Stanovsko potniško glasilo UJU — poverjeništvo Ljubljana '	Mesečna prilaga » Prosveta«
Uredništvo in oprava : Ljubljana Frančiškanska ulica 6 1 Rokopisov ne vračamo. Nefrunkiranih pisem ne sprejemamo, lzhajm t/sok četrtek. Naročnino letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s Članarino. Oglati po cenika in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
Novi uradniški zakon Pravila jugoslovenskega in učiteljstvo. Učiteljskega Udruženja.
Ob likvidaciji „Zveze državnih nameščencev"
v Ljubljani.
Makso Lilleg, predsednik „Zveze".
V	predzadnji številki »Učit. Tovariša« sem hotel pod gornjim naslovom vsaj v glavnih obrisih opozoriti na to, da je z uve* ljavljenjem uradniškega zakona zaključena važna razvojna doba zlasti slovenskega in hrvatskega učiteljstva. Predvsem: slovenske* ga. Zakaj nobeden del izmed jugoslovenskega učiteljstva ni bil razcepljen na toliko in tako majhnih upravnih edinic, kakor ravno slovenski, dasi smo bili že itak številčno naj* manjši. Saj smo bili razdeljeni kar na pet upravnih enot. S petih miz so rezali sloven* skemu učiteljstvu kruh in zato ni čuda, da je moralo često stradati v pravem pomenu besede.
Tovarišem Hrvatom se sicer ni godilo dosti bolje.v tem oziru, a vendar: bilo jili je mnogo več, upravnih edinic pa nekaj manj. Zato je bila pri njih borba lažja, kakor pa pri nas.
Pri srbskih tovariših pa tega boja v našem tedanjem smislu sploh ni bilo. Saj je bila predvojna Srbija, četudi ne velika, a vendar izrazito nacionalna država. Vsaka nacionalna država pa se več ali manj zaveda dalekosežne moči in vpliva na bodočnost, ako ima vzgojo in pouk v lastnih rokah. Od tod večna borba med Državo in Cerkvijo za šolo in — učiteljstvo
Toliko le mimogrede v podkrepitev tr* ditve, da je res z novim uradniškim zakonom zaključeno važno poglavje v razvoju našega stanu.
Sedaj se pa nehote in samo po sebi vsi* ljuje drugo vprašanje:
Koliko je storila naša stanovska organi* zacija, da je učiteljstvo z zakonom vsaj tako odrezalo kakor je? Jeli bila na svojem mestu v tej dobi, ko se je odločala materijalna in moralna plat našega stanu na cela deset* Ietja?
V	današnjih prilikah ni lahka borba za obstanek in napredek posameznika. Često se moraš boriti z vso žilavostjo, da si pndo* biš mesto v družbi, da zlezeš na površje in ne utoneš v masi, prav tako, kakor jih utone dan na dan toliko in toliko. Pa ne samo ži-lavosti in energije, ampak tudi vztrajnosti, in sicer nezlomljive in neusahljive vztrajno* sti moraš imeti dovolj.
Če je tako pri posamezniku, ni prav nič drugače pri večjih skupinah, n. pr. pri sta' novskih organizacijah. Tudi te morajo prehoditi prav isto pot, kakor posameznik, da pridejo na površje, do upoštevanja, veljave in ugleda. Zakaj vsak posameznik zavzema trajno le tisto mesto, in uživa le toliko resničnega ugleda, kolikor si ga je pridobil s svojim poštenim delom.
Večina učiteljstva se danes niti ne za> veda, koliko duševnega in fizičnega napora je žrtvovala organizacija za dosego cilja, da je dobilo učiteljstvo z uradniškim zakonom vsaj te dobrine. Da vse to delo ni bilo ne lahko, ne malenkostno, to bo priznal odkrito vsak pošten nasprotnik, ako ima količkaj vpogleda v ves ta aparat.
Ne zdi se mi ne potrebno niti umestno ponavljati sedaj »post festum« in podrobno naštevati vse posameznosti. Samohvale nismo ne željni, niti je ne potrebujemo Kdor je to delo spremljal po naših stanovskih glasilih, ga zasledoval po naših zborovanjih in po mnogih tozadevnih okrožnicah stanovske organizacije, ta mora priznati, da je bilo vodstvo naše organizacije v tem pogledu do* cela na mestu in je storilo, kar je bilo možno storiti v danem položaju.
Nobena prilika ni bila opuščena, nobena pot prihranjena, da se je na merodajnih m * stih tolmačilo potrebe našega stanu, ki so v marsikaterem oziru docela drugačne od po* treb in želj drugih kategorij uradništva. Ako nismo vselej in povsod docela uspeli, je na* ravno. Saj ni v rokah organizacije zakono* dajna oblast. Sicer sem pa uverjen, da bi tudi tisti, ki danes največ kritizirajo, ne zado* voljili vseh, pa četudi bi jim dali vso zakono* dajno oblast.
Neumestno in otročje bi bilo, če bi se danes pulili za to, kateri del od naše celo* kupne organizacije ima največ zaslug za pozitivne, oziroma negativne uspehe pri novem uradniškem zakonu. Vsi trije deli so se tr.i* diii pošteno in podpirali drug drugega. Če je bila često inicijativa v rokah ljubljanskega poverjeništva, ne moremo ne naših hrvaških, ne srbskih tovarišev dolžiti, da niso bili vedno na mestu. So pač vladale drugačne prilike pri njih, nego pri nas. Človek je pa bil in bo — produkt razmer.
Za zaključek lahko pribijemo to-le:
Ako bi ne imeli tako dobre stanovske organizacija, kakor jo imamo, bi bil uradniški zakon, za učiteljstvo v marsikaterem oziru, dokaj slabši. Če pa bi bila organizacija Se boljša, bi bil tudi uspeh učiteljstva lahko še večji.
Gospod minister prosvete je z odlokom O. N. br. 37035 z dne 14. tek. mes. odobril pravila, ki jih j-e 22. avgusta 1930. sprejela glavna skup* ščina Udruženja jugoslovenskega učiteljstva.
Pravila, spremenjena v smislu § 67. novega uradniškega zakona, |Se glase naslednje:
Pravila jugoslovenskega učiteljskega udruženja.
1. Ime in razdelitev.
Člen 1. — Učiteljstvo narodnih šol kraljevi* ne Jugoslavije je združeno v Jugoslovensko uči» teljsko udruženje.
Člen 2. — Udruženje sestoji iz sreskih uči* teljskih društev, združenih v banovinske sekcije.
Sreska učiteljska društva in banovinske sek* cije vrše v smislu teh pravil, vse posle, ki so v zvezi z organizačnimi, prosvetnimi in stanovskimi potrebami po srezih, odnosno banovinah.
Sedeži banovinskih sekcij so na sedežih ban* skih uprav, a sreskih učiteljskih društev na se* dežih sreskih šolskih nadzornikov.
Učiteljstvo iz teritorija uprave mesta Beo* grada ima posebno sekcijo, ki sestoji iz učitelj* skih društev za Beograd, Zemun in Pančevo. Se* dež te sekcije je v Beogradu.
Banovinske sekcije imajo naslov administra* tivnih edinic (Jugoslovensko učiteljsko udruženje
—	sekcija za Savsko banovino in slično), a sreska učiteljska društva ime sreza (»Jugoslovensko uči* teljsko udruženjte — sresko učiteljsko društvo gružanskega sreza« in slično). Beograjska sekcija se imenuje: »Jugoslovensko učiteljsko udruženje
—	sekcija mesta Beograda.
2. Smoter.
Člen 3. — Smoter udruženja je:
a)	organizirati vse učiteljstvo v Jugoslaviji v duhu državnega in narodnega edinstva in pri njem razvijati skupno stanovsko zavest, kot pod* lago za prosvetno, kulturno in socialno delo uči* teljstva;
b)	delovati za intelektualno in moralno iz* popolnjevanje svojega članstva;
c)	delovati za napredek narodne šole in na* rodnega izobraženja;
č) ščititi pravice in interese svojega članstva;
d)	delati za postavitev učiteljskih domov;
e)	ustanavljati pevske, sokolske in ostale kulturno*prosvetne ustanove;
f)	vzpostavljati in vzdrževati zveze z uči* teljskimi udruženji v slovanskih in drugih drža* vah, ako njihovo delovanje ne nasprotuje smotru in delu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja; sodelovati v mednarodni učiteljski akciji.
3. Sredstva,
Člen 4. — Sredstva udruženja so:
a)	članarina, zapuščine, darovi dobrotnikov, dohodki tiska udruženja, zabav in izredni do* hodki;
b)	strokovni in stanovski tisk;
c)	knjižnice, muzeji, tečaji, internati, fondi in slično.
4. Člani.
Člen 5. — Člani Udruženja so: redni, usta* novni, dobrotvori in častni.
Člen 6. — Reden član more postati vsak učitelj in otroška vrtnarica, ako je v aktivni državni službi. Člani ne morejo postati učitelji in otroške vrtnarice, ki so v ostavki ali v pokoju.
Učitelji, ki so bili redni člani v dobi aktiv* nega službovanja, lahko ostanejo člani udruženja tudi po upokojitvi, izvzemši slučaja po čl. 15., točka c).
