričetku sporazuma med nacionalci obeh narodov se bomo še vrnili. Tudi o občinskih volitvah bomo še govorili, ker je naša dolžnost, da podamo najini čitateljem v komunistični luči socialna dejstva, ki se .'vrše v krogu našega domačega političnega življenja.
Da ni bilo kršenja zakonov in volilne svobode, bi bile izpadle te volitve za našo stranko nedvomno ve-.l!ko bolje. Tvida''mi se nc hdmo. jezili v tem trenutku ničesar nad našo u-Izvršili smo delo kakor nam je bilo mogoče. Imamo vspehe. Ali mi se nri moremo sedaj vsesti na lovc-vike in sc dr/iti doseženim vspehom. ^pdočnest bo od njih, ki bodo delali in ki nc bedo nikdar pozabili, da je dosežen vspeh le podlaga novemu delu.
Prvo delo, ki nas čaka sedaj je, da skličemo na zborovanje vse naše ob-čl:::ko svetovalce, ki naj dobe na tem zborovanju direktive za nadaljno delo. To delo se mora organizirati, a-ko si zares želimo, da bo plodovito. Nadalje je potrebno, da pridemo z našo strankino organizacijo v vse o-ne kraje, kjer je nastopil proletariat tudi brez naše organizacije v komunističnem imenu in s komunističnim programom. Ako bemo storili sedaj svojo dolžnost po volitvah, jemajoč v poštev nauke, ki smo jih pri teh volitvah dobili, tedaj bomo lahko rekli, da niso bile volitve za nas neplodne.
Horaftflčnim zastopom!
Dajemo tem potom prva navodila, po katerih se morajo ravnati naši prvi občinski zastopi in vsi izvoljeni sodrugi. /ža svoje občinske zastope smatramo komunistične zastope v ožjem smislu (takorekoč), to je one, ki jih je predlagala sekcija Komunistične stranke. Tu ne pridejo v poštev oni komunistični zastopi, ki se le tako imenujejo in obstojajo iz naših simpatizantov, ki so zmagali ponajveč kot sindikalna lista, lista strokovno organiziranih delavcev, kar je še zdolaj povedano.
_ Temeljno načelo je, da so vsi sodrugi bili izvoljeni v imenu Komunistične stranke in se morajo torej strogo držati njene discipline.
Vsled tega ne prevzema Komunistična stranka nobene odgovornosti za one večine ali manjšine, ki so izvoljene na sindikalnih listah v krajih, kjer ne obstoja Komunistična sekcija, izjavlja pa da je vedno pripravljena iti jim na roko z nasvetom in dejanjem.
Sodrugi občinski zastopniki naj se za slučaj, da bi njih občinski sveti bili sklicani na kratko zasedanje in pričakujoč še druga navodila od strani osrednjih organov, ravnajo po sledečih točkah.
Večine morajo:
1) Izvoliti iz svoje srede župana In občinske svetovalce (starešine), absolutno izključujoč manjšino.
2) Predno sprejmejo v svoje roke občinsko upravo, naj se prepričajo o dohodkih in stroških občine in naj zahtevajo popolni inventar občine.
3) Dokler se ni stopilo v stik z našimi pristojnimi (kompetentnimi) sodrugi, se ne sme razpravljati o nobenem vprašanju.
Manjšine ne smejo:
1) Ne biti članice kakih komisij, ne občinskih odborov, naj si spada večina kakršnikoli stranki.
• 2) Pri volitvah se morajo one vzdržati glasovanja.
Večine kakor manjšine morajo na prvi seji napraviti izjave intrasigentno-sti, povdariti morajo komunistična načela.
omet je nazadoval na celi črti. In dustrija spi. Brezposelnost raste dan na dan, desett.isoče> delavskih družin je ivrženih na cesto brez tetrehe in kruha. Korupcija in špekulacija z državnim premoženjem, je nekaj navadnega z eno besedo rečeno: kaos v celi. državi. Zmešnjava v upravi je dosegla tako visoko stopnjo, da se nehote vprašujejo najbolj sposobni politiki, kam vse to vodi in kako najti izhoda iz te zmešnjave. Demokratska in radikalna stranka, ki imati u-pravo države v rokah, vsega tega ne videti in ko bi tudi videli, nista v stanu popraviti vsaj nekoliko, ker sta povzročili vsled svoje nesposobnosti. Da so demokratje in radikalci nesposobni vladati in upravljati državo, o tem ni	dvoma,	ker so	zato tu
najboljši	dokazi:	današnje	kaotične
razmere.	Temu	se tudi	ni niti
najmanj čudit-, če se vzame v poštev, da v Jugisiaviji postanejo lahko ministri razni zobozdravniki, duhovniki,	mesarji	pisarji
in odvetniki. Res je, da se tudi med takimi ljudmi nahajajo modre in sposobne glave, Ali v tem slučaju jih v Jugoslaviji ni. Tam postane minister tisti, ki zna najbolj odirati ljudstvo in zadostuje, da zna samo citati in pisati. Druge sposobnosti so postranskega pomena. Zato je tudi razumljiv ves boj in trganje za ministrske stolčke, To je tudi izvor vseh kriz, ki so, cd postanka sem na dnevnem redu in ki več ali manj majejo temelje mladi kapitalistični državi. Ena izmed takih kriz je bila tudi zadnja.
Glavni stranki, ki imati glavno besedo, sta demokratska in radikalna, ki sestojiti po večini iz Srbske buržoazije, Zadnja ministrska kriza, je zmešala obem stranicam glavo — v taki meri, da sc je gabilo celi javnosti. Ker sta obe stranki reflektirali na ministrstvo notranjih zadev in ker nobena ni hotela odnehati, se je med obema vnel tak boj, da ga je nemogoče popisati. Zadostuje če povemo, da je padla časopisna kampanja na najnižjo stopnjo dostojnosti, V tem pogledu je doseglo demokratsko časopisje, rekord umazanosti. Po njegovem pisanju izgleda, da med državniki Jugoslavije, ni drugih ljudi, kakor lopovi, lumpje, gadje, cigani, osli in t. d. «Beogradski Dnevnik« glasilo demokratov, piše o državnikih Jugoslavije, da je Protič prvi in Pašič drugi «magarac», dočim je -minister Jovanovič lump, Lazo Markovič pa hu-lja in gad. Zares lepa slika jugoslo-venskih prvakov. S takimi in drugimi lepimi priimki se obkladajo vredni bratci, ki še danes upravljajo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Potem ni čudno, če nima država v inozemstvu nobenega kredita.
Demokrati, kakor radikalci, se danes dobro zavedajo tega in rad?'tega iščejo načine, kako bi utrdili svojo oblast. Eni kakor drugi, so že v prejš-ni Srbiji imeli razpredene mreže tudi med vojaštvom, kar jim je takrat tudi
koristilo. Računajoč na vspeh, so se tudi sedaj vrgli med vojaštyo z namenom, da ga pridobe za svoje črne namene. To se je zlasti opazilo pri zadnji krizi, ko so šli radikalci med oficirje in jih skušali pridobiti za sebe proti demokratom. Demokrati, ki so prišli na sled tem radikalskim intrigam, so vzdignili v svojem časopisju velik vrišč in odkrito grozili z vojaško revolucijo. Po vsem tem izgleda, da se tako eni, kakor drugi naslanjajo na vojsko. Pri tem pa pozabljajo, da to ni več samo srbska vojska, temveč, da sestaja on^ tudi iz Slovencev in Hrvatov. Slovenec in Hrvat, nista navajena poslušati srbskega oficirja, ki jih še vedno smatra za «Švabe». Taka je danes delna slika razmer v «osvobojeni« Jugoslaviji. Če vzame-naš še v poštev mnenje ljudstva, tedaj si lahko stvorimo jasno in precizno sliko, ki pokazuje, da se bliža Jugoslaviji še huda nevihta.
Danes nima ljudstvo napram državi, nobenega zaupanja več. Zastonj so bile obljube in vsa patriotična propaganda: ljudstvo si danes ne želi drugega kakor «boljševikov». Navzlic temu, da Komunistična stranka ne obstoja, so tako delavci, kakor kmetje po večini komunističnega mišljenja. Ne izpolnjujejo obveznosti napram državi, ne odzivljajo se pozivom na orožne vaje in kar je važno, ne plačujejo davkov. Zanimivo je videti, koliko zaupanja ima ljudstvo v vlado. Najbolj jasno sliko nam nudi zadnja mobilizacija. V celi državi se je odzvalo pozivu pod orožje komaj 43561 vseh vojnih obveznikov. In še ti so bili večinoma iz Srbije, dočim sta Hrvaška in Slovenija dale približno 15—20%. To je bil tudi vzrok takojšnji demobilizaciji, ker se je vlada bala, da pride stvar na dan, Ali navzlic temu, da je skrbno skrivala, se je ta mobilizačni fiasko hitro razkril in dal povoda še večjim zmešnjavam in medsebojnim očitanjem. Z davki tudi ni nič boljše. Citiramo enega izmed mnogih slučajev ki jih je objavil pred kratkim neki meščanski list. V Srbiji stanejo davčni uradniki treh okrajev državo 640.000 kron mesečno, dočim’ se vplača v vseh treh okrajih skupaj, komaj 208.000 kron davkov. Pred kratkim je rkbrnl ministrski svet' sklep, ki jc naravnost smešen in ki pokazuje vso neurejenost v državi. Sklenjeno je, da se prizna davčnim uradnikom poleg redne mesečne plače, šc 3 % od izterjanih davkov. S tem hoče vlada prisiliti urad niši. vo na bolj energično izterjevanje davkov, ker se dosedaj ni skoro ničesar inkasiralo.
Č'e se vse to preštudira, tedaj ni težko priti do zaključka, kakšna usoda čaka kapitalistično Jugoslavijo. Sporazum demokratov in radikalcev, je znamenje, da sc nahaja država v teških škripcih, ki ji lahko postanejo usodepolni. Anarhija v notranji ureditvi države, je dala povoda, da sta se zaenkrat sprijaznili ti dve stranki, ki sta si vedno v laseh. Vprašanje je samo, koliko časa bo trajal ta sporazum. Po vseh izgledih se lahko sklepa, da je to premirje samo začasno in da se bližajo še hujši boji med vladajočimi paraziti, mnogo hujši, kakor so bili dosedaj. Proletariat Jugoslavije se dobro zaveda svojega položaja; dobro pozna krivce njegovega trpljenja in se radi tega tudi pripravlja na odločilni moment, da se Icončnove-ljavno osvobodi vseh pijavk, ki mu pod krinko patriotizma, pijejo kri in onemogočajo življenje. Proletariat čaka na dan, na dan nevihte, ko bo z orjaško silo zrušil sedanjo kapitalistično državo, državo meščanskega nasilja in jo zamešal s svojo proletarsko državo, z diktaturo proletariata.
Prsi Komunistični občinski zastopi
(Nadaljevanje. — Glej zadnjo štev.!) IDRIJA
Večina: narodni; manjšina: komunisti	'
PODGORA Večina: narodni; manjšina komunisti.
ŠTEVERJAN
narodni; manjšina komu-
Večana:
nisti.
Večina:
nisti.
LOKVE
narodni; manjšina komu-
DESKLE
Večina: komunisti; manjšina narodni.
PLAVE
komunisti; manjšina
Večina:
rodni.
Večina:
nisti.
Večina:
rodnir"-~~
na-
BOVEC
narodni; manjšina komu-
CEZSOČA
komunisti; manjšina:
na-
TRST
Večina: ital. narodna zveza: nacionalisti, demokratje, socialisti - reformisti, fašisti (11.997 glasov) 64 zastopnikov; manjšina: komunisti (4396
so dobili 3385, socialisti 2219, ljudska stranka 773, slov. narodnjaki 2594 glasov; vpisanih volilcev 56.343; volilo je 25.558.
Komunistična manjšina v Trstu
Sodrugi kandidatje, ki so dobili pri volitvah v Trstu največ glasov in bodo tvorili v tržaškemu mestnemu svetu manjšino, so glasom uradnih podatkov sledeči:
Cavarocchi Mario, tajnik Delavske zbornice, 4458 glasov; Gasivoda Sil-‘;io, uradnik, 4458 glasov; Lamina Glicerio, železničar, 4456 glasov; Ju-raga. Antonio, tajnik Zveze prometnih uslužbencev, 4455 glasov; Regent l«an uradnik, 4455 glasov; Bi-dussi Guido, uslužbenec pri bolniški blagajni, 4450 glasov; Lonzar Antonio, kovinar, 4449 glasov; Taucer Giovann- kovinar, 4449 glasov; Zer-gol Teobaldo, stavbinski tehnik, 4449 glasov; Visiptini Odorico, čevljar, 4448 glasov; Furian Francesco, zidar, 4445 glasov; Ribarič Antonio, mornar, 4445 glasov; Sabadin Renato, uslužbenec pri vodovodu, 4445 glasov; Jelussfcb Romano, tramvajski uslužbenec, M443 glasov: Poscoltori Vittorio, kovinar. 4443 glasov: Sla* mich Vitt6rio, uslužbenec pri Delav-
glasov) 16 zastopnikov* republikanci skih zadrugah, 4440 glaaov.
Glasovi z dežele
TRNOVO PRI GORICI.
Upravne volitve so se završile tu pri nas z « zmago® narodnih fašistov. 'Pobili so večino svetovalcev. Dasi je ljudstvo, dobro poročeno o vrednosti volilne zmage proletariata v meščanskih državah in ni pričakovalo posebno velikih koristi) od tega, če bi prodrli komunisti — vendar je nekako neugodno iznenadeno, videč, da ie še dotožila k balastu, ki ga tišči. Poleg tega da mora s svojimi žulji zdrževafi svoje zaje-dalce, morala bo prenašati še šikane njih in njihovih hlapcev. To je pač potrebna šola.
Pri tej priložnosti naj nekoliko označimo politično moralo naših narodnih falistov. Ko je bila enkrat gotova, da se komunisti udeležimo upravnih volitev, je padla zavesa izpred narodnega malika in »rti smo imeli priliko videti
frdo politično in moralno narodnjaško reaturo, ki se je za njim skrivala.
Najprvo- je letel na Lokve največji trnovski občinski koritar. V svoji nesramnosti je imel še toliko poguma, da je šel med ljudi po sveh svojih brezvestnostih, kat«^e je pokazal med vojno in po vojni. Franc Jožefov režim ga je oprostil vcjaSke službe, da bi lajšal bedo starčkov, žensk in otrok. To svojo nalogo je izvršil tako dobro, da si je nagrabil še več bogastva kot ga je imel pred vojno. Naie ženice znajo prav dobro povedati ‘kako. — Letel je na Lokve, plačal tam čez 200 lir vina volilcem in ko so bili ie nekoliko vinjeni, je zahrulil: Ljubi Lokvarji, če boste volili komuniste, bomo imeli župana na Trnovem, pa bo-^te imeli tako daleč do njega. Ce zmagajo komunisti, bomo morali «ubogi» bo-Hatini plačati vse davke sami, potem bomo vsi enaki siromaki. Kako bomo živeli? Saj veste, da če ni bogatinov, tudi siromaki ne morejo živeti, ker jim nihče ne da zaslužka. Nagromadil je celo vrsto lažjj o ruskih boljSevikih, češ, da so oni krivi pomanjkanja, ki vlada v Rusiji zbog — elementarne nezgode.
