Prostorska stiska ne bo še rešena
Za študij na Visoki šoli za telesno kulturo. ki je edina visoka šoia v naši občini, je iz leta v lelo v ečje zanimanje. Šolo, ki j« bila zgrajena za 120 študentov, obiskuje zdaj okoli 400. Ker je bilo poslopje sezidano kot dokončna cetota, ni možnosti dozidave. Žato je prostorska stčka. ki vpliva na počutje in kakovmt dda študentov in profesorjev, tudi vse večja. Povrhu vsega pa je oprema zastarela in dotra}ana.
»Letos se je za redni študij na naši šoli prijaviio 144 študentov, ob delu pa bi se jih želelo šolati 16,« sta povedala dekan dr. Mran Čuk in tajnik šole Miro Baudek, s katerima smo se pogo-vaTjali o razmerah na šoli, mož-nostih za njihovo izboljšanje in kako bodo pri njih občutili vpliv usmerjenega izobraževanja. »Ker smoimeli omejenvpis.smo jih za redni študij sprejeli le 105, za študij ob delo pa 10. Kdor želi obLskovati Visoko šolo za telesno kulturo. mora prej opraviti izpit \z psihofizičnih sposobnosti. Do-slej so še vsi diplomanti naše šole dobili zaposlitev.«
Že pred časom je bil govor. da naj bi se Visoka šola za telesno kulturo preselila v Zajčjo dobra-vo. Tam naj bi nastal tudi sloven-ski center za vrhunski šport. Ker pa zidava te šole ni v srednjeroč-nem načrtu republiške izobraže-valneskupnosti.šolasama pa ludi nima denarja, bo morala ta zami-sel počakati. Veliko bože storje-nega. pravijo na Visoki šoli za te-lesno kulturo, če bodo v tem času pripravili vsaj idejno dokumen-tacijo.
Precejštudentov tešolese vsak dan vo/i v Ljubljano iz bližnjih
krajev, pa tudi iz daljne okolice, na primer iz Trbovelj. Na šoli ni-majo možnosti za hranjenje niti prostora, kjer bi lahko posedeli. To seveda še povečuje stroške študija, ki že tako niso ravno majhni. Računajo, da mora štu-dent v času študija odšteti okoli 6(KMXI dinarjev za razno športno opremo, ki jo potrebujejo pri pouku, sam pa mora plačati tudi stroške bivanja. kadar pouk po-teka na terenu. Zato se marsika-terištudentzaposli intakoštudira dalj časa.
Telovadnica, ki naj bi jo zgra-dfli kot prizidek k OS Ketteja in Murna iz III. samoprispevka, jim bo sicer s pridom služila, nikakor pa ne tnore rešiti njihovih težav. Sreča je, da imajo zraven Slovan, s katerim zelo dobro sodelujejo.
Vpliv usmerjenega izobraže-vanja, ki je letos že zajdo srednje šoie. bo na visokih šoiah čutiti šde takraf, ko bodo prve genera-c|e srednješolcev »po novem« končaie srednjo šoio. Na Visokj šoii za tdesno kulturo menijo, da se bodo za šludij na njihuvi šoii odločaJi dijaki s šol, ki ima|o pe-dagoško usmeritev. pa (udi vzgo-ptdjsko.                              D.J.