Člen 7. — Ustanovni član postane ona oseba, ki vplača enkrat za vselej blagajni Jugosloven* skega učiteljskega udruženja 300 (tri sto) dinarjev.
Člen 8. — Dobrotvor je ona oseba, ki vplača enkrat za vselej blagajni Jugoslovenskega učitelj* skega udruženja 500 (pet sto) dinarjev.
Člen 9. — Častni član postane oseba, ki ima posebne zasluge za učiteljski stan, narodno pro* sveto in za Jugoslovensko učiteljsko udruženje. Častne člane imenuje glavna skupščina na pred* log glavnega odbora.
Člen 10. — Redni člani dobijo članske izkaz* niče, a ostali diplome Jugoslovenskega učitelj* skega udruženja.
Člen 11. — Radi sprejema v Jugoslovensko učiteljsko udruženje, se priglaša učiteljstvo od* boru sreskega učiteljskega društva.
Prijavi priloži učiteljstvo določeno vsoto letne članarine (za sresko društvo, banovinsko sekcijo in glavni odbor).
O sprejemu novih članov obvešča odbor sreskega učiteljskega društva odbor banovinske sekcije, v svojih trimesečnih poročilih, a ta ob« vešča glavni odbor.
Člen 12. — Ako v katerem srezu ne obstoja sresko učiteljsko društvo, se more učiteljstvo tega sreza včlaniti v Jugoslovensko učiteljsko udruženje potom banovinske sekcije in tu vpla* čati odgovarjajoči del članarine za banovinsko sekcijo in glavni odbor.
Člen 13. — Višino letne članarine določa glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja.
Zdrav na duši in na telesu je slavil pred par leti naš Maks L i 11 e, g svojo 70 letnico, ki smo se je s hvaležnostjo spominjali malone vsi slovenski organizirani državni na* meščenci.
Volil si je davčno stroko, in že v letih 1881.—1883., ga vidimo, kako razvija kot in* struktivni davčni uradnik svoje delovanje v Bosni. Stična, Litija, Novo mesto, Lož, Črno* melj, Ribnica, Ljubljana, Krško in zopet Ljubljana: vsi ti kraji naše ožje domovine so mu bili torišča, kjer se ni samo udejstvo* val kot davčni uradnik, tu v podrejenem razmerju, tam zopet na vodilnem mestu, kjer ni samo živel, kakor jih živi tisoč in tisoč drugih, kjer je predvsem tudi učil in spo* znaval. Spoznaval vse dotlej, dokler docela ni spoznal tudi lastnega organizatornega zva-nja, ki je mikalo in vabilo.
Od leta 1909., je skozi daljšo dobo predsedoval lastnemu strokovnemu »Društvu davčnih uradnikov«. S tem v zvezi pa je hkrati n a č e 1 o v a 1 tudi združenim organizacijam državnih nameščencev na Kranjskem in je že ob tem prvem idejnem zasnutku sedanje naše Zveze z uspehom osvedočil latentno svojo tvorno silo. V letih 1912. do 1914, srečavamo Lillega kot dele* gata kranjskih državnih nameščencev po* novno v kuloarjih dunajskega parlamenta. Med tedanjimi snovatelji avstrijske službene pragmatike se Lillegovo ime ni navajalo na zadnjem mestu.
In ko je svetovna vojna zatrla prav vsako gibanje ter onemogočila zlasti organiza* torno delo, Lillleg ni držal rok križem, mar* več se je z vso njemu lastno vnemo oprijel aprovizacije ljubljanskih finančnih nameščencev. Pozna nočna ura ga je češče na* šla pri delu. Marsikatera uradniška gospodi* nja je našC.a pri njem za zmerno ceno uteho za svojo izstradano rodbino. Na črne dneve vojne furije ostane Lillegu spomin svetal kakor maiokateremu državnemu uradniku. Še izza tistega časa nas veže na tega nese* bičnega moža topla hvaležnost.
Nič čudnega ni, če najdemo Lillega v letih 1911.—1922. zopet tam, kjer je najbolj potreben. Ves prosti čas posveča skozi lepo število let javnemu delovanju v raznih odsekih ljubljanskega občinskega sveta. Prva moderna službena pragmatika mestnih nameščencev je v pretežnem delu tudi plod Liillegovega ustvarjanja.
Člen 14. — Dolžnosti rednih članov so:
a)	Skrbeti za dosego smotra Udruženja;
b)	redno vplačevati letno članarino;
c)	vestno opravljati dolžnosti, ki so jim poverjene.
Rednega člana, ki dela proti interesom udruženja, sme izključiti glavna skupščina, na predlog glavnega odbora.
Ako redni član ne plača letne članarine naj* kasneje do 1. aprila, preneha biti član Jugoslo* venskega učiteljskega udruženja, izgubi vse pri* dobljene pravice do 1. aprila prihodnjega leta, in do tega dne ne more ponovno postati član Udru* ženja.
Pravice rednega člana so:
a)	da se poslužuje ustanov Udruženja, kot: domov, internatov, zdravilišč, letovišč itd.
b)	da dobi v slučaju nujne potrebe denarno pomoč;
c)	da dobi v slučaju potrebe zaščito;
č) da se udeležuje zborovanj in skupščin po predpisih teh pravil;
d)	da voli člane raznih odborov in da je tudi sam izvoljen po teh pravilih.
Člen 15. — Članstvo pri Jugoslovenskem učiteljskem udruženju preneha:
a)	ako član umre;
b)	ako sam izstopi iz Udruženja;
c)	ako je upokojen disciplinskim potom;
č) ako je sprejeta njegova ostavka na dr* žavno službo, ali če je iz službe odpuščen;
Po prevratu je Lilleg zaplaval v še gio* bokejše vode. Kot eden izmed prvih je spo* znal živo potrebo strnjenja delovnih sil v pokrajinski organizaciji in že v decembru 1918. je ustanovil predhodnika sedanje Zveze — Društvo državnih uslužben* cev za Slovenijo.
Zahotelo pa se mu je širšega delokroga, organizacije, ki kaj izda. Meje so mu po* stale preozke, zato je idejo organizacije zanesel v Zagreb. Z dr. B e n k o v i č e m in našim Govekarjem je ustanovil »Naš Glas« ki je prvotno izhajal v slovenskem in v hrvatskem jeziku; pozneje pa je dobil slovenski »Naš GKas« lastnega urednika v Ljubljani.
Leto 1918. je bilo reformacijsko lete. Ideja organizacije se je široko razmahnila. Ljubljana je delala roko v roki z Zagrebom in obratno Spiritus agens, prvi in najjačji delavec pa je bil naš Lillleg, dokler že leta 1919. — zopet na njegovo pobudo — ni pri* šlo do ustanovitve Glavnega saveza s sede žem v Beogradu.
Odveč bi bilo spuščati se v podrobnosti. Obširni zapisniki odborovih sej, zborovanj, shodov itd. v arhivu Zveze so zgovorni tolmači Lillegovega hotenja in delovanja. Da smo sllovenski državni nameščenci razmero* ma najbolje organizirani — tako trdijo v Beogradu — je zasluga ustanovitelja in dol* goletnega predsednika naše Zveze. In če bi bilo kaj uspehov, so ti uspehi plod Lillegove borbenosti. Zato se Zveza Lilllegu ni mogla lepše oddolžiti kakor s soglasno izvolitvijo za dosmrtnega častnega predsednika. Formalno se je sicer Lilleg leta 1927., zaradi takratne bolehnosti zahvalil za predsedniško mesto. Aprila 1927. je zvezni odbor imeno* val g. Lillega za častnega odbornika Zveze Aprila 1930. je bil g. Lilleg zopet izvoljen za predsednika Zveze državnih nameščencev. Od 24. do 28. februarja 1931. je Lillleg vsak dan interveniral pri vseh gg. za izdelavo uradniškega zakona v Beogradu.
Ko se razstajamo imamo trdno vero, da bo seme, ki ga je sejal g. Lilleg in »Zveza«, obrodilo stoter sad med državnimi nameščenci. Ako je učiteljstvo in UJU potrebo* valo pomoči g. Lillega, je bil vedno na raz* polago Prav v zadnjem času je pevskemu zboru UJU napravil veliko uslugo. Ob likvidaciji »Zveze« je dolžnost učiteljstva, da se ga spominja.
d)	ako je po čl. 14. in čl. 40. izključen iz Udruženja;
e)	ako ne plača članarine do 1. aprila;
f)	ako preide v drugo stroko državnih uslužbencev, ali v drug uslužbenski red, izvzemši službovanja v prosvetnem ministrstvu.
Člen 16. — Beseda učitelj v teh pravilih vse» buje tudi učiteljice in otroške vrtnarice.
5. Organi Udruženja.
Člen 17. — Organi Udruženja so upravni in nadzorni odbori in skupščine. Ti organi so sreski ali banovinski, ali pa za celotno Udruženje.
6. Upravni odbori.
a) Vrhovna uprava.
Člen 18. — Vrhovno upravo Udruženja tvori glavni odbor s sedežem v Beogradu.