Na dan volitev pa je lajal buržoazni pes okoli volilcev:	Volite nas, volite
nas! Komunisti hočejo samo dobro jesti in nič delati, nič moliti, nič ubogati. Če oni zmagajo, porušijo cerkev itd. Zopet ;drugi kužek je cvilil, da bodo delavci i-meli veliko materialna škodo, če ne bodo volili z narodno-klerikalno-libe-talnimi fašisti. Kam pa pojdejo ubogi verižniki, vojni dobičkarji in tatovi vojnega materiala, ako bodo delavci in Scmetje sami vodili občinsko upravo. In itak o dalje.
Ker je bilo na dan volitev slabo vreme, so njihovi volilci prišli v večjem številu, ker so bili plačani. In «zmagali» so. Zavedni delavci in kmetje lahko vidijo malovrednost legalnega boja potem legalnih organizacij. Nikdar ne bo meščanstvo prelmagano s postavnimi sredstvi in delavstvo nikdar ne pride .postavnim potom do svojih pravic.
; Iz Trnovega prihaja luč! Veseli nas, ^fa prihaja ta luč od zdolaj, iz proletar-j ske mase; «Nikdar ne, bo meščanstvoj ©remagano s postavnimi sredstvi in de-; favstvo nikdar ne pride postavnim po-j ’4om do svojih pravic.® To kar je v Trno-: -vem pri Gorici — recimo tako — teore- [ itično spoznanje, je v tržaški okolici, v Sv, Križu in na Proseku, na Opčinah in na Kontovelju, v Barkovljah, Gropadi itd. ter v več krajih Istre, praktično spoznanje, pridobljeno na vidnih zgledih meščanske demokracije. Slov. proletariat v Julijski Benečiji črpa iz tega spoznanja nauk, da sme pričakovati svoje pravice le od proletarske demokracije, prolet. države, ter da se mora proti meščanski državi boriti z nepostavnimi in protipostavnimi, nasilnimi sredstvi. «To je pač (tudi) potrebna šola,* saj je to eno osnovnih (temeljnih) načel taktike III. komunistične internacionale, s katero ta slednja stoji in pade.
Uredniitvo.
SV. KRIŽ PRI TRSTU.
t Tu vam pošiljamo kratko sliko volilnega dneva v Sv. Križu:
* Ob 8. uri pridrdra. kamion fašistov v uniformi. Mudilo se jim je, kakor da bi feilo že prepozno. Šli so takoj pred volišče, ker so mislili, da jih tam čakajo volilci, kakor za časa državnozborskih volitev, Ker so jim rekli karabinjerji, da imajo ukaz «drjati red», so se umaknili nazaj in zasadi! vse ulice in poti, Ki vodijo k šoli (volilni sedež). ; Tu so ustavili vsakeg? volilca, o katerem so vedeli, da ni aa njih in zahtevali volilno izkaznico. Domači fašisti so jim pokazali vsakega takega. Kdor je bil v strahu, ta jim je takoj izročil izkaznico. Mnogo njih so prisilili s samokresi. Tisti, ki ni§o imeli nobenegž strahu se niso dali kar tako odpraviti in so rajši nabiksali marsikakšnega fašista. Potem pa so pomnožili policijo in prišel je na pozorišče sam kapitan od karabinjerjev. (Potem, ko je bil kakšen nabiksan, se razume. — Ured.) Postalo je vse mirno in na volišče je bila prosta pot. Domačini so se začeli pričkati s fašisti. Bodisi mož ali ženska, vsak jim je izrekel najgrše, kar je znal. Fašisti so postali
pohlevni in se tiščali skupaj kakor vrabci ob deževnem vremenu. — Stali so kakor obupani. Ker niso zmogli sami ničesar, so telefonirali po pomoč, Okoli dveh popoldne so prihrumeli oni iz Tržiča, Bili so kakor divji. Začeli so streljati in vpiti: via, via! Eden od niih u* dari enega domačinov po glavi. Hujšega ni bilo. Tu pride zopet karabinjerski kapitan. Na njegovo strogo povelje so odšli.
Kmalu potem smo slišali od volilcev s Proseka, da jih fašisti čakajo na glavni cesti in da jih ne pustijo voliti. Zato jih je tudi malo volilo s Proseka. — Tisti fašisti, ki so ostali še v vasi, so se sedaj odpravili ven iz vasi proti morju, na pot Aurisine, koder so tudi prihajali prose-i ški volilci. Jezni, da tudi tu niso mogli doseči bogvekaj, so Se spravili nad kapelico ob poti, sneli razpelo z zida in se nad njim maščevali. Potem ko so postali lačni, so se odpravili domov.
Toliko propagande, plakatiranja, toliko vina, katerega je točil g. kapovila njih volilcem zastonj (kakor po starem) in toliko oboroženih fašistov, dobili soj fašisti 109 glasov. Komunisti, o katerih so nekateri mislili, da jih ne bo niti 20, (ker več njih ni dobilo niti volilne izkaznice) smo dobili 85 glasov brez pro-' pagande in brez sodrugov iz Proseka (katerih je prišlo komaj 10). Slovenski narodni 195, republikanci 10 glasov, socialisti pa 1.
To je resničen potek in rezultat občinskih volitev v Sv. Križu,
RENČE.
Kdor je čital tetko «Edinost» št, 17. z dne 20. januarja je gotovo zadobil mnenje, da v naši občini vlada izključno samo narodna stranka, ki je edino nastopila in tudi zmagala pri zadnjih občinskih volitvah. Da pa bode tetka in njeni čitatelji bolje informirani objavite sledeče vrstice:
Poročevalca tetke bi vprašali: zakaj ni nič poročal o onem javnem narodnem shodu, ki se je vršil dan pred volitvami v gostilni Gorjan? Takoj v začetku shoda so narodnjaki rekli, da dfcbijo besedo samo pristaši narodne gosposke stranke. Kljub temu so komunisti zahtevali besedo od predsednika phoda, ki je raje shod pred časom zaključil, kakor da bi dovolil besedo komunistom. Vočigled tej nesramnosti so komunisti vprašali zborovalce, katerim ni bilo volja se raziti, ako so zadovoljni, da se shod nadaljuje. Kakor bi trenil so zborovalci zvolili novega predsednika shoda in shod se je nadaljeval. Narodnjaki pa, ki so delali medklice so bili pozvani naj se pred javnostjo opravičijo, kajti beseda je bila dana vsakemu. A nobeden izmed njih ni mel poguma se branit! Seveda, ker oni nastavljajo mreže ter lovijo ribe samo v kalni vodi. Ta narodni shod se je končal s pesmijo «Delavski pozdrav®.
Značilno je, d^ so se v teh volitvah izgubili iz občinskega zastopstva vsi bivši naši zapovedniki. Izgubili so upanje v zmago, pa glej, mačka, bolje nekai nego nič: Sestavili so kandidatno listo iz samih takozv. narodnjakov, in sicer — izvzemši enega iž samih delavcev, takšnih, katerim ljudstvo do dneva pred volitvami ni imelo ničesar očitati. Vedeli so prav dobro — in niso se motili — da kandidatna lista omadeževana z njihovimi starimi imeni bi značila njih javni poraz. Bilo je torej vse na tem, samo da ona strašna komunistična lista ne prodre. Za enkrat priznamo njihov manevriški uspeh; prodrli so s 15 glasovi večine nad kom. listo, dočim so pri zadnjih državnozborskih volitvah imeli skoraj sto glasov več. Neki večer pred volitvami so sklicali sestanek samih povabljenih, kjer so sklenili, da mou rajo na vsak način uničiti to nesramno Komunistično stranko, ker drugega izhoda več ni! (Nc vemo pa, ali so gospodje mislili pri tem samo na tuk. sekcijo ali na Kom. stranko sploh, na vsak način pa prosimo tebe urednik, da javiš to osred. odboru v Moskvo, da bo pripravljen na vsako eventuelnost od strani renških gospodov).
Torej bodite le veseli, da smo poraženi, mi pa nismo nič bolj žalostni, kakor smo bili poprej in tudi nič bolj veseli bi ne bili, ako bi prodrli, kakor ste vi prodrli, ker vemo, da v občinskem zastopu ne bi dobili tega, za kar se borimo. Zato stopamo samozavestno naprej, prepričani v zmago pravice nad krivico, svojemu cilj unasproti.
Vi pa le nadaljujte s kovanjem peklenskih načrtov proti našim sodrugom. Vedite pa, da čim večji je pritisk, tem hujši je odpor!
Renski komunisti.
kadidate iz komunistične in nacionalistične liste ne da bi bila; vprašala koga za dovoljenje. Kako je dobila večino je še nerešeno vprašanje. Namreč formalno nerešeno. Ljudje itak vedo kako in kaj. Komunistična stranka je dobila v žari 86 glasov dočim ima 120 podpisov od delavcev in kmetov, ki izjavljajo da so glasovali s komunistično glasov* nico. To je eno. Drugo je vprašanje s kakšno pravico je gospod civilni komisar protizakonito razveljavil izvolitev učitelja Pahorja, ki je dobil več glasov nego kandidat, ki je bil od komisarja naznanjen kot izvoljen. Postopanje komisarja je dvakrat protizakonito. Prvič zato, ker ni on poklican zato, da določa kdo sme biti in kdo ne sme biti izvoljen. Drugič zato, ker Pahor ni občinski marveč deželni učitelj. Med tem je pa gospod komisar potrdil izvolitev občinskega gerenta, ki po zakonu ne more biti izvoljen. O vseh teh in drugih rečeh, za katere je dobil gospod Mosconi pohvalo pri vladi v Rimu, se bo govorilo na pristojnem mestu. Pa ne morda radi tega, dfi bi imeli mi namen jokati se, O ne! Marve čsamo zato, da izve svet kako lepe so naše takozvane demokratične razmere, kjer je vsakemu komisarju dovoljeno uganjati, kar se mu slučajno zljubi. In tudi zato, da podučimo proletariat, da ne sme imeti več nobenega zaupanja v meščansko demokracijo, ki ni in ne more biti nič drugega nego prikrita forma kapitalistične dik-v tature.
Prihodnjič kaj ve!
BOVEC.
Sodrugom naše občine in podobčin, ki mislijo in si vtepajo v glavo, da smo
SOVODNJE.
Nekaj dni pred obč, volitvami so imeli naši nacionalci shod, na katerem je govoril g. Lukežič, vodja Narodne tiskarne iz Gorice. Med drugim je omenil, kako je volilni zakon demokratičen in pravilen ker pride tudi manjšinska stranka do kontrole v obč. svetu, Lukežič je rekel: moramo pa gledati, da popolnoma zmagamo, da dobimo tudi manjšino. Verjamem, g. Lukežič da vam kontrola ni ljuba, saj dobro veste da dosedanje županstvo ni še izložilo račune ne za leto 1920, ne za leto 1921. Ali se radi tega bojite manjšinske stranke da vas bo kontrolirala?
G. Lukežič pravi dalje, da morajo obč. svetovalci poznati jezik — pa menda ne od prašiča — temveč italijanskega. Vprašali bi samo nekaj namreč tole: Ali je mogoče znati italijanski jezik ne da bi se ga učili? Torej kdo je večji norec Goriška straža, ki neprenehoma piše naj povsod govorimo v svojem jeziku in naj ne damo otrok v italijanske šole, ali nje urednik g. Lukežič, ki pravi, da moramo znati italijanski jezik. Jaz mislim, da sta oba. Mi nemaniši ne smemo znati nič druzega kakor domači jezik. Vi gospoda pa se smete pridno učiti vse kar vam bolj nese. Tako tudi svojih otrok ne pošiljate samo v slovenske šole.
Nadalje pravi g. Lukežič naj se zbere dobre meže, da ne bodo ne klerikalci, ne liberalci, ne socialisti, ne komunisti G. Lukežiču odgovarjam, da Je eno govoril, drugo pa mislil, Ako ne zberemo može strankarje, potem niso sploh nobeni možje; kdor ni strankar je marioneta, kdor ni strankar je nezaveden in - v,	kot tak ni sposoben voditi gospodarstvo
sramotno propadli, sporočamo, da to ni, občine. Ker druzega ni imel^ kaj kvasit istina, ampak resnica je ta, da moralno j j® opeval še marljivost bivšega komi-zmagali smo mi komunisti.	j	sarja g. Rojca, kako je dobro gospodaril
Sodrugi! znano vam je, da pri zadnjih7 občm (bomo videli račune!) - Ker m
volitvah smo propadli z 27 glasovi manj.	p3* .,.ru2C,,a , ^?v	,	,
Pri današnjih občinskih volitvah smo-ePa Goriško s razo m .i.al Šcekov do-
imeli mi 163 glasov a gosposko-kmečka PIS 0 ‘v v0 1 V	. J	, i
alleanza je imela 176 glasov! Torej smo^rez Parama, kakor njegova stranka
imeli samo 13 glasov manj. Zatorej je to j 3ama-
naša zmaga, pa naj reče kdo kar hoče,;	VRTOJBA.
Sodrugi! Mi smo šli v boj s parolo ali i Nisem mislil, da se bo zgodila takšna naj zmaga «Pravica ali laž»! Sedaj je!napaita r,ri občinskih volitvah od strani zmagala še zadnja! Ker nad mišljenjem J nas komunisto v.
našega kmečkega ljudstva imajo še ved* j Mislil sem —■ ali sem se varal — da no vpliv vino, žganje in druga podkupo- j b0^0 naji voditelji bolj komunistično in valna sredstva! Zahvaljujemo se vsem j energično postopali. Če bi se to zgodilo sodrugom, ki so vzlic Snegu napravili bi danes ne imela druga stranka večine svojo dolžnost in s tem pokazali, da naša ampak gotovo bi bila večina na naši stranka kljub strašni in blatni agitaciji strani. 2e pred vojno je bila naša občina trdno stoji. Kdor je pravega mišljenja in ena	prvih.	Dolžnost	bi	bila od
prepričanja se ne pusti' omajati! Naša	voditeljev,	da bi sklicali strankin
alleanza si mora predstavljati kaj jo 2aupni sestanek na kateri sestanek bi čaka v prihodnje! Mi rastemo a vi pro- mo.raIi povabiti vse dclavce in kmete padate! Pravica zatiranega proletariata Spac[ajcče v Komunistično stranko, da pride enkrat do moči! Ta agitacijska se skUpno posvetovali in določili ob-sredstva, ki ste jih rabili do sedaj, vam činske svetovalce. Ker tega niso nare-v bodoče ne bodo koristila več dosti.	nimamc;	tudi	večine danes.
Ščekovci so pridigovali, da je njih! Meram reči, da je bil en sestanek v stranka prava zastopnica kmetov in i društvenih prostorih, ali ni bil nanj po-delavcev. A se je pri prvem nastopu iz- vabljen niti en del delavcev in kmetov,
M' f 1 * 1 _ _rl —. _ m n n 1 > n	TTOnlTD-
Renška gospoda ne bo uničila ne e-nega, ne druzega. Čimbolj se bo napihovala, temprej bo počila — žaba narodnjaška.	(	N	Urednik.
SEŽANA.
Občinske volitve so se zaključile pri nas tako kakor je bila to želja našega domačega in generalnega civilnega ko-misrja. Večino je dobila 12 ur prej ustanovljena vladna stranka, ki je vzela
kazala nesposobna voditi koristi tih! Ker so videli poraz stranke, so se pridružili magnatom in podjetnikom! Delavci in kmetje! Ali je mogoče v zvezi z našimi nasprotniki, doseči cilje, tudi če so le Ščrf;ovi? V odboru Ščekovc stranke sede ljudje, ki sT> direktno nasprotni Ščekovim idejam, kaj šs le našim! Samo zadružništvo je njih parola! Sedaj poglejmo njih agitacijo. Prvič da nam bode komandiral Trst! Vprašamo naše ljudi, ali nismo mi dobri sami u-pravljati naše občinske zadeve! Drugič so jih strahovali, da ne debe dela, in kmete, da svojih pridelkdv ne bedo mogli prodati itd. Res so zmagali ali^s kupljenimi glasovi! Eden glas je stal kg. kave, drugi dvajset lir in -se drugi vina in žganja! A mi nismo mogli postaviti nasproti kot besedo in pravico! Zmagala je laž še enkrat ali pičlo je število niih glasov nad našimi. Našim sodrugom, ki so pokazali svoj duh se tem potom zahvaljujemo za njih neustrašeni nastop! /■Živela delavska solidarnost! Nič strahu! Kontrnlo imamo v rokah! Bcdete videli kaj bodo zahtevali naši zastopniki! Mi nc bodemo mirovali! — «Edincsli» v album: Na Žagi so imeli komunisti več kot 100 glasov večine, narodnjaki so prišli v svet z enim glasov! Torej je bila močna njih večina kaj ne!
Komunisti.
ČEZSOČA.
Dragi urednik! Ne moremo in ne bodemo Ti opisali kaj nas vse tišči! Mi se samo javljamo, kako je z nami, ko tetka «Edinost» piše, da smo mi propadli! Naša večina v mali občini Čezsoča zna. ša 75 glasov! Poraz narodnjakov je popoln!
Našim sodrugom, ki so pokazali zaupanje v rtaše može in našo stranko z odločnim nastopom sedaj in ob državnozborskih volitvah se za njih odločnost in vstrajnost tem potom zahvaljujemo. Smo vendar enkrat pometli s to šaro! Le tako naprej, do luči! Kmet zastopa kmeta* delavec delavca! Živela kmečka delavska solidarnost! Živela komunistična stranka naša prava zastopnica! Živeli naši možje in fantje!
Vihraj, vihraj rdeči prapori Pomoč vsem obupujočim, tolažba zatiranih,	,
ti strašilo narodnjakov.
Komunisti.
To je bila glavna napaka naših voditeljev, Postavili ste na kandidatno listo take kandidate, ki so bili do 6. 5. 22. naprednjaki in ko so še pri zadnjih državnih volitvah strašno agitirali za lipovo vejico. Danes pa so se postavili na kandidatno listo-. Takšnih svetovalcev ne sme biti v komunističnih vrstah,
Moram omeniti še to, da so naši .voditelji Sli k županu prosit za prostore občinskega dema, da bi tam sklicali javen shod, Zupan jim odvrne s hinavskim o-brazem, Saj imam tudi jaz doma v gostilni veliko dvorano, lahko imate pri meni (češ: spečam 1 hi vina). Če je on tako sebičen in ako ga je zapustila tudi Slovenska Čitalnica radi njegove sebič-nenti, bi bila dolžnost naših to ponudbo odkloniti in niti reči, kjer mi hočemo in nc kier vi. Zakaj bi ne šli rajše v gostilno cFaganel® kamor zahaja največ naših sodrugov.
Za enkrat dovolj. V bodoče se bom Se bolj pegostema oglašal. Našim voditeljem kličem: na delo, bolj premišljeno, v slogi jo meč! Delavec s kmetom, kmet
z dclavccm.
V Vr*otbi je bilo vpisanih volilcev: 510; volilo je: 406. Narodna stranka: 211	205;	Komunistična	stranka
202 — 195.
Živela komunistična sovjetska republika!	.	y
Živela III. internacionala!
fj10 JP°_teguje za zahteve proletariata. Razširite ga tudi v bližnje kraje, kjer ga ne poznajo še, kar ga duhovniki in učitelji skrivajo pred ljudstvom. Skrbite za svoje glasilo!
SPODNJA IDRIJA.
Izid občinskih volitev v Spod. Idriji: Liberalna-klerikalna (večinska) lista dobila 210 glas., komunistična (manjšinska) lista dobila 135 glasov. Izvoljeni so sledeči od naših tovarišev: M. Žakelj. F, Lukan, A, Carli, Naša stranka je šla enodušno v boj. Med volilci in kandidati nasprotne stranke je bila velika zmešanca. — Vi, g, kapitalist in vaš hlapec v črni suknji, koliko prepričanja imajo tisti ljudje, ki so vam oddali svoje glasove. Naše geslo je: Bolje eden prepričan, kakor sto zabitih. — Tovariši, le tako naprej, v bodoče bo zmaga naša in samo naša.
Pomlad se približuje, vse se veseli;
človeški rod si upe	kuje,	*
doživeti boljše dni.
Buržoazna moč prehuda nas še tlači k tlom,	v
narava nas spodbuja	f,
na buržoazije polom.	->	■
BUDANJE,
V naši občini so se volitve vršile nepravilno. Razglašene so bile šele predzadnji dan. Delali so vse tajno, o volitvah niso izdali nobenih pravil. Zagrizeni narodni klerikalci so se zelo bali, zakaj že pri državnozborskih volitvah so dobili komunistični poslanci petino glasov in koj po volitvah se je proletariat kesal in klerikalcem grozil, da pri občinskih volitvah pojde z nami, komunisti. Radi tega so imeli strah, da bi prišli naši možje v občinski svet.
Pri nas nimamo še sekcije in smo politično malo zavedni. O občinskih volitvah smo' bili malo poučeni, razen kar smo izvedeli iz Dela. — Posvetovali smo se Zadnji hip ter sklenili, da nastopimo pri volitvah s svojimi kandidati. Izpolnili smo glasovnice, ki pa so bile v nekoliko manjši obliki.
Pri naš so dve vasi: Budanje kot občina in Dolga poljan kot vas z lastnimi hišnimi številkamii. Potrebno se nam je zdelo — in to nam je rekel tudi tisti komisar, ki je prišel zastopati našo občino — da napišemo k imenu kandidata tudi kraj s hišno številko, ker je v naši občini več enakih imen.
Volikia komisija je bila sestavljena iz samih zagrizenih narodnjakov. Pri štetju sva bila tudi dva naših zraven. Ko prečita kombija naše glasovnice, jih proglasi neveljavnim. Mi dva se sklictijeva na komisarja ali on ni rekel druzega kot to, da nič ne ve ter da bodo glasovnice mogoče v Postojni na komisariatu pripo-znane za veljavne. Mi dva vsa razburjena sva zapustila lokal pred koncem štetja ter ne znava sedaj, kaj nam Je početi, ko še komiSar nič ne ve. Prvič nam je svetoval tako pisati, potem na komisiji ni vedel nič. Mora že biti kak zagrizen postojnski narodnjaki
Od 210 glasovnic so nam pripoznali 70 t. j. tretjino, pa vse kot neveljavne. tipali smo na polovico, ali ko smo se odstranili iz lokala ne vemo kaj so delali,
Mi bi hoteli najraje, če bi bilo mogoče, da bi se te volitve razveljavile ter napravile dru£e bolj pravilno razglašene in izvedene. Prosim vas v imenu vseg-i še nezavednega proletariata budanjske-ga, kateremu so se godile že neštete krivice, bolj kot kje drugje, da nam daste o tej stvari kaka pojasnila.
buraški zbor, je rezultat volitev taks Volilcev volilo skupno 418, Komunistični kandidati dobili 184 do 187 glasov. Narodno kapitalistični 202 do 207. Neka druga lista 11 glasov. Druge glasovnice so bile pokvarjene. Dobili smo manjšinsko listo in izvoljeni so naši trije sodrugi in sicer: Pipan Anton, Metlikovec Anton in Vrabec Adalbert. Kot najzavednejši so se pokazali volilci iz Tomaževice, Ma-legadola in Svetega. Kljubovali * so vsem šikanam in obljubam lažinarod-njaškim. Zato bode naloga naših treh občinskih svetovalcev, da bodo gledali in pazili, kako bode gospoda v bodoče upravljala našo delavsko -kmečko občino.
Bodi povedano, da je bila volilna komisija sestavljena iz samih pristašev nasprotne stranke in da se je več volilcem — našim pristašem — odvzelo doma volilno pravico in jim naznanilo, da naj gredio glasovat v Tržič (Monfalcone), tudi takim, ki že 2 leti niti tam bili niso.
Kmet in delavec! Naše delo gre naprej! Mi se ne bodemo ustavili. Delali in zastavili bodemo vse naše moči, dokler naši sovražniki ne pridejo do spoznanja, da mi redimo njih in ne oni nas.
SOLKAN
Tovariši, tovarišice! Podružnica Ljudskega odra v Solkanu opozarja vse one, kateri še niso poravnali mesečnih prispevkov starega leta 1921,da se zavejo svoje dolžnosti in da čim prej plačajo prispevke. Rok za plačevanje poteče s 15 februarjem; plačuje se v društvenih prostorih Ljudskega odra vsaki večer od 7 do 9 ure.
Člani, članice napravite svojo dolžnost !
Priobčujemo dopis, četudi ne vemo, v koliko odgovarjajo dopisnikove trditve resnici. Na prizadetih sodrugih leži, da 9 svcjc 3trani stvar pojasnijo in da se operejo morebitne krivde. Odgovornost zn resničnost trditev nosi dopisnik.
Ured.
SENOŽEČE.
Dragi sodrugi in sodružice! Čas je tu, da poravnate članarino, ker se mora napraviti račune. Ako se ne plačuje redno članarine se ne more tudi zahtevati, da bi organizacija redno poslovala. In edino strokovna orgasjiazcija je ona, ki zastopa vaše interese in vas brani pred delodajalci. Ako bi ne bilo tu strokovne organizacije, bi vas delodaajlci izkoriščali, kakor in kolikor bi se njim zljubilo, Zapomnite si to.
Kaj pa z «Delom»? Ali ste naročeni vsi nanj? Ali ga čitate? «Delo» je glasilo zavednih delavcev in kmetov, edini
Glasom zakona za občinske volitve bi moral biti dan volitev naznanjen 15 dni prej po lepakih. Ker se to ni zgodilo, smejo sodrugi volilci budanjske občine zahtevati razveljavljenje volitev. Po zakonu se tudi ne sme napisati na glasovnico ničesar druzega kakor ime, priimek, očetovstvo in poklic kandidata. Ker pa so se volitve vršile sploh nezakonito, nima vaša tozadevna napaka nobenega pomena. Pritožite se, ako se vam zdi še primerno.	Uredništvo.
KOMEN.
Minulo nedeljo vršile so se pri nas občinske volitve. Čila Komunistična stranka je nastopila samostojno s svojimi kandidati. Dosegla je uspeh, moralen, nepričakovano velik. Delavci in kmetje, zavedajoč se pomena teh volitev, prišli so vsi brez^ priganjačev na volišče razun naših sta-
Slabo ravnanje s primorskimi rekruti
Potekli teden se je razširila med tr-žaškim ljudstvom vest, da se s primorskimi rekruti v Spezii postopa izredno slabo, da je postala žrtev tega ravnanja trojica rekrutov, od katerih da je eden umrl. Iz pisma, katerega je dobilo uredništvo «Lavoratorja» od vojaka Gilda Macha in iz informacij, katere so mogli dati njegovi stariši izhaja neizpodbitno, da so trž&ški rekruti v vojašnicah mesta Spezie res podvrženi slabemu ravnanju. V pismu vojaka Macha se glasi, da dobijo rekruti v Spezii nevžitno jed, da spijo po umazanih sobanah na istotako umazanih brandah (visečih plahtah) in da ne dobijo niti toliko vode in mila, da bi se pošteno umili.
Vojak Macho, je še isti dan, ko je pisal to pismo umrl.
Njegovi stariši, ki so se povrnili iz Spezie, kamor jih je poklicala vojaška oblast, da vidijo zadnjikrat sina na mrtvaškem odru, pravijo, da je imel njun sin vso glavo obvezano ter da so se na nekaterih drugih delih telesa poznale krvave sledi. Radi tega obstoja sumnja, da je bil Macho nasilno umorjen. Vojaške in civilne oblasti in za njimi meščansko časopisje pa trdi, da si je Macho sam vzel življenje z zastrupljenjem.
Bodisi da so se vršila v Spezii nad tržaškimi rekruti krvava nasilja, bodisi da je mladi vojak izvršil samomor, dejstva so tu, da se s tržaškimi rekruti ravna izredno slabo, da se jih po nepotrebnem muči in da se jih s takim postopanjem žene v obup. Komunistične organizacije, ki so pustile mlade sodru-ge v vojašnice zato, da pridobijo' tam proletariat v uniformi za ideje komunizma in revolucije, ne bodo nikdar dopustile, da postopajo vojaška poveljstva z našimi fanti tako, kakor se njim zljubi. Ko se slučaj, ki se je dogodil v Spezii razjasni in se ugotovi, da so smrti mladega Macha krive vojaške oblasti, bo zavedni proletariat segel po najostrejših in tudi učinkovitih represalijah ter se bo poslužil vsakega sredstva, da doseže za svoje sinove v vojašnici vsaj tako dostojno ravnanje, kakor ga lahko nudi meščanski militarizem.
sebe. Uvidevši, da jim slaba prede alarmirali so vse svoje pristaše in sicer one, ki imajo konje in kočije in ob 4. uri začelo se je njih delovanje. 8 do 10 živinčet moralo je gaziti do kolen sneg in vlačiti na vozeh nezavedne starčke na volišče. Pripeljali so na volišče celo starčka, ki vsled starosti 4 leta ni bil v Komnu. Tako so lovili stare ljudi po Svetem, Ma-lemdolu, Volčjemgradu in Komnu. — Prilepali so ti narodnjaki tudi letake razne vsebine, med katerimi italijanske: Votate per Žigon! — Kljub vsemu temu in tudi kljub temu, da je
slovenski list, ki se odkrito in neustra- bil njim v službi tudi komenski tam-
Pomožni zavod za zaščito vojnih ©-škodovancev v Gorici (ustanovljen po okrajni sodniji v Gorici), nam poroča, da z odlokom okrajne sodnije v Gorici z dne 30, decembra 1921 Pres. št. 235/25/21 se je njegov delokrog raztegnil na vse občine goriškega sodhega o-kraja.	.