Glavni odbor sestoji: iz 10 predsednikov sekcij, 10 odbornikov, izvoljenih (istočasno s 5 na* mestniki) na glavni skupščini po čl. 21. teh pravil izmed članov, ki stalno stanujejo v Beogradu in iz odgovarjajočega števila članov, izvoljenih (isto* časno z istim številom namestnikov) na banovin* skih skupščinah, sledeče: banovinska sekcija s 500 do 1500 članov voli enega člana, banovinska sekcija s 1500 do 3000 članov dva, a sekcije z nad 3000 člani volijo tri člane z enakim številom namestnikov.
Glavni odbor se sestaja trimesečno in rešuje vse važnejše posle. Stroške za seje ¡»lavnega od» bora plača centralna blagajna. Ti stroški so enaki stroškom službenih potovanj.
Organ glavnega odbora je izvršni odbor, v katerem so vsi člani glavnega odbora, ki stanujejo stalno v Beogradu. Izvršni odbor izvršuje sklepe glavnega odbora in rešava vse tekoče posle. Iz» vršni odbor se sestaja po potrebi.
Na seje glavnega odbora se more poklicati namestnik, ako je kateri član: a) umrl; b) izjavil željo, da pride na njegovo mesto namestnik. Na seje izvršnega odbora se pokliče namestnik tudi tedaj, če se kateri član izseli iz Beograda. Preda sednika sekcije more nadomeščati v glavnem od» boru tudi podpredsednik sekcije.
b)	Odbor banovinske sekcije.
Člen 19. — Odbor banovinske sekcije šteje 10 članov in 5 namestnikov.
c)	Odbor sreskega društva.
Člen 20. — Odbor sreskega učiteljskega dru« štva šteje 7 članov in 3 namestnike.
7. Nadzorni odbor.
Člen 21. — Nadzorni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja in nadzorni odbori bano» vinskih sekcij štejejo po 5 članov in 2 namest» nika, a nadzorni odbori sreskih učiteljskih dru. štev 3 člane in 2 namestnika.
8. Volitev in konstituiranje upravnih in nadzornih odborov.
Člen 22. — Volitve se vršijo z vzklikom ali z glasovanjem (ako vloži za to pismeni predlog na glavni skupščini Jugoslovenskega učiteljskega udruženja 50, na banovinski 30, a na sreski skup» ščini 15 polnopravnih članov).
Glavni odbor in nadzorni odbor Jugosloven» skega učiteljskega udruženja volijo polnopravni člani glavne skupščine Jugoslovenskega učitelj» skega udruženja; upravni in nadzorni odbor ba» novinskih sekcij volijo polnopravni člani redne banovinske skupščine; a upravni in nadzorni od» bor sreskih učiteljskih društev volijo polnopravni člani sreskih skupščin.
Člen 23. — Vsi odbori se konstituirajo takoj po volitvah, tako da glavni odbor Jugosloven» skega učiteljskega udruženja, in odbori banovin» skih sekcij, izvolijo predsednika, 2 podpredsednika in tajnika, a sreska društva predsednika, pod» predsednika, tajnika in blagajnika.
Nadzorni odbor se konstituira takoj po vo» litvah in si izvoli predsednika, podpredsednika in tajnika.
Člen 24. — Mandat članov in namestnikov vseh upravnih in nadzornih odborov traja tri leta.
Člen 25. — V noben odbor ne morejo biti izvoljeni člani, ki niso v aktivni državni slu?bi, kakor tudi ne oni, ki so v službi pri ministrstvu prosvete, ali njegovih oddelkih pri banskih upra» vah, ali so sreski šolski nadzorniki.
9. Dolžnosti upravnih in nadzornih odborov.
Člen 26. — Splošne dolžnosti vseh upravnih odborov so:
a)	da skrbijo v svojem delokrogu za admi» nistrativna dela;
b)	da redno zbirajo dohodke in jih uprav» ljajo po proračunu;
c)	da izdelujejo proračun za prihodnje leto in ga predlagajo skupščini v odobrenje. Prora« čunsko leto začne 1. julija in traja do 30. junija;
č) da sklicujejo svoje letne skupščine in do» ločajo njihov dnevni red;
d)	da svoji skupščini predlagajo poročilo o svojem delu in stanju v minulem letu;
e)	da se brigajo za premoženje svojega de» lokroga;
f)	da dajejo po možnosti materialno pomoč svojim članom v slučaju nujne potrebe;
g)	da se	brigajo za tisk, ki naj bo sodoben, patrijotski in	izraz pravih šolskih in stanovskih potreb;
Posebne	dolžnosti upravnih odborov so:
A. Glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja:
a)	da vrši splošno delo udruženja po členu 3. teh pravil;
b)	da predstavlja udruženje;
c)	da skrbi za liste udruženja;
č) da izbere blagajnika, urednika listov in uradnike udruženja.
B. Upravnega odbora banovinske sekcije:
a)	da deluje v svojem delokrogu po členu 3. teh pravil;
b)	da predstavlja sekcijo;
c)	da izbira blagajnika in ostalo potrebno osobje;
č) da takoj pošilja blagajni centralne uprave članarino, sprejeto od sreskih učiteljskih društev skupno s seznami;
d)	da pošilja glavnemu odboru tromesečna poročila o svojem delu.
C Upravnega odbora sreskih učiteljskih društev.
a)	da deluje v svojem delokrogu po členu 3. teh pravil;
b)	da predstavlja sresko društvo;
c)	da prireja zborovanja, po možnosti vsak mesec, na dan prejema plače, radi strokovnega in splošnega spopolnjevanja svojih članov in radi razpravljanja o vprašanjih iz obsega šolskega življenja in narodnega izobraževanja.
č) da do 1. aprila pobere od vsakega člana po 30 dinarjev članarine in od nje pridrži za sre» sko društvo 10 dinarjev, a blagajni sekcije pošlje 20 dinarjev (10 dinarjev za sekcijo in 10 dinarjev za blagajno glavnega odbora);
d)	da pošilja odboru banovinske sekcije tro» mesečna poročila o svojem delu;
e)	da po možnosti skupno s članarino po» bere tudi naročnino za liste »Učitelj« in »Narodna Prosveta« v višini, ki jo določi glavni odbor.
Člen 27. — Dolžnost nadzornih odborov ji
a)	da vsak mesec, a po potrebi tudi večkrat pregledajo račune in stanje blagajne svojega de» lokroga;
b)	da ugotavljajo, ali se izvršujejo skupščin» ski sklepi;
c)	da pripravljajo poročila in predloge za skupščino;
č) da sklicujejo izredne skupščine v slučaju večjih nepravilnosti v delu.
10. Skupščine.
Člen 28. — Skupščine so sreske, banovinske, glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja in kongres Jugoslovenskega učitelj» skega udruženja. Skupščine morejo biti redne in izredne. Kongres je vedno reden.
Glavne skupščine Jugoslovenskega učiteljskega udruženja tvorijo polnopravni člani: a) člani glavnega, izvršnega in nadzornega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, b) člani upravnih in nadzornih odborov banovinskih sek» cij, c) zastopniki sreskih učiteljskih društev in č) delegati sreskih društev po sledečem razmerju: društva, ki imajo več kot 50 članov pošljejo po» leg predsednika, na vsakih nadaljnih 50 članov po enega delegata (sreska društva, ki imajo do 50 članov pošljejo samo predsednika).
Banovinske skupščine tvorijo pol» nopravni člani: a) člani upravnega in nadzornega odbora banovinske sekcije, b) predsedniki sreskih učiteljskih društev in c) delegati sreskih učitelj» skih društev po razmerju iz gornjega odstavka.
Sreske skupščine tvorijo vsi člani sreskega učiteljskega društva.
Člen 29. — Vsako četrto leto se vrši kon» gres Jugoslovenskega učiteljskega udruženja.
Kongres sklicuje glavni odbor Jugosloven» skega učiteljskega udruženja, ki sestavlja tudi dnevni red in ga objavlja mesec dni prej.
Kongres se vrši v večjih mestih, a otvarja ga predsedstvo glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja.
Pravico aktivnega sodelovanja na kongresih imajo vsi člani Jugoslovenskega učiteljskega udruženja.
Kongresi se vršijo po glavni skupščini in imajo stanovsko»manifestacijski in patriotsko» propagandni značaj.
Člen 30. — V velikih počitnicah se vršijo najprej skupščine vseh banovinskih sekcij, nato pa glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja.
Sreska društva izvolijo svoje odbore najpo» zneje do konca oktobra.
Člen 31. — Dolžnost skupščin je:
a)	da presojajo delo odbora prošlega po» slovnega leta ter v slučaju pravilnosti dajejo raz» resnico;
b)	da rešujejo vsa vprašanja, ki so stavljena na dnevni red;
c)	da volijo člane in namestnike v upravni in nadzorni odbor svojega delokroga;
č) da pregledujejo in odobravajo proračun svojega delokroga;
d)	proglasitev častnih članov vrši glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja.
Člen 32. — V slučaju neodložljivih potreb in potreb splošnega značaja o nekem vprašanju, smejo upravni odbori sklicati izredno skupščino svojega delokroga.
V slučaju nepravilnega delovanja in materi» jalne nevarnosti za udruženje, smejo nadzorni od« bori sekcij in nadzorni odbor udruženja sklicati izredno skupščino svojega delokroga.
Glavni odbor mora sklicati izredno skup» ščino Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, ako to zahteva šest sekcijskih upravnih odborov, a upravni odbor banovinske sekcije, ako to za» hteva dve tretjini sreskih odborov. O delu. izred» nih sreskih in sekcijskih skupščin obveščajo upravni odbori glavni odbor Jugoslovenskega uči» teljskega udruženja.