Zavodni urad v Gorici, ulica G, Car-ducci štev. 6 (dvorišče) bo odprt za stranke od sedaj naprej od 9. do 11. zjutraj in od 3. do 4. pop,
* * *
KMETJE, ki čujete od vseh strani, da vam bodo komunisti nobrali grunt in hišo. čitajte agrarne teze, ki predstavljajo delovni program Komuni’ stične stranke pred in po revoluciji, Tu se lahko prepričate, komu' bodo komunisti odvzeli zemljo in komu jo bodo dali!
ni mm pur
(Temeljna načela Komunistične stranke Italije)
Ravno radi tega tvorijo veliki dogodki v ruski revoluciji:	razgnanje
ustavodajne skupščine, prekinjenje vsakoršne zveze med revolucionarno proletarsko stranko in meščanskimi strankami; prehod oblasti v roke delavskih svetov, ki predstvljajo obliko novih predstaviteljskih ustanov, lastnih proletarski diktaturi, veliki nauk svetovne vrednosti, v kolikor ne nudijo vzgleda, kako napraviti revolucijo, recepta, katerega se je moglo uporabiti v posameznih okoliščinah, marveč najdejo svoje vzroke v splošnih pogojih, katere je vstvarila svetovna vojna in peljejo revolu-temelj zgradbi internacionalne revo-pravim vrednotam marxistične dotri-ne, k temeljnim zakonom *Komu-nističnega manifesta*.
To je iako jasno, kakor hitro se
razpršijo prva napačna tolmačenja, ki hočejo prestavljati rusko maxima-listično revolucijo kot nekako anarhistično uresničenje proudhonskih in bakuninskih oblik in ko se pokaže pravi značaj dogodkov v luči delovanja vodilne stranke, za katero tvori ruska revolucija le početek internacionalne Evolucije in katera mora z lastnimi izkušnjami služiti kot temelj zgredbi internacionalne revolucije.
Drugi pouk izza dogodkov ruske revolucije zajemamo iz nastopa onih strank, ki so se imenovale socialistične in ki niso le pripadale II. internacionali, temveč so se udeležile tudi prvi reakcionatriih poizkusov v prid socialpatriotizma. Te stranke (revolucionarni socialisti in menjževiki) so se že prej razločevale od boljše-
viške stranke po valutaciji revolucionarnih problemov; čeravno bo mnogo pripomogle k razmeram, ki so takrat obvladovale Rusijo, so vendar zanikovale revolucionarno mačistično metodo in proletarsko diktaturo in — čeravno so med vojno odklonile vsako solidarnost takratnemu cari-stičnemu režimu — so se 1. 1917, v, revoluciji, pobratile z meščansko desnico, nastopajoč za nadaljevanje vojne olj boku antante in za vzpostft* vitev meščanske republike.
In kadar je proletariat, ki ga je vodila komunistična stranka, začel borbo in tzvojeval zmago z geslom «konec vojni!» in «vso oblast delavskim sovjetom!«, nastal je — za navedene stranke — popolnoma enak položaj, kakoršnega smo prebili v slučaju revizionističnega gibanja II. internacionale ob izbruhu svetovne vojne; mesto da bi konstatirala poleg svojega programa in šele brezdrugega preko istega, da dosežejo uresničenje saj onih vprašanj, katera so velile, kakor so same zatrjevale, x boljševiki, sledile so lastni praksi
kolaboracije in se spojile z meščanstvom v borbi proti komunističnim proletarcem.
Iz te temeljne zgodovinske izkušnje izvirajo tudi odločilne lastnosti nove internacionale, ki je morala v vseh deželah pripravljati mase zahtevam revolucionarnega procesa odgovarjajoče, Ruska revolucija ni nudila namreč le vsledtega prvovrstno šolo kritičnega in teoretičnega značaja, marveč je vstvarila — medtem ko se je borila sama, proti vsem napadom svetovnega kapitalizma, v prospeh svetovne revolucije — tudi temelje organizaciji nove Komunistične internacionale.
Ta se je torej rodila s temeljnim znakom zgodovinske sil«, ki mora nazgrešiti v zmagi svetovne revolucije položaj, katerega je povzročila vojna. Internacionale se ne omejuje na reorganizacijo vseh onih socialistov, ki so v krizi 1. 1914, ostali formalno zvesti internacionalizmu ... temveč zbira tudi one sile, ki ne izvajajo iz vojnih iekulenj sklep — da bi bilo bolje, akc bi ne bilo vone in
bi bila mogoča postojna evolucija nas proti socializmu, brezmiselna in brezplodna pacifistčna sodba — mar* več posledico, da tvori krita, ki se ie 2ačelEf, odločilno in konečno krizo kapitalističnega režima, z katere ni za proletariat nikake rešitve razum one, ki jo je začrtial marxizem: nasilno porušenje meščanske oblasti in vzpostavitev proletarske diktature.
To so prvi cilji Komunistične internacionale, ki se oklepa ruske revo* lucije in — kakor se ne zadovoljuje z brezplodnim in formalnim nasprotovanjem vojni — se tudi ne zadovoljuje <; platonično obrambo ruske revolucije in njenega svobodnega razmaha, temveč zahteva od svojih pristašev, da sledijo natančno onim smernicam revolucionarne akcije, ki jih nudijo proletariatu vse izkušnje iz svetovne vojne in velike revolucije, saj se rav-nosedaj bije v Rusiji prva bitka velike svetovne revolucionarne borbe, v kateri hoče Komunistična interna* eionala tvoriti sklenjeno in neustrašeno armado.
V	tem procesu, ki vodi v vseh deželah od poloma strank II. interna-
cionale k ustanovitvi komunističnih strank, pripadajočih III. internacionali,, mora proletariat obrniti hrbet vsem starim voditeljem, ki so sprejeli načela kolaboracije v vojni ter nacionalne obrambe, in vsem onim, kateri odklanjajo program, ki veleva nasilno akcijo proti meščanski oblasti ,in odpravo demokratičnih predstavi-*leljskih ustanov v svrho vzpostavitve revolucionarne sovjetske oblasti,
4.
Mednarodni položaj po vojn in po moskovskem kongresu«
Dogodki, ki so se razvili po vojni v mnogih deželah, potrjujejo popolnoma sklepe, katere so izvajali komunisti iz izkušenj Rusije, in predvsem potrebo po čisti delitvi revolucionarnega gibanja, katero se organizira v Komunistični internacionali, od socialnih demokratov vseh vrst.
To stališče, zastopamo po različnih' proletarskih strankah v Rusiji, se je izkazalo kot umestno v vseh ostalih deželah, v katerih so vojne poslc^ice
X
PRED KONGRESOM KOMUNISTIČNE STRANKE
TEZE O AGRARNEM VPRAŠANJU
Nahajamo sc pred II. kongresom Komunistične stranke. Strankin o-srednji odbor je na svojem sestanku z dne 18., 19. in 20. decembra p. 1. z nebistvenimi spremembami sprejel poročila o taktičnem, agrarnem in sindikalnem vprašanju, katera so mu v obliki tez predložili za to določeni referentje. Vsled pomanjkanja prostora v listu nismo mogli začeti prej s priobčevanjem tez in bomo mogli priobčiti teze o taktiki in o sindikalnem vprašanju šele po deželnem kongresu, ki se vrši to nedeljo, 5- t. m. Sodrugom bo kljub temu dana še priložnost, da se najsvobodnejše jzra' zijo o vidikih strankinega vodstva (ki so oni referentov) glede delavnosti proletarske stranke, da podajo spreminjevalne predloge ter da predložijo razne dostavke. (Oni sodrugi, ki bi eventualno imeli strankinim tezam nasprotne predloge, se morajo, odnosno so se že morali, poslu-žiti objav v osrednjem glasilu «11 Comunista». Prve \eze 0 taktiki, objavljene 3., zadnje, o sindikalnem vprašanju pa 29, p. m.).
Prva priložnost, da povejo svoje mnenje o strankinih tezah bo dana sodrugom na nedeljskem deželnem kongresu. Na ta kongres naj pošljejo Komunistične sekcije res prave delegate, Po zaslišanju poročilo o strankini taktiki in po primerni diskusiji izvoli kongres po več ali manj različnih stališčih, eno ali več list delegatov za narodni (strankini) kongres, ki se bo vršil najbrže začetkom marca meseca. Po deželnem kongresu skličejo Komunistične sekejije članska zborovanja, na katerin poroča delegat o poteku deželnega kongresa, nakar se člani sekcije izrečejo potom poimenskega glasovanja (referenduma) za eno ali drugo listo delegatov za strankin kongres. Podatke
o	izidu glasovanja se pošlje deželnemu izvrševalnemu odboru (dež. tajništvu), ki določi po tem, katera lista je dobila več glasov, končnoveljavno delegacijo za strankin kongres. Deželno tajništvo odpošlje podatke naprej strankinemu izvrševalnemu odboru. Ako se pokažejo na sekcijskih zborovanjih različne struje z določno opredeljeno tendenco in pridejo v referendumu do veljave, ima vsaka od njih pravico do proporcionalnega zastopstva na narodnem kongresu in o njih dopolnitvenih predlogih mora narodni kongres tudi razpravljati, — S takim postopanjem pri volitvi strankinih delegatov se mora doseči, da pridejo na kongresu do izraza vsa nasprotujoča si mnenja in vse idejne diference med sodrugi. Kongresna delegacija je izraz stremljenja Strankine organizacije in kongres je verodostojen, navišji odlučujoči organ Komunistične stranke. V Komunistični stranki se ne sme prigoditi, da bi člani njenih sekcij glasovali za strujo ali frakcijo, ki je njim tuja. — Deželna komunistična zveza Julijske Benečije po statistiki z dne 31. oktobra p. 1. 1682 članov ima pravico do
4	delegatov.
Agrarne teze, s katerimi začenjamo objavljati strankine teze, so karakte-rizirane po integraciji vseh zahtev, stremljenj in hrepenenja ražnih poljedelskih kategorij. Proletarska revolucija, katero ima zapisano na svojem praporju Komunistična stranka, da vsakemu poljedelcu sredstev za dostojno preživljanje in mu nudi sredstva za zboljšanje produkcije zemlje. Sodruge, ki bi hoteli pa že pred proletarsko revolucijo ustreči vsem in pomagati jim do boljšega življenja, podučuje poglavje o srednih kmetih (točka 24.), da je to prizadevanje antikomunistično in protirevolucionarno,
4
Predkongresna diskusija, ki se začenja z objavo strankinih tez v »Delu*, mora odgovarjati visokemu stremljenju, katerega hočejo uresničiti komunistične vrste. Noben so-drug se ne sme Spuščati v abstraktno (meglen°) frs^zarenje in soc.-demokratično bešednjaštvo, katerega se je Komunistična stranka Italije očistila in od katerega se še *-« počasi — čisti.
AGRARNE NALOGE PROLETARSKE DIKTATURE.
1. — Komunizem hoče sistematično, v svetovnem merilu organizirati produkcijo in distribucijo pridelkov, da izkoristi na ta način popolnoma pri-rodna bogastva, da zmanjša postopoma napor potrebnega dela za obstoj človeštva in da ustvari družbo brez razredov, v kateri bo vsak delal po svojih močeh in dobival po svojih potrebah. Ta preobrat bo posebno v prid delavskim masam na zemlji, ker se nahajajo ravno one v sedanjem kapitalističnem režimu v slabših živ-ljenskih razmerah.
2. — Sistematična organizacija produkcije zahteva največjo delitev in specializacijo dela v nacionalnem in internacionalnem merilu, torej kolektivno delo. Vendar potrebni materialni in tehnični predpogoji kolektivnega dela ne obstojajo v vseh panogah produkcije in tudi ne morejo istočasno obstojati v vseh panogah, dokler obstoja kapitalizem, ki po svoji organični sestavi deluje pod nagibom osebnega interesa in konkurence; vsled tega je prisiljen dajati prednost gotovim skupinam interesov na škodo drugih. Ampak, da ustvarimo v vseh panogah produkcije teh-nično-materialne predpogoje, ki nam omogočijo socializacijo in organizacijo v nacionalnem in internacionalnem merilu, je nujno potrebno, da razbijemo politično in ekonomično moč kapitalizma in da preide oblast potom proletarske revolucije v roke proletariata.
3. — Na ta način nastane prehodna doba med kapitalizmom in komunizmom, v kateri izgine sedanji vladajoči kapitalistični razred vsled socializacije veleindustrije, bank, prometa itd. in njegovo mesto v vodstvu družbe prevzame proletariat socializiranih podjetij. T^kom te dobe se ohranijo še več ali manj važni ostanki privatne produkcije vspo-redno z ekonomičnimi oblikami iz še starejših dob in torej bodo obstojali tudi drugi razredi, kojih ekonomično-socialni odnošaji bodo več ali manj različni od onih proletariata. Ta prehodna doba je ravno doba proletarske diktature.
4. — V dobi diktature uporablja proletariat, ki nastopa kot vladajoči razred, politično oblast soglasno svojim razrednim smotrom, da pospeši na vseh poljih produkcije razvoj stvarnih, potrebnih predpogojev za postopno socializacijo in organizacijo vse produkcije. Tekom te dolge in naporne razvojne dobe se pojavijo razne prehodne oblike; stari ekonomični tipi se podvržejo zaporednim spremembam, dokler ne preidejo v splošen tip velikega produktivnega podjetja, ki bo organizirano po najpopolnejših tehničnih metodah, in katerega bo vodila celokupna družba v svojo korist. Ravno ta postopna sprememba starih ekonomičnih ukladov je vzrok, da se ti-le za daljšo ali krajšo dobo v bistvu ohranijo.
5. — V dobi kapitalizma poljedelstvo ne more dohajati razvoja industrije; in vsled tega nahajamo v Italiji zaostale ekonomične oblike, ki se pri uvedbi proletarske diktature vsled pomanjkanja potrebnih, tehničnih predpogojev ne dajo na mah socializirati, razun majhnih in najmanjših industrij, bodisi obrtnega ali trgovskega značaja, spada sem v prvi vrsti pretežna večina agrarnih gospodarstev.
6. — Vendar Komunistična stranka, ki postane po uvedbi proletarske diktature vladna stranka, more in mora izvesti takojšno ekspropriacijo in vzeti pod državno vodstvo — in sicer direktno ali s posredovanjem zadružnih organizacij — velika a-grarna gospodarstva kapitalističnega tipa, ki se že sedaj vodijo na podlagi zadružnega dela, ki je špečializirano irt razpolaga z naprednimi, tehničnimi pripomočki; mora pa brezpogojno opustiti nezmiselni in protimarxisti-Čni poizkus socializacije malih agrarnih gospodarstev, ki se obdelujejo po največ od posameznih družin in v ka-
terih produktivna sredstva (zemlja, orodje, inventar itd.) niso še ločena od dela.
7. — Prvi korak, ki ga more in mora napraviti proletarska diktatura za uvedbo socializma tudi na kmetiji, obstoji v odpravi zemljiške rente, ki ne pohaja iz dela. Zraven tega odpravi proletarska vlada takoj vse pravice in privilegije dosedanjih last-nikov-nedelavcev, pa naj si bodo te privatne osebe ali javne ustanove, banke, razne institucije in ona preda brez vsakoršne odškodnine posest in svobodno izkoriščanje dotične zemlje onim, ki so jo do sedaj obdelovali, ali pa jo bodo v bodoče osebno obdelovali; zraven tega jih oprosti vsakoršne obveznosti napram starim lastnikom, pa naj pohajajo le-te iz najemščin, dajatev, dolgov itd. Na mesto teh obveznosti in starega zemljiškega davka bodo kmetje, ki dobe na ta način zemljo v posest, dolžni dajati gotov procent produktov proletarski vladi za obrambo proti neizogibnim kontrarevolucionarnim poskusom od strani starih razlaščenih lastnikov in za druge potrebe proletarske države.
8. — Ta razlaščena zemlja, kakor tudi industrijska podjetja in naprave, bančni kapitali in vsakoršna druga produkcijska sredstva, postanejo skupna last vsega delavnega ljudstva Italije. Proletarska vlada jo izroči krajevnim, kmečkim svetom, ki jo oddajo raznim kmečkim družinam po splošnih normah, ki jih določi proletarska vlada in ki stremijo v prvi vrsti za tem, da se ohrani in razvije produkcijo in da ostane po možnosti zemlja v posesti dosedanjih obdelovalcev.
9. — V individualno obdelovanje se lahko oddajo, če smatrajo to krajevni kmečki sovjeti za pravilno in če odobrijo njihov predlog višji tehnični in ekonomični sveti, ki se bodo ravnali pri tem edino po načelu boljše in večje produktivnosti, tudi velika teritorialno enotna posestva, ki se obdelujejo po mezdnih delavcih (v skupnem gospodarstvu), kjer se pa zemljo izkorišča po nazadnjaškem sistemu; napram temu bi pomenjalo parceliziranje zemlje v mala individualna gospodarstva tehničen napredek in bi zajamčilo povečanje produktivnosti. Dopustno bi bilo tudi, da se od socializiranih agrarnih gospodarstev oddelijo oni deli, ki so potrebni v ravnomerno dopolnitev krhe-tom v obdelovanje oddane zemlje, uvažujoč pri tem vedno okolnost, da ta oddelitev ne škoduje produktivni' zmožnosti gospodarstva samega.
Velika Socializirana agrarna gospodarstva bodo morala, ko zadostijo svojim potrebam in v kolikor bo to tehnično mogoče, dati na razpolago kmetom v okraju svoje stroje, orodje, pripremo, živino, tehnično osobje itd.
KOMUNISTIČNA STRANKA IN KMETJE V DOBI BORBE ZA ZAVOJEV ANJE VLADE.
10. — Predajo užitne posesti zemlje kmetom v gori označeni obliki je smatrati kot završitev buržoazne revolucije napram precej važnim ostankom predburžoaznega in polufevdal-nega gospodarskega reda, ki obstoja še dandanes v agrarnih odnošajih pretežnega dela Italije, predvsem pa v južni Italii in na italijanskih otokih; obenem jo je smatrati, kot prvo predpripravo za socialistično revolucijo tudi na deželi. Kmečka revolucija potom odprave zemljiške rente, ki ne izhaja iz dela, se pojavlja po vsem svetu in posebno v Italiji kot neizogibna potreba — posebno še po katastrofi, ki jo je povzročila vojna kot edino sredstvo proti naraščajoči draginji. In res, v sedanjem režimu nad vlade monopolističnega, finančnega kapitalizma gre večji del bogastva iz zemlje v obliki zemljiške rente v žepe nekolikih deset tisočev odsotnih in pohajavih veleposestnikov; ti zapravljajo to bogastvo svojevoljno ali pa je nalagajo v banke, kjer se uporablja za velika, monopolistična, indu-strialna podjetja in za oborožitev kapitalistično-imperialistične držav e; če bi pa zemlja prešla v svobodno
posest onega, ki jo osebno obdeluje, bi ostal oni del pridelkov, ki se odvzema delavcu v obliki gosposke rente, v njegovih rokah in bi ga lahko uporabil za zboljšanje lastnih življenskih razmer in seveda tudi za povzdigo produktivnosti zemlje, koje pridelkov bi ne delil več z nobenim; izvzfemši to, kar bi dal državi. Da obstojajo tudi v Italiji, več ali manj zavestno, subjektivni pogoji kmečke revolucije, nam je dokaz to, da kažejo kmetje javno svojo nezadovoljnost z obstoječimi razmerami in ta nezadovoljnost se izraža v številni'emigraciji ki se je pojavila po premirju in ki jo buržoazna vlada, kljub na široko razkričani potrebi dela za «ekonomično obnovitev» pospešuje, ker vidi v njej edino varnostno zaklopnico proti nezadovoljstvu kmetov. Kako širok razmah je dosegla nezadovoljnost velike množice revnih kmetov je očitno pokazalo orjaško gibanje za okupacijo zemlje, ki se je v drugi polovici leta 1920.
11. k — Stremljenju italijanskega kmeta po svobodni posesti zemlje ne bo nikoli zadoščeno, dokler ostane ekonomično in politično vodstvo v državi v rokah magnatov finančnega iu industrialnega kapitalizma. Ti ne pripustijo nikoli, vsled nagona po razredni obrambi, da bi se kakorsibo fi omalovaževalo «sveto» pravico dosedanjih zemljiških lastnikov. Poleg tega je visoka bančno-industrialna fi-nanca z mnogoštevilnimi kupčijskimi vezmi zvezana z zemljiško veleposestjo in je torej tudi direktno zainteresirana jo braniti proti «Stari pravdi» kmetov. Ampak edino proletarska revolucija, ki razruši državo kapitalistov, je sposobna odstraniti glavno oviro, ki zastavlja pot stari pravdi kmetov. Zveza velekapitalistov in veleposestnikov se zoperstavlja ob enem osvoboditvi delavcev izpod podjetniškega jarma in osvoboditvi kmeta izpod jarma veleposestnika; naravno in neizogibno je, da ta dva izkoriščana razreda od svoje strani združita svoje lastne moči.
12. — Po drugi strani bi bila proletarska revolucija zelo otežkočena in na vsak način bi se zavlekla, če bi se finančen in industrialen kapital pri svojem odporu lahko še nadalje opi-rkl na veleposestnike, kojih nadvlada rta deželi bi ostala nedotaknjena, Radi tega je tesna zveza med proletarskim in kmečkim gibanjem, da iztrga vlado iz rok kapitalistov in agrarcev, da odpravi parlamentarne, administrativne, sodnijske, vojaške, policijske institucije itd., v katerih se stvarno izraža buržoazna nadvlada, in da to nadvlado preda direktnim in izključnim zastopstvom delavcev in kmetov, po vsem svetu in predvsem v Italiji, nujni predpogoj za zmago revolucije bodisi industrialnega in agrarnega proletariata, bodisi kmečkega ljudstva. Komunistična stranka mora posvetiti glavno skrb za to, da udejstvi in oživotvori to zvezo.
13. — Komunistična stranka Italije mora rešiti to nalogo s tem, da širi neumorno in organično svoj agraren program med kmečkim ljudstvom in da zavojuje ali ustanovi razredne organizacije med delavci na zemlji.
ORGANIZACIJA POLJEDELSKEGA PROLETARIATA.
14. — Mezdni delavci, ki so zaposleni pri kmečkem delu v Italiji, se dajo deliti na tri glavne kategorije:
a) delavci in delavke, ki delajo za mezdno plačo na velikih agrarnih gospodarstvih ali pa pri agrarnih melioracijah kapitalističnega uklada; njihovi odnošaji so zelo podobni onim industrijskega proletariata.
b) mezdni delavci, najeti za celo agrarno leto in za vsa potrebna dela na zemlji, ali pa za gotovo dobo in posebna, dela, po lastniku-nedelavcu ali po njegovem zastopniku na gospodarstvih, ki se vodijo v zadružnem gospodarstvu po tradicionalnih sistemih individualnega obdelovanja;
e) pomožni mezdni delavci, ki delajo skoz celo agrarno leto ali pa gotov čas na zemlji lastnikov-delavcev.
Komunistična stranka mora pri strokovni organizaciji tega razreda
upoštevati razne pogoje različnih kategorij, sestaviti mora poseben program postopanja in po potrebi mora ustanoviti posebne organizacije, ki so pa združene v enotno, večjo krajevno organizacijo, ki prevzame vodstvo skupne borbe proti kmečki bur-žoaziji.
15. — Kategorija a) tvori skoro samo eno zmes z industrialnim proletariatom, ima ž njim skupne komunistične končne smotre, skupne neposredne smotre po izboljšanju delovnih odnošajev, skupne bojne metode in skupne organizacijske oblike. Proletarska revolucija jp osvobodi od kapitalističnega agrarnega suženjstva in jo spremeni v kategorijo delavcev proletarske države, ki bodo tvorili z industrialnimi delavci vladajoč razred in prevzamejo politično in ekonomično vodstvo države. Proletarska država uredi za te ^elavce takšne pogoje, kar se tiče dela, plače, social* ne preskrbe in varstva, da bo njihov položaj boljši kakor položaj auto-nomnega malega kmeta, ki bo vsled tega tem lažje pripravljeni preiti v o-raenjeno kategorijo. Vendar ta kategorija mora v prvi vrsti priti v poštev pri razdelitvi razlaščene zemlje.
V sedanjem položaju se mora boj organizacij poljedelskih mezdnih delavcev, ki sledijo direktivam Kom. stranke, voditi za zvišanje mezde, za zmanjšanje delovnega časa, za splošno zboljšanje delovnih in življenskih pogojev, da prevzamejo potom obratnih sovjetov in potom resnične kontrole, v kolikor je možna v dobi kapitalizma po zavojevanju vladne oblasti konečno popolnoma v svoje roke podjetje samo. Glavno bojno orožje za te organizacije je stavka; te stavke kakor tudi vsako drugo agrarno agitacijo mora mestni proletariat vedno v najizdatnejii meri, energično in bratsko podpirati. Ta program so dolžne one organizacije, ki sledijo komunistični taktiki, propagirati v Narodni zvezi zemljiških delavcev in ga morajo izvesti, kakor hitro zavzamejo vodstvo slične organizacije.
16. — Proletarska diktatura bo skušala v svrho povečanja In zboljšanja agrarne produkcije preurediti
v	vzorna državna gospodarstva z najpopolnejšo tehniko tudi ona veleposestva, ki se obdelujejo na primitiven in nazadnjaški način in jim faktična enotna uprava ne daje večje produktivne moči. Ona uporabi torej vse možne načine prepričevanja in vspod-bujevanja, da pregovori dosedanje mezdne delavce, ki so zaposleni na teh gospodarstvih, da sprejmejo njihovo preuredbo v državna agrarna gospodarstva, ali da se vsaj med seboj združijo za zadružno gospodarstvo.
V poslednjem slučaju bo podpirala proletarska vlada zadružno, produktivno organizacijo z vsemi možnimi sredstvi:	s	kapitali, z izboljšanim
orodjem in stroji, s semeni, gnojem, z napravami za izboljšanje zemlje in cest, s specialnimi tehniki itd. Če bi pa mezdni delavci, kljub vsemu temu hoteli, da se gospodarstva (razun seveda onih, ki se obdelujejo z moderno tehniko) razdelijo, tedaj jih proletarska diktatura pač opomni, da si tem potom ogromna večina kmetov v resnici nikakor ne zboljša svojega položaja, se pa nikakor ne zoperstavi razdelitvi bodisi zemlje prejšnjega gospodarja, bodisi za to potrebnega orodja, živine, zalog, aktivnih kapita-lov itd. Vendar v interesu produkcije si ohrani pravo do nadzorstva in do odločanja, na kak način naj se razdeljena zemlja obdeluje; po potrebi lahko tudi prekliče dodelitev zemlje onim, ki jo slabše obdelujejo, kakor je bila prej obdelovana. Od drutfe strani bo proletarska vlada dajala tudi onim kmetom, ki si izberejo individualno obdelovanje dodeljene zemlje, vsemogoče ugodnosti, da povečajo njeno produktivnost.
V sedanji dobi borbe za zavojeva-nje vladne oblasti se interesi kategorije b) bistveno skladajo z interesi prejšnje kategorije, vsled česar lahko tvorijo enotno organizacijo.
17. — Kategoriji c) se ne more obljubiti zemlje, katero obdržijo dose-
danji lastniki-delavci. - Bo pa v vrsti deležna pri razdelitvi one zet64 lje, ki se jo odvzame gosposkim last* nikom; na ta način pride ona v pre* težni večini, kar se tiče končnega programa, v položaj, ki ga ustvari
Eroletarska diktatura za kategorijo ). Poleg tega se bo proletarska vl&. da na vse mogoče načine trudila, da se sklenejo svobodne pogodbe m:d temi proletarci in njihovimi delodft« jalci, po katerih se njihovo delo sp*Č«, meni v delno udeležbo pri obdelovf* nju in pri dohodkih gospodarstva* Dandanes ne more biti boj te kat«* gonje obrnjen proti nepoaredhefl& delodajalcu, ampak proti kapitalist^ čni in agrarni buržoaziji, ki izkoriščaj te iu one. Radi tega morebitni spori med malimi lastniki-delavci in njih®*; vimi mezdnimi delavci se morejo 'fr* šiti potom mirnih pogajanj med dSŽ tičnimi organizacijami, s pomočjo posredovanja, in v slučaju nesporazunfei potom obveznega razsodišča krajev* ne centralne organizacije. Ta se irryai brigati tudi za to, da se vsako gibanj malih poljedelcev za zboljšanje kolonskih ali najemninskih pogodb itžt završi vsporedno s priznanjem od strani kolonov, najemnikov itd, nosnih priboljškov svojim meze" delavcem; in obratno, da se vsako sindikalno gibanje dopolni in zdr\^U z gibanjem malih poljedelcev za J%, boljšanje kolonskih in najemninski pogodb itd,	/
ORGANIZACIJA	*	^
POLUPROLETARCEf^
18« — H tej kategoriji' spadajo oni kmetje, ki ohdelujejo košček zemlji v najemu ali v svoj* lasti, koje piii-j delki pa ne zadoščajo za uporab^ lastne delovne moči in za zagotovitev! njihovega obstoja, vsled česar so prjM morani dopolniti svoje dohodke je mezdnim delom,
19, — Razun izjemnih slučajev, & jih presoja krajevna, centralna smd$K kalna organizacija, ni umestno, da snujejo za to kategorijo posebne oirw ganizacije. Oni, ki spadajo sem, naj se upišejo v organizacijo mezdnih d&i lavcev, ali v ono malih lastnikov, ka*. kor prevladuje pač bolj ta ali oni tip interesov,	. , .
ORGANIZACIJA MALIH POLJE«!
DELCEV.	J
20, — To kategorijo (malih km«*’ tov) tvorijo oni kmetje, ki lahko žf-vijo od pridelkov zemlje, ki jo sani obdelujejo s svojo družino, ne da bi' bili prisiljeni dopolnjevati svoje dohodke z drugim mezdnim delom, in ne da bi tudi sami navadno rabin mezdno delo.
21. — Tem malhn poljedelcem jamči proletarska diktatura mirno, svobodno posest zemlje, ki jo obdelujejo, zraven tega jim jamči za delež pri razdelitvi zaplenjenih veleposestev, v. kolikor morejo sami s svojimi družinami obdelovati to dodatno zemljkv Poleg tega bodo imeli še druge važne ugodnosti, ki bi jih jim buržoazna vla» da ne mogla nikoli dati; to je: v ekonomičnem oziru bi se odpravili sle* herni dolgovi, odpravil bi se zemljiški davek, uporabljali bi brezplačno živ in mrtev inventar socializiranih vele* posestev, imeli bi olajšave v finančnih zadevah, uporabljali bi javne na-' prave, posebno bi lahko uporabljali v širokem merilu električno moč; v, političnem oziru bi prešla javna oblast na deželi od gospode in državnih oblastnikov na te podložnike/ na maso kmetov organiziranih v lurte* čkih sovjetih brez buržoazije; v upra-
vi	krajevnih zadev bi imeli tl sovjeti resnično avtonomijo.