Člen 33. — Vsako skupščino vodi predsed» stvo upravnega odbora.
Člen 34. — Skupščina razpravlja samo o vprašanjih, ki so stavljena na dnevni red.
Dnevni red za glavne skupščine Jugosloven» skega učiteljskega udruženja sestavlja glavni od» bor, a za banovinske in sreske skupščine, dotični upravni odbori.
Dnevni red za glavno skupščino Jugosloven» skega učiteljskega udruženja se objavlja 30 dni, a za banovinske in sreske skupščine 15 dni pred skupščino.
Člen 35. — Na sreskih skupščinah ima vsak član Jugoslovenskega učiteljskega udruženja pra» vico govora, ako pokaže predsedstvu svojo izkaz« nico, pravico odločanja pa imajo samo redni člani dotičnega sreskega društva.
Na sekcijski skupščini imajo pravico govora poleg njenih polnopravnih članov tudi člani glav» nega odbora.
Na glavnih skupščinah Jugoslovenskega uči» teljskega udruženja, in skupščinah banovinskih sekcij, morejo odločati samo njihovi polnopravni člani.
Člen 36. — Vsaka uprava poravnava iz pro» računskih sredstev svojega delokroga skupščinske stroške; stroške delegatov plača društvo, ki jih pošlje.
Člen 37. — Skupščina se more vršiti, in pol» nopravno sklepati, ako je prisotnih nad polovico polnopravnih članov.
Na skupščinah se sklepa z navadno večino prisotnih članov.
11. Društvene ustanove.
Člen 38. — Udruženje ima svoje domove, fonde, internate in druge ustanove, ki jih vodi vsaka uprava v svojem delokrogu po teh pravilih.
Člen 39. — Glavni odbor ima dom v Beo« gradu, ki služi potrebam udruženja, učiteljstva in učencev osnovnih šol, ki prihajajo začasno v Beograd.
Dom nosi ime: »Dom jugoslovenskega uči» teljskega udruženja«.
12. Častno razsodišče.
Člen 40. — Za poravnavo sporov med član» stvom, kakor tudi radi preiskave in ugotovitve resnice v delikatnejših osebnih sporih, se usta» novi pri vsakem odboru sreskega učiteljskega društva in banovinske sekcije častno razsodišče.
Sresko častno razsodišče sestoji iz predsed» nika, ki ga imenuje sreski odbor izmed svojih članov za tekoče leto (začenši s 1. januarjem) in po enega zastopnika vsake zainteresirane stranke.
Častna razsodišča sekcij obstojajo iz 5 članov odbora banovinske sekcije, ki se jih izžreba pred dnevom razpravljanja in po enega predstavnika vsake zainteresirane stranke.
Častno razsodišče sekcije rešuje spore, če so zainteresirane stranke izjavile nezadovoljstvo s sklepom sreskega častnega razsodišča.
Sklepi častnega razsodišča sekcije so konč» noveljavni.
V slučaju da katera od strank neče sprejeti poziva pred častno razsodišče, lahko isto sklene, da jo zaključi iz Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Ta sklep je predložiti v odobrenje glavnemu odboru in glavne skupščine.
Prehodne določbe.
Člen 41. — Ta pravila, ki jih je sprejela glavna skupščina 22. avgusta 1930., stopijo v ve» ljavo, ko jih odobri minister prosvete. Tedaj pre« neha veljavnost prejšnjih pravil z vsemi spre» membami in dopolnitvami.
Ko stopijo pravila v veljavo bodo delovala po njih vsa sreska učiteljska društva, banovinske sekcije in Udruženje. Sreska društva in banovin» ske sekcije ne morejo imeti svojih posebnih pravil.
Člen 42. — Banovinske sekcije in sreska učiteljska društva postavljajo svoje domove, usta» navijajo svoje fonde in ustanove za svoje po» trebe in jih upravljajo po predpisih poslovnikov, ki jih predpišejo čim ustanovijo kako ustanovo. Vse poslovnike dostavljajo odbori banovinski sek» ciji, odnosno glavnemu odboru v odobritev in potrditev.
Člen 43. — V slučaju prestanka Jugosloven« skega učiteljskega udruženja, se oddajo denar in vsi vrednostni papirji Državni hipotekami banki v Beogradu, Dom in oprava upravi beograjske občine, a knjižnica in administrativni dokumenti eni izmed beograjskih šol, ki bodo to oddali no» vemu učiteljskemu udruženju, ako se osnuje na isti osnovi, kot je zasnovano to udruženje.
Člen 44. — Ta pravila spreminja glavna skupščina na predlog glavnega odbora, kar je staviti najmanj mesec dni prej na dnevni red skupščine. O spremembi sklepa absolutna večina polnopravnih članov, ki jih mora biti na skup« ščini polovica plus eden.
Člen 45. — Glavni odbor bo predpisal po« slovnik za poslovanje vseh odborov» kakor tudi za poslovanje skupščin, ki ga bo predložil v odo» britev ministrstvu prosvete.
Člen 46. — Volitev upravnih in nadzornih odborov Udruženja, banovinskih sekcij in sreskih učiteljskih društev se izvrši po teh pravilih na letošnjih rednih skupščinah.
Spioi^e vesti.
—	Likvidacija »Zveze hrvatskih učitelj» skih društev«. V prostorih učiteljskega do» ma je bila v binkoštih izredna skupščina Saveza hrvatskih učiteljskih društev, ki se je je udeležilo 200 učiteljev in učiteljic. Na dnevnem redu je bila edina točka likvidacija društva na podlagi čl. 76. uradniškega zako» na. Pred početkom skupščine je imel sejo upravni odbor, ki je sklenil likvidacijo dru» štva, in je skupščina tozadevno resolucijo sprejela soglasno. S skupščine sta bili poslani pozdravni brzojavki kralju in predsed» niku vlade.
—	Poročilo o izrednem občnem zboru Zveze državnih nameščencev priobčimo v prihodnji številki »Učiteljskega Tovariša».
—	Ekskurzija češkoslovaškega učitelj» stva po Jugoslaviji. V nedeljo 24. maja ie prišl a v Jugoslavijo skupina češkoslovaškega učiteljstva. Na Jesenicah jih je pozdravil v imenu UJU in Radovljiškega učiteljskega društva tov. Schiffrer. Imenom jeseniškega učiteljstva jim je izrekel dobrodošlico tov Pibrovec, šolska mladina iz Jesenic pa je s petjem pozdravfa naše tovariše iz bratske države. Med navdušenim pozdravljanjem so se odpeljali gosti proti Bledu, kjer so preno» čevali. — V ponedeljek zjutraj so prispeli z brzovlakom v Ljubljano. Tu jih je pozdravil imenom Ljubljanskega učiteljskega društva tov. Mihelič, društven tajnik, a v imenu pev» skega zbora UJU tov. Miheličeva. Gosti so si ogledali Ljubljano in tudi šdlsko poslopje II. državne deške narodne šole in v njem nameščeno pomožno šolo. Ljubljansko učiteljsko društvo je darovalo vsakemu gostu album Dravske banovine. Naši tovariši iz Češkoslovaške, očarani po lepoti naših krajev so še isti dan nadaljevali pot ob 14. uri proti Zagrebu.
—	Radio detektor zastonj. Šolska upra» viteljstva in učiteljstvo v 50 km obližju Ljub» Ijane opozarjamo, da da Radio»Ljubljana gotovo število detektorjev zastonj onim re» flektantom, ki bi bili pripravljeni postati ta» koj radio-naročniki. Letna pristojbina znaša 75 Din. Kdor želi dobiti zastonj detektor, naj se obrne pismenim potom na naslov Radio»Ljubljana — Prodajni odedelek, Ljub» ljana. Miklošičeva ul. 5.
—	»Prosveta«. Iz tehničnih ovir »Prosveta« ta mesec ne more iziti Izšla bo začetkom junija. — Uredništvo.
—	Kaj je s statističnimi polarni? Dasi jih ne želimo v taki obliki, vendar pridejo vsako leto. Najbrže tudi letos ne bodo izostale. Šolsiko upravo prosimo, da ukrene vse potrebne korake v svrho pravočasne do»
Gg. ioijkf upravitsšfi i
Vaša narodna dolinost Vam nalaga da u gotovi ie svoji Soli nabavo, i rešenjem ms stratva prosvete O. N. br ¿6637/25. in O T-br. 24398,'SO odobrenih pomožnih učil v ;«=n Ijepisnem pouku
Po naredbi prosvetnega oddelka Draw» ske banovine obvezana je vsaka Sola imeti vsaj 1 izvod tega uiila
lilke z Jadram® in Prsmcrj«
12 različnih umetniških barvastih s ¡k in; macije in Priinorja. izdelanih po n^š h najslavnejših mojstrih prof. Cručiču, Kovnoevici« in Kruilinu.