22. — Dokler traja buržoazna vlada se ločijo mali poljedelci v dve kategoriji z različnimi neposrednimi in-' teresi: na eni strani so oni, ki so le lastniki zemlje, ki jo obdelujejo, na drugi strani so oni, ki jo imajo prosto v najemu, kot kolonijo ali v zakupu itd. Za te poslednje obstoja neposreden program v tem, da si izboljšajo sedanje kolonske pogodbe, znižajo najemnino in zakup itd, in v tem, da postopno znižajo oni del pridelkov,! ki ga dajejo sedaj v denarju ali blaga gosposkemu lastniku, dokler ne od-
že porodile revolucionarno gibanje in to tudi takrat, ko so se izjalovili prvi revolucionarni poskusi in se je ustanovila lc vlada socialnih demo-kratičnih strank,
V	Nemčiji nam kažejo dogodki od meseca novembra 1918, 1* do meseca januarja 1919. 1. spartakistično strujo Liebknechta in Luxemburgove. l a struja jc ustanovila stranko na podlagi komunističnega programa, ki se bavi s svojim junaškim revolucionarnim delovanjem proti meščanski koaliciji, katero predstavlja vlada, ki ji načelujejo socialni demokrati in zločinski neodvišnjaki, to je oni socialisti, ki so izstopili iz stare stranke, da nasprotujejo vojni, a so ostali na čisto protirevolucionarnem polju, ki ga označuje malomeščansko stališče, zastopano po njihovem teoretičnem voditelju, exmarxistu Kautskyju,
Dogodki revolucije ne samo v Berlinu, marveč v vseh ostalih mestih Nemčije, kakor na Bavarskem, kjer je Kurt Eisner, pristaš skrajne levice neodvišnjakov, skušal združiti komu-Distične sile z onimi socialnodemo-
kratične levice, kažejo ravnoiste značajne posebnosti.
Revolucija na Ogrskem se nam je pokazala začetkoma v samo nji lastni oblikis mirna odpoved meščanstva ublasti in. prevzetje oblasti strani le ene stranke, nastale iz fužije komunistov in socialnih demokratov. Toda poznejši nesrečni dogodki pokažejo, kako velik pogrešek so storili komunisti, ki so dopustili, da so delo* vali v revolucionarni vladi tudi scci-jalni dem., pristaši kontrarevolucije,
V	de/.f ah, kjer so bili socialni demokrati :ta vladi ali pa se nahajajo šc sedaj na vladi in sodelujejo z meščanskimi strankami ali pq vladajo sami na podlagi «socialistične« parlamentarne večine (za drugi slučaj nam ste nudili lep vzgled Ukrajina in Gruzija), nastopajo socialni demokrati kot zastopniki meščanskih interesov proti vsakoršnemu revolucionarnemu poizkusu proletariata,
Ako bi se mogli na tem mestu poglobiti v razmerje med vspehi dovršenega komunističnega dela na gospodarskem in političnem polju pro-
letarske diktature v Rusiji in onega, ki so ga pričele socialnodemokratič-ne vlade, nam bi postalo zgodovinsko nasprotje med.obema metodama'vedno bolj jasno,	!DaH«	*nh.)
Rusija je morala napenjati vse svoje neizmerne sile v svrho lastne politične in vojaške obrambe proti vsem napadom nazadnjaškega kapitalističnega sveta, 'Rusijo napadajoče meščanske države so uživale vso politično in gospodarsko podporo meščanskih velesil. Kljub temu je Rusija že premagala odločilne stopnje v zgradbi komunizma in rezultati delovanja sovjetske oblasti so naravnost veličastni za one sile, katere so se posvetile temu delu, in služijo kot najlepše potrdilo ekonomskega socialističnega nauka. Nasprotno se ni v onih državah, katerim načelujejo socialni demokrati, prav nič storilo, da se odpravijo gospodarske predpravice kapitalizma v prid delavskemu razredu; niti onih tako slavljenih reform, katere so na socialnodemo-kratičnem programu in katere, kakor na primer socializacija proti odškod-
nini, ne bi nikakor spremenile bistva kapitalizma, pač pa bi ga izvlekle iz sedanje krize, ni bilo dosedaj še izvedenih.
Toda bankrot metode ali pa bolje rečeno odkritje njegovega pravega značaja postane še bolj jasno, ko se pomisli, da je bilo tudi temeljno socialno demokratično načelo, iz rešpekta do demokratičnih oblik in politične svobode za vse razrede, zlagano in porušeno. Tudi v socialno demokratičnih državah vladata diktatura in teror; tudi v teh deželah se zatira vse pravice političnega gibanja onim strankam, ki nasprotujejo vladi.
Toda diktatura in teror, ki davita v Rusiji neprestano sovražnike proletariata, sta v socialno demokratičnih deželah naperjena proti komunistični stranki in braniteljem interesov in zahtev delavskih razredov.
Politična in socialna situacija v vseh deželah nam potrjuje, da sta po vojni le dve alternativi mogoči:	ali
diktatura kapitalizma ali pa diktatu-
ra proletariata; dokazuje nam tudi da vlada v vseh deželah tako-zvano socialistično in proletarsko gibanje, ki teoretično naglaša možnost posredovalne rešitve. Njegovo bistvo je to, da se pokaže, ko izbruhne odločilna borba med nasprotujočimi si razredi, kljub farizejskemu zavlačevanju v zgodovini kot voditelj kapitalističnih interesov, kot Žandar poslednjih kapitalističnih dikatur,
To gibanje, ostanek iz starih strank
II.	internacionale, se oblači večkrat, da izpolni poslanstvo, katero so ji določile višjfe sile, da deluje v vrstah proletariata in ga odvrne od vsake revolucionarne iniciative, v obleko levičarskih socialističnih strank, katere so izlezle izpod razvalin stare internacionale, ki je izgubila vsako zaupanje mas. To gibanje zasleduje povsod staro ultraparlamentarno taktiko, podpiraMednarodno dindikajno zvezo V Amsterdamu, podružnico Zveze narodov, ki je internacionala kontrarevolucije.
Tej praksi se skuša v zadnjem času dodati formalni sprejem principov
Komunistične internacionale in ruske revolucije. Socialni demokrati skušajo izrabiti tudi kritiko o smernicah prve aK druge v svrho najplitvejših, a najpodlejših očitanj na škodo proletarske revolucionarne stvari.
V	poslednjem času se je pojavila velika nevarnost za Komunistično internacionalo.
Številne levičarske sOcialnodemo-kratične stranke, ki so ohranile še vse^ svoje lastnosti, da se bratijo z ( meščanstvom in sabotirajo največji napor proletariata kakor najljutejšf reakcionarji desničarskih socialno demokratičnih strank, so imele namen, dk se z največjo zvijačo vrinejo v HI. internacionalo, da ji oropajo pravi proletarski revolucionarni značaj in jo zadavijo. —
Istočasno so vstopili mnogi elementi te vrste v III. internacionalo kot manjšine strank, izmed katerih je večina sprejela komunistični program, a ni izvedla izključitve socialnih demokratov,
(Dalje prlhodnič,)
N
pravijo to popolnoma, to se pravi: dokler ne razlastijo dosedanjega lastnika. Prva kategorija, ki ima že sedaj zemljo v svobodni posesti, nima ne-ednegr* interesa na omenjenih ibotj&krfi; vendar tudi njeni člani ajo večkuat potrebo po povečanju dosedanjega posestva in vsled tega stremijo tudi oni po okupaciji gospo-" e zemlje. Zraven tega imajo ti in Oni skupne interese v obrambi proti ' ikorisčanju, ki je vodi kmečka in mestna buržoazija pod obliko državnih bremen, težkih posojil, monopolističnega podraževanja industrijalnih produktov itd. Ker obstoji med temi d verni kategorijami taka skupnost neposrednih interesov, in ker tudi drugi njihovi interesi, čeravno različni, iso pa v protislovju, se lahko združijo obe v enotno organizacijo, ki bo sicer različna od one proletarcev in poluproletarcev, bo pa vendar již njimi vred član ravno iste centralne krajevne organizacije, ki bo tvorila podlago bodočega kmečkega sovjeta, f 23, — Tipična oblika organizacije malih lastnikov-poljedelcev je produktivna zadruga, zadruga za izboljšanje zemlje, za nakup in uporabo istrojev, gnoja, za prodajo pridelkov itd.
{SREDNJI POSESTNIKI - POLJEDELCI.
24. — To kategorijo haorfjo posest-ki, ki obdelujejo zemljo z lastnim lom in delom svojih družin, poleg ja pa navadno uporabljajo dodatno !*dno delo. Ti srednji posestniki ednji kmetje), ki so zainteresirani, se ohrani možnost izkoriščanja ečkih proletarcev in poluproletar-r, ki špekulirajo s podraženjem ijskšh pridelkov, ki se jim žuga od-zeti ono zemljo, ki presega njihovo sebno delovno moč, ti se ne dajo ‘ejno pridobiti za proletarsko, revo-cijo. Vsled tega nima revolucionar-sindikalno gibanje nikake koristi,
, , bi se jih organiziralo: nasprotno, gncra ovkafci in pobijati njihove more-©itne organizacije, in napram njim ftaora v popolnem obsegu braniti zamejevanja njihovih mezdnih delavcev po zavojevanju vladne oblasti jih jgavadno izključiti iz kmečkih sovje-
®EV. \
% Vendar ni povsem nemogoče zagotoviti si nevtralnost te kategorije, £li vsaj dela nje. Oni, ki spadajo sem, avadno niso kapitalisti in zatorej imajo interesa, da se ohrani kapita-Hgtičen režikn kot tak; in nasprotno, pakor pri socializiranju v^leindu-’ 'rije, proletarska diktatura, kot pre-sdna jim pusti v posesti oni del zem-e, ki jo lahko sami osebno obdelajo
i	v gotovih slučajih še gotov del, ki presega to možnost, če zahteva to pteres produkcije, ali če se svobodno pogodijo z svojimi mezdnimi delavci, n. pr. na podlagi spremenitve fttezde v gotov delež na pridelkih. Po prugi strani da proleterska vlada srednjim posestnikom iste ugodnosti Itakor malim: odpravi zemljiški da-irek, privatne dolgove, rente, hipo-'eke, dedne dajatve itd., to bo v jplošnem politika proletarske vlade, fi bo stremela za tem, da bo posebno podpirala agrarno produkcijo in po-feagala poljedelcem pri uvedbi plo-jdonosnejših metod obdelovanja zem-ife itd. Radi tega je možna in'tudi po-ttrebna polivka kompromisov in soglasja med kmečkimi revolucionarni-jžii organizacijami in temi srednjimi lastniki-kmeti.
GOSPOSKA POSEST.
f 25. — Onim zemljiškim posestnikom, ki ne delajo drugejja, kakor da si prisvajajo del produktov zemlje,
ki jo obdelujejo koloni, najemniki, za kupniki itd, nima proletarska diktatura kaj ponujati. Gospoda, ki nikakor ne obdeluje zemlje osebno in vendar dobiva iz nje parasitsko rento; ravno tako kapitalistični špekulanti, ki jemljejo v najem razsežna zemljišča, da jih oddajajo potem v podna jem kmetom, ti bodo brez druzega razlaščeni in sicer popolnoma in brez vsakoršne odškodnine. Če so osebno udeleženi pri obdelovanju zemlje, se jim prepusti samo oni del zemlje, ki jo lahko obdelujejo z lastnim delom in delom svojih družin s pridržkom, da se jih pri prvem poskusu odpora in upora popolnoma razlasti.
Radi tega bo ta razred na deželi najsrditejši nasprotnik kom, stranke in proti uvedbi proletarske diktature. Proti njemu bo v prvi vrsti naperjen boj kmečkih revolucionarnih organizacij, ki si morajo postaviti, kot prvi splošni in skupni smoter boja: razorožiti gospodo in njene vohune (kamo-riste, priganjače, fašiste, bele gvar-dije vseh vrst) in zajamčiti si to z lastno oborožitvijo,
AGRARNA SEKCIJA KOMUNISTIČNE STRANKE.
26, — Da se poskrbi za propagando, agitacijo in organizacijo med kmečkimi masami kakor tudi za ustanovitev, za zvezo in delovanje komunističnih skupin v obstoječih krajevnih in centralnih organizacijah kmečkih delavcev sklene kongres: ustanoviti pri iz-vrševalnem odboru stranke agrarno sekcijo, sestoječo iz enega ali več članov izvrševalnega odbora in drugih tovarišev, ki jih izbere izvr, odbor med onimi, ki so najbolj kompetentni v agrarnem vprašanju in v zadevah organizacije.
27. — Delo agrarne sekcije se bo vršilo v stalni zvezi in s sodelovanjem sindikalnega odbora kom. stranke.
28. — Agrarna sekcija je samo izvršilni organ, ki bo izpolnjeval praktično in po krajih politične in organizacijske direktive izvrš. odbora stranke na podlagi nacionalnih in interna-conalnih sklepov. Lahko se jo ustanovi tudi v kraju, kjer ni izvrš. odbora, predvsem v južni Italiji,
29, — Ona bo skrbela pred vsem za to:
a) da se organizira, združi in disciplinira agitacijsko in propagandno delo med kmeti potom propagandistov, potom širjenja brošur in časopisov. (Misli ustanoviti dve lista tednika in polmesečnik, enega za agrarni proletariat, drugega za male poljedelce.)
b) bo vodila in družila delo kom. skupin v že obstoječih kmečkih organizacijah s posebno pažnjo, da zavojuje te organizacije.
c) bo ustanavljala nove organizacije, ki se morajo sistematično priključiti obstoječim razrednim organizacijam (zveze zemljiških delavcev, zveze zadrug) čeravno jih vodijo še sedaj reformistični kontrarevoluci onarni elementi in to vsled tega da, se prepreči razkol med kmečkim, delavskim razredom in se poveča v sedanjih orgnizacijah vpliv revolucionarnih elementov in stem tudi pospeši zavojevgnje oblasti.
d) bo vzdrževala krajevno in nacionalno vez med organizacijami, ki sledijo taktiki kom. stranke.
c)	bo dajala v sporazumu z izvrš. odborom stranke, navodila za borbo krajevnega in deželnega značaja iti e-ventualni tudi za borbo, ki objame kmetško-delavske mase cele drZave.
GIOVANNI SANNA ANTONIO GRAZIADEI
t Moj članek «Učiteljski list* je užalil na desno in levo. Da vidijo različni J, 31. v njem samo politično strast, je čisto .naravno, ker nikdo ne more videti preko svojega obzorja in soditi o kulturnih vzorih, ki jih ne nosi v svojem lastnem iSrcu in tem seveda nočem odgovarjati. iFoda prijatelji na levi pa bi me ne smeli ;naoačno razumeti. Kar sem jim želel jaz (Zaklicati v zgoraj citiranem članku, je fcilo brez zlobnega namena, prost vsklik: višje!