Znižana cena Din 298*-
razume ae, da «kupno z učno knjigo, zavij«, njem in poštnino. Slike so velike 45X50 ca* in «o pripravljene tako, da »e jih lahko obe*« na rid. — Poleg tega, da so te i'-p» siikr t okras šolskih prostorov, bo po razpisu ministrstva za vojno in mornarico II. br 440'2/.< in ministrstva notranjih del J. B br. 2"495 2i» najprimernejše sredstvo za uspešno prup* gando za naš Jadran
Nudite otrokom pri nazornem pouka užitek »j«, znavanU prirodnih lepot našega morja in Priroorj* Budite v otrocih nacionalno zi-vc-at t do*eg< ljubezni do jugoalovenakeKU Jadrana
Oskrbo Sol v Dravski banovini vrši samo:
Bsnovinfka zaloga šolfkih knjig in učil v Lfubtjani
stavitvo teh pol posameznim šolam. Na vsak način naj bi jih imele šole še pred zaključkom šolskega leta v rokah, dokler je še vse učiteljstvo na svojih mestih in lahko poda materijal vsaj za svoj razred. Lani pa so se ubijali ž njimi sami upravitelji, ker so bile dostavljene prepozno. — Upravitelj.
—	150 letnica obstoja narodne šole v or» moškem okraju. Državna 5razredna osnovna šola pri Sv. Bolfenku pri Središču ob Dravi priredi na Telovo, dne 4. junija popoldne ob % 16. uri proslavo 150 letnice obstoja domače šole v tem kraju. Učenci nastopijo s Kosi-jevo igrico »K ovač hoče biti«, s petjem in drugimi prizori. Po predstavi, ki se bo vršila na prostem pred posojilnično hišo, bo tudi srečolov v korist fonda za revne šolarje K tej jubilejni proslavi vabimo vse sosedno učiteljstvo, predvsem pa še tiste tovariše in tovarišice, ki so delovali na tej šo'i. Na železniški postaji v Središču bo o'o prihodu vlaka ob 14. uri na razpolago avto» bus, po potrebi tudi za povratek k vlaku ob /421. uri. Ker je Sv. Bolfenk krasna razgled» na točka in ker nam je obljubljeno tudi lepo vreme in židana volja, pričakujemo lepo ude» ležbo tudi s strani učiteljstva. — Šolsko upra» vitel jstvo.
—	Vabilo na sejo širšega odbora Peda» goške centrale, ki se bo vršila v nedeljo 7. junija 1931. ob pdl 10. uri v risalnici deške me» ščanske šole v Mariboru. Spored; 1, Zelje in predlogi glede organizacije knjižnice in iz» posojanja knjig. 2. Smernice, oziroma program za bodoče delo: pedagoški tedni, pedagoški tečaji in razstave, poučna potovanja, predavanja v Mariboru in izven Maribora, kako naj PC pomaga ustanavljati poskusne šole, stiki PC z učiteljskimi društvi, »Vest» nik PC«. pedagoška posvetovalnica, snovanje odsekov PC, ovire dela PC. Po pravilih PC izvolijo njeni člani pri posameznih učiteljskih društvih svoje zastopnike v širši od» bor PC, in sicer do 50 članov enega, od 50 do 100 članov dva, nad 100 članov tri za» stopnike. Vljudno vablien in dobrodošel pa je seveda vsak tovariš, ki se zanima za raz» voi našega šcistva. Kdor se namerava ude» ležiti seje. naj razmišlja o navedenem pro« Sramu kaj in kako bi se dalo v novem poslovnem letu izvesti, da bode razprava stvar» na in predlogi jasni, kar je zaradi obširnega sporeda nujno potrebno — Predsednik.
—	Opozarjamo na priloženi prospekt »Založbe Hram«. V prospektu označene knjige predstavljajo res dobro kvaliteto in najpomembnejša dela svetovnega slovstva. Knjige vsem našim čitateljem topTo priporočamo v nakup.
—	Člane učiteljskega društva za srez Laško prosim, da poravnajo članarino za upravno leto 1930 /31., kakor tudi vse za» ostanke zanesljivo do 1. junija t. 1., da za-morem do• občnega zbora zaključiti račune.
Blagajnik.
—	Upokojencem s pokojninskimi prejemki po zakonu o civilnih uradnikih z dne 31. julija 1923. Zakon o uradnikih z dne 31. marca 1931., § 272., prvi odstavek, določa, da so dolžni državni uslužbenci, ki jih je za» tekel ta zakon kot upokojence s pokojninskimi prejemki po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923 , plačevati od dne, ko stopi ta zakon v veljavo (torej od 1. aprila 1931.) v uradniški pokojninski sklad. Osnova za vpla» čevanje so oni prejemki ki so bili osnova za odmero osebne pokojnine, a kot čas vpla» čevanja se jim šteje ves oni čas do dne upo» kojitve, ki se jim je bil priznal z izvršno re» šitvijo za osebno pokojnino. Za čas od upokojitve do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, smejo taki državni uslužbenci naknadno vplačati prispevke v uradniški pokojninski sklad, v katerem primeru se jim ta čas šteje za odmero rodbinske pokojnine. Osnova za odmero pokojnine pa je bila osnovna in po» ložajna plača in stanarina, torej znaša pri» spevek v pokojninski sklad 5% od teh aktivnih prejemkov, ne pa 5% od priznane pokojnine. Po § 144. se pobirajo prispevki za po» kojninski sklad po službeni dolžnosti ob izplačevanju prejemkov in jih morajo računo»
dajniki poslati v dvajsetih dneh potem, ko so se prejemki izplačali. Državni hipotekami banki, drugače pa plačati od njih po preteku tega roka 6% obresti v korist sklada. Vsled tega se bodo vsem tem upokojencem od« tegnili prispevki za pokojninski ¿klad za me« sece april, maj in junij 1931. naenkrat od pokojninskih prejemkov za junij 1931., v bodoče se bodo pa odtegovali redno me« sečno Za naknadna vplačila prispevkov v uradniški pokojninski sldlad za čas od upo= kojitve do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, bo pa predpisal natančnejše odredbe minister za finance s posebno uredbo, o kateri bodo upokojenci obveščeni pravočasno. — Finančna direkcija, odsek za računovodstvo: Paternoster m. p. Št. 60, 138/16.861/2 od 19. maja 1931.
—	Izpraznjene in razpoložljive učiteljske službe na osnovnih šolah. Izkaz služb, pri* občen z odlokom ¡kraljevske banske uprave Dravske banovine IV. No. 5696/45 z dne 22. aprila 1931., se dopolnjuje in se razpisu« jejo poleg že objavljenih še naslednje službe:
Na Zidanem mostu, srez Laško: služba šolskega upravitelja
V Radencih, srez Ljutomer: služba šolskega upravitelja in ena služba za učiteljico (poleg 2 služb za učiteljici).
Prošnje za te službe je prav tako vložiti do dne 10. junija 1931.
Po odredbi bana, banski prosvetni inšpektor: zanj A. R a p e.
—	Učiteljstvu litijskega sreza! Javite vsak svojo udeležbo za zborovanje 6. junija v Šmartnem tovarišu Kovačiču zaradi kosila.
Tajnica.
—	f Jelica VukiSadarjeva. V četrtek 28. maja je v ljubljanski bolnici preminula tovarišica Jelica Vuk«Sadarjeva, učiteljica na Vrhniki, soproga tov. Slavka Vuka. Vsem prizadetim naše iskreno sožalje!
Naša gospodarska organizacija.
OBČNI ZBOR »UČITELJSKEGA ZDRAVI* LIŠKEGA DOMA V ROGAŠKI SLATINI«, r. z. z o. z.
XI redni občni zbor »Učiteljskega zdra« viliškega doma v Rogaški Slatini«, r. z. z o. z. se je vršil dne 25. marca t. 1. v mestni deški osnovni šoli v Celju. Iz poročila načelstva o poslovanju zadruge v letu 1930. se povzame, da je ostalo število članov neizpremenjeno — 171 —, ker so pristopili in odstopili po trije zadružniki. Zaradi .likvidacije Zadružne zveze v Celju je pristopila zadruga k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, ki je izvršila v decembru redno revizijo zadruge. Revizijsko poročilo konstatira in poudarja dobro in racijonelno gospodarstvo pri zadrugi, kajti račun izgube in dobička izkazuje kljub stroškom za razna popravila (4742 Din), na--sad sadnih drevesec in nabavo umetnih gno« iil (829*50 Din), nakup inventarja (4010o0 Din), plačila obresti (1592-70 Din) in davka (733 Din) ter odpisu vrednosti perila (15%), pohištva (10%) ie nepremičnin (2%) v skupnem znesku 3715-16 Din, še 648"49 Din čistega dobička.
Denarni promet zadruge je znašal 58 540*50 Din.
Bilanca za 1930. 1. izkazuje: Aktiva:
Vrednost perila ..........8.785"73 Din
vrednost pohištva ....	8i350"87 „
vrednost nepremičnin . . .	60.607*04
naložen denar............2.95055
poštna hranilnica . . .	¿nn-o«; deleži pri Zvezi slovenskih
zadrug ........
405-95 300-
skupaj
81.400-14 Din
Pasiva:
Deleži . . izposojila . rezervni zaklad čisti dobiček
47.575-— 20.000-— 13 176-65 648-49
Din
81.400-14 Din
skupaj .