Poleg tega pa oni članek ni bil napisan samo vam, ampak — in to v prvi vrsti — tudi proletariatu. Kakor učimo fdelavca in kmeta, kako mora gledati s svojega stališča na banko, trust, buržo-fezno vojsko, parlament, sodnijo, policijo itd,, tako mu moramo povedati tudi, kako mora gledati na današnjo buržu-jazno šolo, ki je ravno tako instrument "buržuazne oblasti, kakor zgorajnavede-ne ustanove. Šolo pa tvorijo tudi učitelji, »Učiteljski List® in «Novi Rod» in torej ne moremo molče mimo njih. Pišoč svoj članek si gotovo nisem mislil, da bom pokazal delavcu in kmetu vse zlo, ki izvir$ zanj iz današnje šole, niti da bom pridobil vse učitelje za vzore delovne šole. Hotel sem napraviti prvi korak na tem polju, ker res ni potreba, da pride k nam, ki živimo v osrčju svetov, ne civilizacije, vsaka napredna ideja še-le dvajset do trideset let kasneje.
Naši politični somišljeniki med učiteljstvom bodo stvari dosti boljše služili, ako pričnejo moje misli resno diskutirati, kakor pa če se postavljajo na neko a priori grajajoče in odklanjajoče stališče. Vsi smo ljudje in zmotljivi, toda grajanje in odklanjanje še dolgo nista dokaz, da sem jaz na napačni poti.
Če mi n. pr, urednik «Učiteljskega Lista* sporoča po svoji «Listnici», da je »Učiteljski List® vendar-le tudi »idejno ves drugi kot je bil* potem moram ta «ves» spremeniti v «de!oma», da ne bova preteravala. Toda jaz nisem samo zahteval v svojem članku, da mora postati «ves drugi*, nego sem mu dal specialno kulturno misijo, t, j. on bi moral, pa mojem, postati glasnik enotne delovno šole, tega najvcčje£a sodobnega KiSega itKHnrnega vzora! Tu bo začetek
čiteljstvo. In naravno torej, da se učiteljstvo tu ne sme omejiti na razmetri-vanje teh pedagogičnih problemov na svojo kasto, ampak da jih mora raztno-irivati v onih slojih naroda, katerim lahko postane ta tip šole vzor. To pa gotovo ne more biti naša buržuazija, ampak samo naša delavska in kmetska družina in naša proletarska deca. Eden najslavnejših postulatov te šole pa je, da se mora učitelj v svojem delu najtesnejše zliti z deco in družino, ker samo tako mora roditi njegovo delo sadove, ki si jih zamišlja enotna delovna šola.
O teh problemih pa še nič ne vemo v '•Učiteljskem Listu* niti v «Novem Rodu*. In kolikor bi bil prvi tudi idejno drugi kot je bil, ne moremo reči, da bi bil v tem pogledu vsaj tako daleč, kakor je ostalo nestrokovno meščansko časopisje.
Ta potreba me je vodila tudi do tega, da sem prevzel v «Komunistični koledar* dva članka o vprašanju enotne delovne šole.
Propaganda enotne delovne šole in diskreditiranje buržuaznc razredne šole in vsega, kar je z njo v zvezi, je nujna potreba našega kulturnega in političnega stremljenja in to bi moralo biti v prvi vrsti delo' naše mlajše učiteljske generacije. Mi moramo tudi tu izkopati, o» ziroma odkriti in poglobiti prepad, ki nas loči od kapitalistične gospode in njenih lakajev. In propaganda za enotno delovno šolo je eno najuspešnejših sred-tev za poostritev nasprotstev in diferenciacije interesov v polproletarski masi.
Višje, torejl
Gustinčič.
tor'
ere za u*
KOMUNISTIČNI KOLEDAR za 1. 1922 je v razprodaji pri vseh Kom. sekcijah in LO na deželi, ter stane Lir 5.50. V Trstu je na prodaj v trgovini J. Štoka, knjigarni Traui ulica Čuvana, v inserainem oddelku «Lavoratore» ulica Maiolica 12 in ob večerih v Delavski zbornici po Lir 5. . Razlika cene je radi poštnih stroškov. — Vsi, ki so dobili koledar v razprodajo ali za naročnike po blokih so dolžni vrniti matico 50 stot. za vsak koledar, kar je tudi v pobotnicah označeno.
Kdor želi imeti koledar v razprodajo, naj se obrne na vodstveni urad ulica Gatteri 36. III.
Vera in sodobni komunizem
V članku «Odmevi naukov Marxa in Kristusa* v 115. štev. «Dela» se izraža Albin Špacapan dovolj odkrito za komunizem a zahaja obenem v precejšnje netočnosti; to pa vsled tega, ker gre na vero in komunizem s preozkega obzorja. Ni nam niti treba presojati Vsere s komunističnega stališča, a pridemo vendar do drugih zaključkov o njej, nego prihaja Špacapan. Zgodovina verstva in sodobna verstva nam podajajo dovolj tvarine, da smo upravičeni zreti na vero kot na človeško umstveno tvorbo, ki je podvržena — kakor vse drugo v prirodi — večnim izpremebmam; pa vzemimo kakoršnosibodi vero.
Stari Grki so imeli na Olimpu celo vrsto bogov; ljudstvo jim je zidalo templje, jim darovalo, neverneži so zapadali strogim kaznim. Sokrat je bil celo obdolžen, da ne priznava bogov in pohujšuje mladino in zato je bil v ječi zastrupljen. Rresnično se bliža on v svojih naukih zelo monoteizmu (vera v enega Boga)-
Dr. Tuma je nekoč dobro očrtal razvoj vŠrškega problema v našem svetem pismu. V prvi dobi je bog zahteval človeških žrtev: Abraham mu je hotel darovati Izaka. Mojzes ne pozna več človeške daritve; on zapoveduje zidati bogu templje in sprejema od boga socialne zakone. Kristus nas uči služiti bogu z ljubeznijo do bližnjega. Mohamed nam komaj zakriva svoje navadno človeško obličje.
Če gledamo na vernike vseh dob in verstev, najdemo povsod iste principe: namreč, da je edino njihova vera prava, da je božjega izvora, da je njihov bog edino pravičen in zveličaven; vse drugo je nevera ali kriva vera. Tudi nahajamo pri vseh isto vstrajnost za zaščito svojega verstva, Priprost' Tatar je celo dosti bolj upornozaverovan, kakor pa kristjan.
Iz tega lahko sklepamo, da so ali vse vere prave ali pa nobena prava. Mi pa mislimo, da je oboje prav; kajti nam je vera le plod človeškega umstvenega dej-stvovanja, ki se je v različnih dobah in v različnih krajih različno razvijalo, a nosi vendar skupen odznak človeškega bistva. Kjer so se pa verstva stikala so prehajala bistveno več ali manj ena v drugo, če tudi so ohranjala svoje zunanje oblike. To je občečloveško — ne katoliško, budistično itd. — prepričanje o verstvu.
Sedaj preidemo na komunistično stališče. Popolnoma zgrešena je Špacapa-nova — in ne samo njegova — zavest: «da je današnji razpad vere in morale plod današnjega kapitalističnega sistema*. Vera in morala (in še druge stvari) so razpadale ob vsakem socialnem polomu in preobratu v zgodovini.
Ko je razpadal staroveški suženjski sistem, je Kristus bičal farizeje in velike duhovne in bogatine: prej pojde kamela skoz šivankino uho, nego... in branil cestninarje. Ko se je- jel razkrajati srednjeveški feudalni sistem je Lutermartin šibal duhovščino in oderuhe in branil «arme leut». Dobro je ko vidi Špacapan, da tudi sedaj, ko razpada kapitalizem, razpadata vera in morala — a vstaja proletariat. On si tega ne ve pojasniti; to pojasnilo pa najde ravno v kerotinizmu,
Marx kot komunist ni nikdar rekel:
< Vera je vsakogar privatna stvar*. V Komunističnemu -manifestu in Kapitnlu dovolj jasno pravi, da so vse naše idejne tvorbe — tudi versko čustvovanje — le odsvit družabnih, gospodarskih odnoša-jev. «V vsakoršni dobi so vedno vladale ideje gospodujočega razreda*. Če se nam zdi, da je «verstvo, morala, filozofija, politika, pravo preživelo (razne socialne) preobrate*; če se nam zdi «da imamo večne resnice, kot je svoboda, pravica itd,, ki so skupni vsaki socialni o« b!iki», je to le vsled tega, ker je »izkoriščanje enega dela družbe potom drugega dela skupen pojav vseh prošlih vekov. Ni čuda terej, da se socialna zavest vsakega veka ,kljub vsem razlikam in raznovrstnostim, vendarle suče okoli gotovih skupin oblik, oblik zavesti, ki izginejo šele tedaj, ko izgine popolnoma razredni antagonizem*. V Kapitalu pravi: «Nasploh verski odsvit (refleks) ne zgine prej, dokler ne ustvarijo pogoji dela in praktičnega življenja človeku jasnih razumnih odnošajev do svojih
soljudi in do prirode. Socialno življenje, ki mu je podlaga materialna produkcija in iz nje izhajajoči odnošaj, zgubi svoj mističen pajčolan, ki mu zakriva pravo obliko, šele tedaj, ko se ono (socialno življenje) pojavi kot delo svobodno združenih ljudi, ki se zavedajo in razumevajo svoj lasten socialen položaj*. Ti citati dovolj jasno kažej o,da je Marxu vera vse kaj drugega, kakor pa privatna stvar,
«Vera je privatna stvar*, to načelo je spravil v socialistično propagando kak agitator iz zadrege, sicer pa je, kakoi bomo videli, precej na mestu.
Bolj ko stopamo v zgodovini nazaj, vidimo, da so bila socialno gospodarska gibanja tembolj zavita v verske ideologije. To pa radi tega, ker je bila po eni strani priroda bolj svojevoljna, po drugi strani je bil človek šibkejši in si ni znal prav tolmačiti svojih odnošajev med seboj in do prirode. Zato pa je iskal moči izven sebe in izven prirode. A kljub temu lahko konstatiramo, da so verski ra-prezentanti vladajočega razreda zrli z gnjusom in gotovo na nov socialen po-kret in so njegove očite zastopnike o-značevali za brez-verce puntarje, po-hujšljivce. Kristusu so rekli: Kaj to je sin božji, ki se brati s cestninarji in berači?!
Martin .Luter, ki nastopa ob porodu sodobne buržuazije, ne zastopa kaj važnega socialnega pokreta. Njegovo dek>-vanje skoro ni drugega kot nekak kulturni boj obrtniških slojev proti feudalni cerkvi, a. vendar moramo priznati, da je njegov nauk okrepčal prve klice socialnega kmečkega gibanja proti feudal-nemu (grofovskemu] gospodarskemu sistemu. In kaj so bili protestanti v očeh feudalne duhovščine, to izve vsak če prelista zgodovino 16. in 17. veka. Kmečko gibanje 16. in 17. veka pa že nesi dosti izrazito čisto gospodarski (materialni) značaj. Neverno, kako se je mala duhovščina vedla napram njemu, gotovi pa smo, da je visoki klerus zrl vanj, kot na upor proti bogu. Kajti kmetje so vzeli kose in sekire in šli nad grajščake, a grajski duhovni so učili: ne ubivaj!
Komunistično proletarsko gibanje se pa razvija pred našimi očmi. Zgubilo je sleherno versko tančico, nasprotno pov-darja, da je kruh izvor materialnega in duhovnega življenja. Bori se z vso silovitostjo proti izkoriščanju človeka po človeku, proti razmerju gospodarja in hlapca, kakor ga slišimo tolikokrat iz e-vangelija. To razmerje pa je proletariatu tako brezverske, nemoralno, neetično, nepolitično, nepravično, da zre edino skoz prizmo razrednega boja na vero, morale, etiko, politiko, pravico, svobodo. In nikoli v zgodovini niso razredi v boju drugače postopali; razrednim interesom so vedno podrejali vse druge sentimentalnosti. Iz svetovne vojne imamo očiten dokaz. Ni proletarca, ki bi ne vedel, da je bila to- kapitalitično-imperiali-stična vojna. In kaj so delali naši politiki moralisti, etiki itd,: granate, bajonete, uduSljime pline... in učeča cerkev je povsod te stvari blagoslavljala; feldpa-ter je vzel «šturmmeser» v roke: »Fantje, to je zdaj vaš bog!*
In na kateri strani je v proletarskem boju učeča cerkev? Na strani proletariata ne! tam so brezverci, uporneži, bo-gotajci, materialisti, ona je z vernim ljudstvom. Vendar proletariat ne more staviti v ospredje «kulturnega boja*, njegov boj js razreden boj, a se ne more in ne sme odpovedati tudi kulturnemu boju, kjer in v kolikor mu ta-le zaustav-vlje pot na njegovem pohodu.
Ampak to je tragično dejstvo vseh socialnih gibanj. V pojavu novih, začetkoma morda okornih, gospodarskih, moralnih, etičnih, pravnih itd, odnošajev, so videli stari gospodarji, stari moralisti, pravniki, vedno propad' gospodarstva, propad vere, propad prava itd.; ko se je
v	naši dobi borila secesija za svoje priznanje, so jo označevali stari umetniki za razpad umetnosti. Mi se temu ne bomq čudili, če pomislimo, da obratno je 3matral tak veleum, kot je bil' Aristo-tsles, suženjstvo za moralno, etično in pravno utemeljeno, da se je evropska buržoazija ponašala kot kulturonosec v drugih delih sveta, ko je prodajala ,tam zamorce kot sužnje.
Revolucionarni proletariat se tega zaveda ter pravi vsem pravovernikom in moralistom z Dantejem: guarda e passal	Ruski.
Izbori u Istri
MATULJE.
Dočekali smo i konac izbora. Sve se izvršilo onako, kako smo več i pre pred-nnevali: dobili su večinu domači naci-jonalisti uz manjinu talijanskih nacijor nalista (blocco agrario istriano). Naši su glasovi (po tudjoj volji!) stajali uz tali-jansku manjinu, premda se Talijani nadali izneti večinu «hokuspokus — načinom*, da ih nije iznenadila podopčina Klana sa večinom jugoslavensko-nacijo,-nalističkih glasova. Začudili se ljudi, od kud u Sare dodjoše tolike glasovnice liste «Blocca», kada u ceioj opčini nema ni dvadeset Talijana a nekmoli nekoliko stotina i kad je za našu listu bilo mnogo više glasova negoli su kod skrutinija obnašli. (Da je bilo više glasova za našu listu sakupili smo tačne podatke!)
Mnogi se čude tome, a opet nije teško ovome do uzroka doči: kod izbora se pre svega nisu pustili u komisiju naši clrugovi, da kontrolišu tok izbora, nego ih se vanka bacilo šilom bajuneta, Još k tomu nije se ni u jednoj frakciji skru-tinij obavio odmah nakon izbora nego tekar drugoga dana izjutra. Kroz noč se čuvanje žara prepustilo samo straži ka-rabinijera, ali noč je... tamna. Idučeg su dana u izbornoj frakciji Mihotiči opazila dva druga, da je pečat na žari u druk-čijem položaju a drugačija i dužina ko-nopaca, koje su oni bili minulog dana tačno izmerili. Ovo je dovoljno.