Glede na to, da se obračajo nekateri člani ponovno na vodstvo zadruge za izpla* čilo deležnih obresti, se opozarja vse članstvo na dolločbo pravil, da se deleži ne obrestujejo in ne dajejo članom načelstva in nad«
zorstva nikake nagrade, ker je to zakonit predpogoj za oproščenje plačila taks in družbenega davka.
Zadružniki, ki posečajo zdravilišče v glavni sezoni — od 15. junija do 31 avgusta — naj se v svrho plačila samo polovične zdravffliščne in godbene takse, izkažejo pri ravnateljstvu s svojo zadružno izkaznico.
—g Učiteljskemu domu v Mariboru je
zložil dar 100 Din ožji krog tovarišev(ic) v spomin na proslavo godu in osemdesetletnice zaslužnega tovariša Antona Farčnika na Teznu
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh prejmete položnice za nakazilo čf.an« skega prispevka za 240. do 242. smrtni slučaj v znesku 16 Din za samce, za zakonske pare pa 31 Din. Zamudnikom sem prištel k temu znesku še prejšnji zaostanek. Društvena uprava prosi vse člane, da takoj nakažete predpisane zneske.. Za zadnje tri smrtne slučaje se je izplačalo dedičem na posmrtni« nah znesek 38.065 Din. Danes ima U. S. 2543 članov. Današnja posmrtnina je 12.715 Din. PrigJasite se za sprejem v društvo, spre« jemne pristojbine znašajo od 27 do 76 Din.
U^iteisskš pravnik.
—§ »Prosim za pojasnilo, eventuelno v »Tovarišu«, ali se še lahko prosi za priznanje kontraktualnih let v položajno plačo.«
Odgovor: Ker je čl. 166. zakona o narodnih šolah ukinjen s § 292. uradniškega zakona, so take prošnje brezpredmetne.
Osebne zadeve.
—i Napredovali so v marcu 1931. v II./3. skupino: Rož a j Marija, učiteljica v Šmart« nem; P oh ar Sonja, učiteljica v Maren« bergu; Kranjc Gizela, učiteljica v Do-brovniku; v II./4. skupino: Jezeršek Frančiška, učiteljica v Voklem; Grošelj Marija, učiteljica v Marenbergu; Lan g Hil« da, učiteljica v Št. Janžu; Čadež Marija, učiteljica v Mokronogu; Trtnik Vekosla« va, učiteljica v Kopanju; Jureš S. Efrozina v Topolščici; Gruden Marija, učiteljica pri Sv. Barbari; Golobic Marta, učiteljica v Cezanjevcih; Prelog Avgust, učitelj v Dor« novi. — Kakor smo poučeni, se obrazci za prevedbo uradno popravijo in zato ni treba pošiljati novih niti zadevnih poročil
Pokrm učiteljic
Na sestanku »Društva učiteljic« dne 8. marca 1931. so se izrazile učiteljice o potrebi boljšega, zlasti podeželskim razmeram bolj primernega učnega načrta za ženska ročna dela.
Zato se je na pobudo nekaterih tovari« šic v nedeljo dne 17. maja t. J. v Ljubljani sestala skupina članic iz raznih tipov šol, ki je sestavila nov načrt, katerega spodaj pri« občujemo — z željo, da ga tovarišice natančno premotrijo in nam pošljejo svoje eventuelne izpreminjevalne predloge in to najkasneje do 10 junija 1931.
1.	šolsko leto: Šivanje: Razni enostavni vbodi na debel papir ali na debelo blago. Uporaba na praktičnih predmetih. Prišivanje gumbov. Enostavno mašenje na krpah.
Kvačkanje: Ovijanje prejice na prst; povlačenje prejice s kvačko; verižna, gosta (nizka) in visoka petf.ja (enkrat ovita — stebriček). Uporaba na predmetih. Mate« rijal bel in debel.
Opomba: Pletenje naj odpade, ker je težje in v zdravstvenem oziru nepriporočljivo, ker prehitro utruja živce; hkrati je dolgočasno. Šivanje je samo nadaljevanje dela, s katerim se bavi otrok že v predšolski dobi.
2.	šolsko leto: Šivanje: na debelem materijalu z barvasto prejico, in sicer: redki šiv (prednji vbod), stični vbod, zadnji vbod, stranski vbod (obrobni vbod) — obzankanje. Uporaba na predmetih. Enostavno mašenje perila.
Kvačkanje: Dvakrat ovita petlja in luknjice. Lahek vložek ali čipke.
Pletenje : Osnutek, desna in leva petlja, skrajna petfja. Uporaba: n. pr. umivalna krpica.
LISTEK
O Mihovi smoli.
Nikoli, nikdar in nobeden ni imel take smole kot tovariš Miha Kjerkoli je bil in kamorkoli se je obrnil, ga je smola zatekla.
Najhujše ga je zatekla v aprilu, ko ga je zakon »zatekel« v nepravem položaju.
Sploh je imel Miha z zatekanjem veliko smolo.
Ko je prvo leto služil, se je bil k njemu zatekel od nekod lep kužek. Negoval ga je, skrbel zanj — po osmih dneh pa se je moral zagovarjati na sodišču zaradi ščeneta. Kuž-kov gospodar ga je bil obsodil tatvine.
Tik pred poroko mu je lice tako zateklo zaradi zoba, da je moral takoj po poroki k zobozdravniku. In ker se je zatekel k napač« nemu zobozdravniku, ki mu je izruval zdrav zob namesto bollnega, je vso poročno noč tulil in hodil po sobi gori in doli.
Ko se mu je pozneje rodil prvi otrok, in ni bilo v hiši dovolj sredstev za novega Zemljana, se je zatekel k posojilnici in iskal po
moči Dali so mu jo. Ali ko je menica za^ tekla, so ga rubili in se je komaj izmotal.
Otroci so mu rasli in se množili, da sam ni vedel kdaj in kako. Nenadoma so mu bili zreli za srednjo šolo. Miha je prosil za pre> mestitev v mesto. In ker je slišal in videl, da je tako običajno, se je odločil, da se gre priporočit. Zatekel se je v sili k stranki, ki je bila na krmilu. Ali komaj se je vrnil poln nad in obljub, je izvedel, da se je napak zatekel, ker je ta stranka čez noč izgubila krmilo in je vzela vajeti v roko nasprotna stranka. Zatekel se je k tej. Ali še preden mu je mogla pomagati, je že odložilla vod« stvo in ga prepustila spet prvi. Ta pa mu je sedaj zamerila, da se je bil zatekel k na« sprotnikom.
Miha tega ne more razumeti, kajti on je dober človek. Če se kdo k njemu zateče, ga pogosti in mu pomaga, če le more. Ali tudi s tem ima slabe izkušnje Zadnjič se je k njemu zatekel brezposeln človek. Postregel mu je in ga prenočil. Drugega dne pa ga je zatekel, ko je silil v ženo. Sicer je bil že do« stikrat zatekel tatu, da mu je na vrtu zelje kradel; ali kaj takega pa še ne, da bi se bil kdo tako nehvaležno zatekal v tuje pravice!
J. Ribičič.
3.	šolsko leto: Šivanje: a) Križni vbod na debelem blagu. Uporaba: torbica, prtiček, blazinica za šivanke itd. b) Obrobljanje rob* ca s stranskim vbodom, živ rob.
Kvačkanje: Obrobljanje robcev — težji vzorci.
Pletenje: Naroke in kratke otroške nogavice
4.	šolsko leto: Šivanje: Prevleka za blazino s kvačkanim vložkom in zaznamovanje. Zankanje: zobci z debelo prejico. Na« daljevanje krpanja — vstavljanje krp.
Kvačkanje : Praktična uporaba.
Pletenje: Praktična uporaba.
5.	šolsko leto: Šivanje: a) srajca z zankanjem in preprostim vezenjem; b) robec z živim robom.
Pletenje: 1. Moška nogavica ali žen« ska nogavica. 2. Poljuben drug predmet. 3 Podpletanje in mašenje.
Kvačkanje: Praktična uporaba.
6.	šolsko leto: Šivanje: Dekliško pe* rilo z vezenjem in všivanjem vložkov.
Pletenje : Praktični predmeti. Pod-plletanje in mašenje.
7.	šolsko leto: Šivanje : Risanje in pri* krojevanje ženske srajce in hlač. Šivanje in vezenje poljubnega dekliškega perila.
8.	šolsko leto: Šivanje: enostavnih oblek (event. z narodnimi motivi). Predelovanje in popravljanje oblek.
A. Celnar, tajnica.
Slike
iz društev:
Vauila:
z Jadrana in PrimorJa
12 slik Dalmacije in Pri-morja v barvotisku po originalih prof. Crnčica, Kovačeviča in Krušlina.
(Z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 35 637/25 in O. N. br.24.398/30 odobrena kot pomožna učila pri zemljepisnem pouku.)
Znižana cena za vso zbirko 296 - Din.
Okrasite s temi slikami šolske prostore! Zbujajte z njimi zanimanje in navdušenje do našega morja! — Velikost vsake slike 45 X 50 cm. Oprema odgovarja potrebi.
Naročila sprejema in izvršuje takoj
Knjigarna
Učiteljske t skarne v Ljubljani.
Počitniški tečaji za učiteljstvo.