U drugoj pak frakciji Jušiči hteo je drug jedan, da sa stražom čuva noču žaru. Do ponoči ga pustili, a o ponoči ga bacili iz prostorija i odvttkli u zatvor. Sada je mogao «duh sveti» da udje u žaru pa da je oplodi glasovnicama »del Hocco agrario istriano* ti čijei su listi bila imena bivšsg op^inskeg kemesara1 Maria Perna-e, šefa mjesne nošte. neko-
jih trgovčiča i.„ prisilno upisanih Seljaka. I u drugim se frakcijama dogodilo takovih čudesa.
Takovoj smo se prevari morali i na-dati, jer, kako bismo ni mogli očekivati, da nas buržoazija pusti u opčine!?
Ona je morala bilo kakovim načinom pre ili kasnije da nas makne. Za to je uporabila sve svoje plačenike i svu lu-kavost svoju, a to i može, kad ima sve u svojim rukama.
Izbori u našoj opčini i drugde pokazali su ljudima i onima, koji dosad bili zatvorenih očiju, kakova je gosposka ravnopravnost i sloboda izbora. Svako se je uverio, kako se siromah radnik i seljak ne može nadati , ničemu, dok vlast u rukama drže gospoda, dok su ovi gospodari svega onoga što je ljudima potrebno za svagdanji život, Ovi su izbori bili najbolja agitacija za ideje komunizma. Mnogi su uvideli, kako nema drugoga izlaza iz te bede, negoli u srušenju uredjaja privatne svojine, pa kako se valja da pripravljamo na odluč-ni čas protesta, koji bukti u krvi svih nas patnika, da otmemo vlast buržoa-ziji a stvorimo nove oblike vladavine.,, sovjete, jer se uverismo, da se ni opči-nama ni parlamentom ne dolazi do oslo-bodjenja. Ovo če biti največi protest na sve ove prevare i tiranije... a njegov se čas bliža!
Komnnistička sekcija
IZ VEPRINŠTINE.
U broju 2. »Pučkog prijatelja« od 10.
I.	o. g. izašao je članak pod naslovom «Iz Veprinštine*, U početku toga članka opozoritje dopisnik urednika e ne bi misleo da su oni zaspali (oni naši vredni rodoljubi valjda!). IJverava dalje urednika i svet, kako oni budnr* pa7.e, što st* -ko n”h	tc	k"1"* na-
rodna svest nikad tako velika bila kao
sada. «Pritisnuto jače, sve to više skače* grmi junak. A šta misli, usodio bih se pitati, cenjeni dopisnik, nijesu le na dan izbora fašisti pritisli dosta jako, ali kako videsmo skakalo nije ništa, ama baš ništa. Oba se dalje junak na sve «što opaža oko sebe* a nada se nekim «boljim vremenima*, koje kani možda on ovakim dopiscima narodu iz-vojštiti.
Predjimo preko nekoliko stavaka toga dopisa, koji se nas ne tiču, pak pogle-dajmo što to niže bljuva taj delija. Priča čovek, kako je «straordinarijo» odpu-stio sve opčinske činovnike osem jed-noga šumskog čuvara Jožinu Cimbiča, kako im se svima 'čudnovato činilo, što drže tog čoveka u službi, koji da se svi ma pričinjao Hrvatom i kako se pazeči na njega doskora uveriše, da puše u njihov (talijanaški)_ rog. Goropadan je to čovek, veli, a imao je služiti onima na opčini, da ostanu n^ krmilu. Pripo-veda dalje o obdržanim izborničkim sastancima. Gorespomenuti lugar, laže «škriba», predlagao je komunističke kandidate, a to nije moguče, jer u samo-me Veprincu nema još komunističke sekcije, a da simpatizanata ima, razumljivo je, jer i tamo ljude pritište beda, koja je svakim danom još i veča. Predlagani su bili ljudi iz puka, što je i pra vo: valjda če uvek bolje biti narod za-stupan ljudima iz svoje sredine, ljudima koji znadu njegove žuljeve i potrebe, negoli raznim «plemenitima*. Što su ljudi predlagani od Cimbiča izgubili, kako kaže veprinački moralista, veru, boga i domovinu to ne menja na stvari ništa, jer svega toga nemate ni vi gospodo narodnjaci nego na jeziku, a i našim opčinarima toga ne treba, a onima pako to samo na čast služi, što se otre-30Še tih gluposti.
«Otkuda najednom komunistička stranka?* snebiva se veprinački žur-nalista kao da je s meseca pao na beli svet. Čudi se čovo i snebiva, a baš njihova «pazinska škovacera* ne izadje ni jednom ada ne drekne na nas kao kuja; ta več smo samo po njo j postali znameniti.
Niko se nije usudio prigovarati goro-padnem lugaru, boječ se da ne dodje do tučnjave, veli dopisnik. Naprotiv stvar stoji sasvim obratno: niko se ne boji tog čoveka a svako ga poštuje, samo vi ne, jer znate, da vam je vredan pokazati zube, a to vama ne prija: hoče vam se vernih ovčica, koje se dadu za nos vuči. Hoče vam se onih, koje vi svesnima na-zivate, jer se u vašoj prisutnosti ne u-sudjuju prigovoriti vama «gospodi».
«Mi smo stvorili taj zaključak, mi smo odlučili ovo, mi ono itd.* brblje dopisnik. Tko ste ti «vi», pitamo mi vas, koji odlučujete ovo in ono u ime svih opčinara? Tko ste ti «vi», što se sasta-jete po desetak vas tajno kao tatovi pa nešto odlučujete u ime puka, (kako ste to črnili po čitavoj Libumiji!) a onda grmite svetu o nekakim izborničkim sastancima i o nekakim zaključcima naroda? Drugi dan, laže dalje čosa, doznali smo iz «pouzdana izvora*, da nas kane komunisti zajedno sa Talijanašima izigrati kod izbora. Ovo je debela laž, jer u Veprinačkoj opčini nismo imali ni nakane da stupima u izbore. Ili mislite gospodo, da mi sklapamo kompromise s kojekakvom lagrom, kao što ste sklopili
vi	u toliko opčina Istre i Goriške?! «Hteli nas izigrati* skuli člankar, valjda košto čete vi nas (ali se varate!) u Ma-tuljskoj opčini složivši se bracki sa kr-stičevcima i fašistima: dostojni ste jedni drugih! Našemu je junačini svaka druga reč u članku poštenje, a mi čemo ga, njega koji voli poslovice, setiti jedne narodne, koja veli: «Ko se najviše' po-zivlje na poštenje, onaj ga stalno nema»,
Najsmešniji je pak apel, kojim svrša-va veprinački dopisnik, gde poziva ljude, da se otresu komunista, pa da izaberu «poštene i vredne ljude*, te zajedno s njima «pešekanima» putem izbora dodju do oslobodjenja jedne more, da im druga, domača, na prsi zasedne. No uzalud vam gospodo več ovi zvučni apeli, jer je več mnogi seljak i radnik u ovoj opčini uvedeo odkud mu sve nevolje što ga tište, a naša če biti briga da i ostali progledaju.
VOLOSKO-OPATIJA.
Drugovi komunisti tramvajske organizacije u Volosko-Opatija traže od do' pisnika članka pod naslovom «Denunci-jatori na delu* u 114. broju «Dela»_ da im osobno javi imena članova organizacije, kojih se ovaj članak tiče. _____
S$až@ini fccmgpes
odbor Komunistične zveze Julijske Benečije sklicuje za nedeljo 5. februarja 1922
DEŽELNI KONGRES na katerem se bo razpravljal sledeči: DNEVNI RED:
1. Izvolitev predsednika in overovlie-
nje mandatov.	'
2. Moralno in denarno poročilo.
3. Taktika Komunistične stranke.
4. Tisk. Poročata sodruga GASIVODA m REGENT.
5. Strokovno gibanje^
6. Mladinsko gibanje.
7. Zadružno gibanje.
8. Izvolitev delegatov na strankin Kongres.
9. Izvolitev novega deželnega izvrševalnega odbora.
10. Slučajnosti.	,
DOLOČBE	'	i
za zastopstvo na deželnem kongresu, ki bo v nedeljo 5. februarja ob 10. v zeleni dvorani Delavske zbornice v Trstu:
1. Na kongresu smejo biti zastopane vse ustanovljene strankine sekcije, člani deželnega izvrševalnega odbora, nadzorstva in ravnatelj «Lavoratorja».
2. Sekcije so zastopane po enem delegatu za vsakih 50 članov ali za odlomke od 50 članov.
3. Vsak delegat mora imeti pismen mandat ki mu ga izroči sekcija ki io zastopa.
4. Na kongresu morajo prisostvovati, s posvetovalnim glasom, tudi zastopniki °“ *^fZe komunistične mladine priznanih Mladinskih sekcij.
One sekcije, ki ne bi bile dobile slučajno tega vabila po pošti, naj smatrajo to objavo kot vabilo in naj nemudoma izvole delegate ter jih naznanijo pravočasno deželnemu izvrševalnemu odboru IZVRŠEVALNI ODBOR.
PROLETARCI!
Že za Božič smo vam bili naznanili a posebnim oklicem, da bomo izdali posebne novoletne kartončke, ter vam jih predložili kot potrdila za enkratni prispevek za «Delo». Tiskarske zapreke s ozavlekle izvršitev tega našega načrta do danes. Sedaj pa razpošiljamo vsem našim političnim in strokovnim sekcijam, ter našim zaupnikom te izkaznice, ki nosijo
NA PREDNJI STRANI: ALEGORIČNO SLIKO POŽIGA «DELA» Z RAZLIČNIMI NAPISI IN ZNESEK PRISPEVKA, NA ZADNJI: MAL KOLEDARČEK ZA LETO 1922.
Potrdila so za 5 in za 10 lir. SODRUGI DARUJTE, KOLIKOR MORETE! PREMOŽNEJŠI IN BOLJŠE PLAČANI NAJ SEŽEJO PO ONIH ZA 10 LIR!
Oni sodrugi, ki so sklenili žrtvovati za «Delo» polovico dnevne plače, lahko store to na ta način, da prevzamejo ta potrdila.
SEKCIJE IN ZAUPNIKE PROSIMO, DA ZAČNEJO TAKOJ NABIRATI PRISPEVKE S TEMI POTRDILI DA NAM NABRANI DENAR TAKOJ DO-POŠLJEJO!
VAŠE «DELO» SE NAHAJA V RESNIH POTREBAH N SAMO Z RESNM,
S	PROLETARSKOZA VESTNIM IN HITRIM NAPOROM GA BOSTE LAHKO
vzdržali.
Sodrugi, naš razredni ponos ne sme dopustiti, da bi moralo «Delo» prenehati izhajat — če tudi samo za par tednov, temveč «Delo» mora še celo pomnožiti svoje izhajanje!
Vse prispevke, ki so nabrani potom teh kartončkov, je pošiljati izključno na naslov:
Ing. D. Gustinčič, TRST-Sv. Ivan 1009.
f HI
POVERJENIKI SOCIALNE MATICE iz: Sv. Križa, Šaleža, Vižovlje, Šem-polaja in Dekanov se naprošajo* ^ da dvignejo koledarje pri tajništvu Ljudskega Odra v Trstu, da se tako prihranijo stroške za pošiljatev po pošti. Dvignejo jih lahko tudi druge osebe z njihovimi pooblastili,
Vsim poverjenikom Goriškega o-kraja in onim, ki želijo imeti Komunistični koledar zase ali za v razprodajo naznanjamo, da je naš glavni poverjenik za goraj imenovani okraj Franc Košič, tajnik Zveze stavbin-skih delavcev v Gorici Via Municipio št. 4., I. nadstr. Delavska zbornica. Na njega se je obračati za vsa naročila koledarjev v razprodajo, kakor tudi za dviganje že naročenih koledarjev potom blokov pri poverjenikih za Goriški okraj.
Vsi oni ki prejmejo koledarje po pošti morajo poslati Matici od vsa-cega koledarja 50 stotink, ker stane ravno toliko poštnina za vsak koledar poslan po pošti.
Naročniki in drugi, ki si želijo Komunistični koledar, naj ne pošiljajo tozadevni denarni znesek na upravništvo «Dela» marveč na »Ljudski oder», via Gatteri 36, IH.
VSEM NAROČNIKOM IN RAZ-PRODAJALCEM! Vsled splošnega pomanjkanja papirja smo prisiljeni Izdati to štev šele danes. [— Da so dobili nekateri razprodajale! zadnji dve številki v manj izvodih ali zelo kasno, je tudi posledica pomanjkanja papirja. Zatorej potrpite!
Uprava,
DAROVI
Za Rusijo: Člani mizarske zadrnge v Solkanu so izpolnili v polni meri svojo proletarsko sodidarnost do ruskih tovarišev. Enkrat so delali v ta namen 6-12 ur in darovali čez 1000 L; zdaj so zopet žrtvovali na Sv. tri kralje 4 ure za to. to je 379 L delavci posnemajte ta vzgled! — Denar se je oddal Del. zbornici v Gorici.
IZJAVA,
Obveščeni smo, da je pre<J tedni neka oseba z anonimnim pismom sporočila kr. karabinjerski postaji v Sežani, da poučujeta učitelja Pahor J. in Kocjan Iv. v našem društvu Italijanom sovražne pesmi. Izjavljamo, da je za društveno delovanje odgovoren pred oblastjo le društveni odbor, ki sprejema polno odgovornost za vse dosedaj naučene pesmi. Resnica je namreč, da v vzetih pesmih ni niti sledu o kakem nacionalnem sovraštvu. Kdor pošilja kr. orožnikom lažnjive anonimne ovadbe o poštenih ljudeh očividno iz maščevalnosti, je podla duša, vredna zaničevanja vse javnosti. sZa odbor pevsk, in br. društva «Solnca žar».
Franc Pirjevec, t. č, predsednik.
Razne vesti
Prisilne poroke na Francoskem. Mladim ljudem na Francoskem gre precej za prste popravljajoči se zakon o prisilni poroki. Po tem zakonu bo država dala službo le poročenim uradnikom. Vse one pa, ki niso poročeni ter stari nad 25 let, bo odpustila. Uradniki, katerih žene imajo po tri ali več otrok, bodo dobili dvakratne doklade. Toda ne samo to. Kdor je neporočen, bo moral vršiti dvakrat daljšo vojaško službo, kakor poročen mož. Moški bodo prisiljeni hoditi na orožne vaje do 45 leta, ako se ne bodo prej poročili.	.
Dežela brez papirnatega denarja. Bržkone je danes Mehika jedina država, katera nima v prometu nikakega papirnatega denarja. Vlada te države si niti ne prizadeva, da bi izdajala papirnat denar, ker je na razpolago dosti zlata in srebra in se z istim krije potrebo plačilnih sredstev.
IZ UREDNIŠTVA.
J. S.: Vse sprejel.
Opatija-Volosko: U ovom broju
nije bilo moguče.
Druge dopise smo prisiljeni preložiti na prih. številko.
lZdaiatel]: IZVRŠEVALNI ODBOR KOMUNISTIČNE STRANKE ITALIJE.
Odgovorni urednik: EOlDIO OENNAm Tiskarna:	LAV	ORAT	ORfi