Telovadni tečaj. Kr. banska uprava pii-redi v letošnjih počitnicah enomesečni telo vadni tečaj za učiteljstvo osnovnih šol. Ker je pomanjkanje vaditeljev v Sokolskih dru« štvih, kljub temu, da se udejstvuje v njih učiteljstvo polnoštevilno, še precejšnje, se bo vršil ta tečaj specijelno za učiteljstvo, saj je ono v prvi vrsti poklicano, da vadi deco. Snor tečaja je predvsem praktična, tako da bodo absolventi(inje) nedvomno lahko vodili samostojne oddelke dcce. — S tem bo ustreženo predvsem Sokolskim društvom, na drugi strani pa onim tovarišem in tovarišicam, ki že sedaj vadijo v Sokolu oddelke pa sami Tčutijo, da imajo premalo pod« lage, odnosno poznajo premalo praktične vadbene snovi. Tečaj se bo vršil v mesecu avgustu. Kraj še ni določen, v poštev prihaja Ljubljana in Maribor. Če bo število prigla« šencev veliko, se bo tečaj delil v dva, prvi za moške, drugi za ženske kategorije. V vsa* kem slučaju bo število udeležencev omejeno na 40 slušateljev. Opozarjamo vse one, ki se nameravajo udeležiti tega tečaja, da se pravočasno javijo, takoj ko bodo razpisi prišli na šole!
Stanovska oraanizadia UJU
o	>
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BRE« ŽIŠKI SREZ bo zborovalo dne 6. junija 1931. ob 9. uri v Sokolskem domu v Sevnici. Poleg drugih točk je na vzporedu tudi zadnjič odpadlo predavanje tov. Iv. Lavrenčiča o moderni metodiki telovadbe v zvezi s praktičnim poizkusom. Pollnoštevilno udeležbo pričakuje odbor.
= SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO LJUTOMER bo zborovalo dne 6. junija 1931. v Stogovcih. Na dnevnem redu je tudi na« daljevanje predavanja tov. Lubeja o zakonu biogenezije ter poročilo o seji širjega sosveta v Mariboru. Pričetek zborovanja je ob K11. uri. Pri vlaku v Gornji Radgoni čaka ob % 10. uri avtobus. Glede kosila javite udeležbo tov. Resmanu do 1. junija. Vsak pri-javljenec je potem seveda za kosilo obvezan.
- UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVE* TOLENARTSKI OKRAJ bo zborovalo dne 6. junija t. 1. skupno z mariborskim učitelj« skim društvom na Močni pri g. županu ši« kerju. Pred skupnim zborovanjem točno ob 9. uri zboruje svetolenartsko učiteljsko dru« štvo samo zase v. svrho obravnave internih zadev. V ostalem, zlasti glede prijave za udeležbo ter petja se naj ravnajo tovarišice in tovariši po vabilu mariborskega učiteljskega društva, priobčenega v »Učit. Tova« rišu« z dne 21. maja 1931. Pričakujemo pol« noštevilno udeležbo ter upamo, da bomo na tem zborovanju videli tudi tiste številne to-variše(ice) našega društva, kateri se letos še niso udeležili nobenega zborovanja Nadalje prosimo tovarišice in tovariše, da takoj izpolnijo statistične tabele o izvenšolskem delu ter jih pošljejo po svojih upraviteljih refe« rentu tov. Stuhecu.
= KRŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto 6. junija t. 1. v Mokronogu. Začetek ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu je risanje v III razredu (tov. Stiplovšek Fr.) in razgovor o reformni šofli. Zadržani tovariši(ice) naj prijavijo tovarišu predsedniku vzrok neudeležbe.
= LOGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto dne 6. junija 1931. v osnovni šoli v Dolnjem Logatcu. Pri« četek ob 8. uri. Ker je to zborovanje zadnje v tem šolskem letu, pričakujemo polnošte« vilno udeležbo. — Odbor.
= RADOVLJIŠKO UČIT. DRUŠTVO bo zborovalo v ponedeljek 8. junija takoj po prihodu dopoldanskega vlaka v poslopju osnovne šole v Kranjski gori. Poleg običaj« nega dnevnega reda so predavanja v smislu sklepov zadnjega zborovanja. Zaradi obeda prosimo prijave na tov. Knapa v Kranjski
gori. Ker je to zadnje zborovanje v tem po* slovnem letu, pričakujemo polnoštevilno udeležbo. — Za odbor: Schiffrer Egidij, t. č. predsednik, Skender Oton, t. č. tajnik.
= SREZKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO, zahodni
del bo zborovalo dne 6. junija t. 1. ob ^9. uri v Ljubljani v običajnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo namestnika o seji širjega sosveta. 3. Volitev delegatov za državno in pokrajinsko skup« ščino. 4. Predavanje 5. Slučajnosti.
Porodila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA je imelo občni zbor dne 25. aprila t. 1. vAtmišeri., Navzočih od 78 članov 56.
Tov. predsednik Peternel je uvodoma pozdravil zborovalce se spomnil umrle tovarišice Pavle Hribarjeve ter prešel na dnevni red.
Namestnik tajnika tov. Izidor Horvat . je prečital zapisnik zadnjega izrednega obč* nega zbora, ki ga navzoči odobre. Na zahtevo je še prečital zapisnik zborovanja, h ka« teremu tov. Kokolj kot pripombo kritizira spored zadnjega zborovanja, ki se mu je videlo podpovprečno ter zahteva od odbora, da da več impulza in vsebine našim skupnim zborovanjem.
Po prečitanju dopisov slede poročila odbornikov in odsekov. Mesto odsotnega tajnika poda poročilo o delovanju odbora in odsekov tov. Horvat 'Izidor. Članstvo vzame poročilo na znanje.
Tov. blagajnik poda poročilo, iz katere« ga je razvidno, da članstvo neredno plačuje članarino ter opozarja na sklep društva, ki govori o izterjanju članarine potom sodišča.
Tov. Drekonja poda poročilo o delova« nju izvenšolskega odseka, ki je imel 2 seji in 2 predavanji (tov. Tivadar in Pavlinčeva).
Tov. Kokolj poroča za knjižnični odsek o prirastku znanstvenih knjig, čfanstvo ga pa naprosi, da odsek razpošlje na vse šole seznam učiteljske knjižnice.
Domoznanstveni odsek ni deloval zaradi premestitve funkcijonarjev. Delovali so le posamezniki, kakor n. pr. tov. Horvat Izi« dor, ki prevaja zgodovinske doneske iz madžarščine.
Temu je sledila volitev novega odbora, v katerega so bili izvoljeni: Peternel, Dre* konja, Preininger, Horvat Izidor, Horvat Janko, Gumilar in Kokolj, ter namestniki: Pavlinčeva, Sreš, Tivadar. Ker oba tovariša Horvata nista sprejela funkcij, zato sta stopila na njih mesti tov. Nerima in Skra-bar.
Na sporedu sta bila dva referata. Tov. Gumilar je govoril o aktualni temi kako je tukajšnjemu učitelju vzgajati Prekmurca za dobrega državljana in narodnjaka. Kljub iz« črpnosti obravnave je predavanje vzbudilo še druga mnenja. K debati so se oglasili tov. Drekonja. Horvat Iz., Kokolj in Šinigoj.
Tov. Kokolj pa je referiral o kulturni orientaciji kot središču učiteljeve osebnosti. Odbor ga je naprosil za priobčitev v »Popotniku«.
Slučajnosti. Naše društvo se zahvaljuje g. župniku Fafliku, ki se je zavzel za celo* kupni učiteljski stan ob priliki kritike po banskih svetnikih.
Tov. Horvat Ivo je pozval člane k pristopu v CMD, tov. Drekonja pa je stavil predloge za izvenšolsko delovanje.
Članstvo je dalje naprosilo tov. pred* sednika za izposlovanje lažjih iger, ki bi jih naj deca izvajala ob priliki mladinskega dne.
Mnogi tovariši so naglasih potrebo za ustanovitev kmetskega tečaja, ki naj bi se vršil med počitnicami v Rakičanih pri Mur« ski Soboti.
Zborovanje je hkrati pokazalo istovetno pojmovanje, ki ga je zavzel tov. predsednik v zadevi spomenice na seji širšega sosveta povodom napadov na naš stan pri prvem zasedanju banskega sveta.
Peternel, t. č. preds. Kokolj, t. č. tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREŽIŠKI SREZ je zborovalo v soboto 25. aprila 1931. ob 10-30 uri v Brežicah.
Statistika: Učiteljstva v srezu 120, včla= njenih 112, navzočih 69, t. j. 60%.
I.	Tov. predsednik uvodoma pozdravi navzoče, posebej tov. strokovnega tajnika Kobala in novopristopivši članici Cirman in Zabret. Spomni se prerano umrlih: mlade tov. Kostlove iz Senovega in našega zastop= nika v ožjem sosvetu UJU, tov. Požarja iz Radeč. V počastitev njunega spomina se navzoči dvignejo s sedežev. — Pred prehodom na dnevni red omenja še željno pričakovani novoizišli uradniški zakon ter spremembe, ki jih je povzročil 61. 76. tega zakona v vodstvu UJU.
II.	Zapisnik zadnjega zborovanja je bil po prečitanju brez debate odobren.
III.	Tov. Lavreneič iz Maribora je bil vsled bolezni opravičeno odsoten, zato je tudi odpadlo predvideno predavanje o sodobni metodi telovadnega pouka, združeno s praktičnim telovadnim nastopom.
IV.	K dopisu pov. UJU glede izhajanja »Učit. Tov.« in »Prosvete« je bil sprejet predlog, da izhajaj »Učit. Tov.« trikrat mesečno, a »Prosveta« v povečanem obsegu.
V.	Tov. strokovni tajnik je podal iz* črpno poročilo o sedanjem stanju v naši organizaciji in dajal na željo navzočim razna pojasnila, !ki zadevajo našo organizacijo in naš stan tako glede šolskoupravnega odseka, mladinskih publikacij, gospodarskih institu* cij, izvenšolskega dela, izobraževalnih počitniških tečajev, določb novega uradniškega zakona itd.
Za temeljito informativno poročilo se mu tov. predsednik imenom vseh iskreno zahvali.
VI.	Izvenšolsko prosvetno delo učiteljs stva: Razprava o tej točki dnevnega reda je izzvala živahno debato, v katero so posegli tov. Grabeljšek kot glavni poročevalec ter tov. Bregant, Jakopec in Kobal1. Vsi so iz« nesli svoje načelne misli o tem predmetu, debata pa se bo še nadaljevala pri prihod* njem zborovanju.
VII.	Na predlog tov. Jakopca se sklene, da nimajo dostopa na naša zborovanja kot gostje učitelji*nečlani naše organizacije iz območja tukajšnjega sreza.
Predavanje tov. Pečnika o Učit. tiskarni vsled pozne ure odgodeno do prihodnjega zborovanja, ki se bo vršilo pričetkom junija v Sevnici.
J. Knapič, t. č. preds. Dirnbekova, t č. tajn.
BELOKRANJSKO UČITELJSKO
DRUŠTVO je zborovalo 7. marca v Črnomlju Zaradi slabega vremena je bila udeležba slaba — udeležencev 37, kar znaša 47%. Zato je odpadlo tudi predavanje dr. M. Kaina o zadružništvu. Tov. predsednik je ob otvo* ritvi pozdravil1 tov. Smiljaniča Janka, ki vstopa v društvo in tov. Zupanca Lojzeta in Valerijo, ki sta pred časom izstopila in sedaj zopet vstopata.
Nato je poročal referent M. Kregclj o Učiteljski samopomoči. Orisal je razvoj te važne učiteljske ustanove od njenega začetka do danes. Svoja izvajanja je podprl s statistikami. Njegova izvajanja o tej stanovski gospodarski organizaciji je članstvo sprejelo z odobravanjem, v dokaz uspeha njegovega poročila pa je večje število novo* vstopivših članov. Tov. Kregelj je prevzel tudi referat za Samopomoč za učiteljsko deco.
Na popoldanskem dnevnem redu je bilo predavanje tov. J. Jurančiča: Aktivizacija
vaškega življenja in delovna šola. V prvem delu je obrazložil s pomočjo statistik, načrtov, črtežev in tabel iz svojega službenega okoliša, kako neobhodno potrebna je popol* na poglobitev učitelja v gospodarske, soci= alne, kulturne in druge odnošaje, iz katerih izhajajo naši učenci. Dokazal je, da tip kmet* ske delovne šole ni zajednica zase, ampak neločljiv del vaške zajednice.
V drugem delu je prikazal delo v kmet* ski delovni šoli, kjer se vaško življenje po= polnoma uveljavlja v učilnici. Za obširno predavanje, v katerem se je pokazal majhen odlomek iz njegovega dela v vaški šoli, je žel od vseh navzočih iskreno zahvalo z željo, da nas zopet poseti.
Po predavanju se je razvila živahna de« bata, v katero so posegli tov. Vizjak, Zu« panc, Podržaj in Ljubic. Glavna vsebina debate je bila, kako premostiti prepad od ozkosrčnih pet formalnih stopenj do kmet-ske delovne šole.
Obžalovati je malo udeležbo pri tem predavanju, ki je bilo prvo, ki nam je po« kazalo delovno šolo ne kot izboljšanje ine» tode, pač pa kot najvažnejši faktor vaškega življenja. Na splošno željo nas bo tov. Ju* rančič posetil na prihodnjem zborovanju 16. maja v Semiču, kjer bo nadaljeval s temo Poduhovljenje vaškega življenja z delovno šolo.
Ljubic, t. č. preds. Dolenc St., t. č. tajnik.
Nove knjige.
—k Slovenska Matica objavlja: Letošnje knjige so izšle. Ljubljanske, izven poverje-ništev stoječe člane prosimo, da vzamejo
knjige v društveni pisarni na Kongresnem trgu št. 7 v času od 26. maja do 13. junija v lavnikih v dopoldanskih in popoldanskih urah. Po tem terminu se bodo dostavljale knjige na dom proti donosnini 2 Din. Zaradi povečanja naklade je pristop še vedno mogoč. Člani dobijo za članarino 50 Din tako bogat knjižni dar, kakor še nikdar poprej — nad 60 tiskanih pol! Natančnejša pojasnila v Matični pisarni ali pismeno.
—k »Ženski List«. List obiluje lijepim slikama, poučnim i zabavnim iz našeg života i velikog svijeta. Pretplata za ovaj list, koji izlazi u redakciji gdje Zagorke iznosi na tri mjeseca 45 Din, a naručuje se: Uprava »Ženski List«, Zagreb, Samostanska ul. G/l. k.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstvo, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5* —
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dnbro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno I
Za časa majniških izletov nudim šolski
mladini kosilo obstoječe iz juhe, govedine in dveh prikuh za 6 Din. — Restavracija »Soča«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3.
Za časa velesejma na veseličnem pro* štoru paviljon »Bon«.


j Proti odplačilu
na obroke
nudimo prvovrstno angleško in češko manufakturno blago za moška in damska oblačila v najnovejši izbiri.
ZNANO SOLIDNE CENE. PRIPOROČAMO OGLED
Tvrdka NOVAK, uubljana
KONGRESNI TRG 15 (nasproti NUNSKE CERKVE)
»i
Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./l.
POVSOD NA ZALOGI - TISKOVINE NA ZAHTEVO

Priparočsmo tvTúHe. Ki iesenrajG v našsm olosilü!
Avto-druiba
„Triglav"
si je nabavila nov avto znamke ,Saurer', ki ima prostora za 30 odraslih oseb.
Meseca maja in junija vozi šolske otroke od postaje Bistrica - Boh. jezero do „Zlatoroga" in nazaj po 15 Din.
Vožnje v skupinah naj se po možnosti javijo vs&j 3 dni prej na naslov poslovodje:
Franc Arh, Boh. Bistrica št. 74
FINICO VE ZBIRKE NAMED1 IN OOM1BOB
za osnovne in mešč. šole ter učiteljišča v Drav. banovini
I.	zvezek	(od prevrata do konca leta 1920.) broš. Din 5'—.
II.	zvezek (za 1. 1921.) broš. Din T—.
III.	zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 9 —.
IV.	zvezek	(odi. januarja 1923. do 30. junija 1924) broš. Din 14--.
V.	zvezek	(od 1. julija 1924. do 31. decembra 1925.) broš Din32—.
VI.	zvezek	(za I 1926) broš. Din 24—.
VII.	zvezek	(za 1 1927.) broš. Din 25 —. VIII. zvezek	(za L 1928.) broš. Din 25'—.
IX. zvezek	(za I. 1929) broš. Din 25 -.
Naročila sprejema
KNJIGARNA
UČITELJSKE
TISKARNE V LJUBLJANI
Prav tam se dobi: C. Cavalieri: Propisi o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda. Broš. Din 120—.
P R O D
u
Zahtevajte pri svojem trgovcu
NATURAL KIS 12o/o ali VINAL KIS 9»/o ter pravi kis za vlaganje.
Priznano najboljši kis!
Engros naročila direktno na tovarno:
TOtfURNA ZA ¡CBS
A Ježka pri LjubSjani
Po znižani ceni !
Posebni oddelek za
___ _	popolno popravo,
Dvokolesa, motorji,	emajliranj , poni-
vsakovrstni otroški	kljanje dvokoles,
vozički, nadomestni ^¿Jjp'	otroških vozičkov,
deli in pneumatika.	šivalnih strojev itd.
Prodaja tudi na obroke! - Ceniki franko. „TRIBUNA" F. B. L , tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
LJubljana, KsrlovSka cesta št 4
Bliža $e glavna sezona
Ne pozabite pri naročilih upoštevati v prvi vrsti
Učiteljske tiskarne
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN
in knjigarne v Ljubljani
S tem pomagate posredno graditi Učiteljski dom v Ljubljani in Mariboru.
Svoji k svojimi
Specialno
olje zoper prah
za h igienično čiščenje učilnic,
laneno olje, firnež, emajlne lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tudi š'udijske in umeiniške barve dobite pri domačem podjetju
MEDIČ-ZANKL ff TZlAKT.
LASTNIK FRANJO MEDIČ. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Mfdvode-Domžale. Pod;užnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu.
Lovske puške
floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠT. 9
VSIE KNJIG®
SLOVENSKE ŠOLSKE
IMA NA RAZPOLAGO
KNJIGAMNA
UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
ZAHTEVAJTE CENIK!
, Fro te' za kopalne plašče
priporoča tvrdka
A. & E. Skabernè Ljubljana