ste®. 47 V UuUionl, dne 19. nouembrn 1908. Leto lil Kmečki posli in delavci. Izboljšanje kmečkega gospodarstva je nemogoče, če manjka ddavnih ljudi. Kdo 1)0 mislil na kako iztrebljevanje ali izsuše-vanje, če še za navadna nujno potrebna opravila v hlevu in na polju ni dovolj rok? Zato pa res iz srca pozdravljamo luč upanja, ki jo je kmetom prižgala ie zadnjič v »Domoljubu« nekoliko opisana državnim poslancem predložena postava o zavarovanju za starost. V zadnjem članku smo povedali tiste reči, ki se tičejo samostojnili kmetov in obrtnikov, ter njihovih domačih, ki jim pomagajo pri gospodarstvu. Danes si pa ogledamo tiste določbe v nameravani novi postavi, ki zadevajo posle in kmečke delavce. 1. Poglejmo si najprej številke. Moških poslov, ki so samo za domača opravila (n. pr. kočijaži, sobarji) je v celi državi 20.000; ženskih (n. pr. kuharice, sobarice, pestunje) pa 408 tisoč; vseh skupaj torej 428.000. — Pri poljedelstvu in gozdarstvu je pa moških poslov, dninarjev, delavcev 984.000, žensk pa 843.000; vsega skupaj torej 1,827.000. Izmed vseh teh dozdaj ni bil nihče zavarovan ne za bolezen, ne za starost in onemoglost; za slučaj kake poškodbe so morali biti zavarovani samo tisti delavci, kateri so delali pri poljedelskih niašinah, ki jih goni kaka na-torna sila (par, elektrika itd.). Vseh imenovanih oseb je torej v celi državi 2 milijona 255.000. — Pri vojakih je 196.000 takih fantov, kateri bodo morali biti po novi postavi zavarovani. Po pravici lahko rečemo, da jih je med njimi najmanj dve tretjini, torej nad 130.000 s kmetov. Za vojake, dokler so v dejanski službi, bo plačevala država zavarovalnino za starost, da potemtakem zavoljo vojaške službe ne bodo gledč na to zavarovanje nič na slabšem. 2. Posli in kmečki ter gozdni delavci bodo po novem zavarovani tudi za slučaj bolezni. Zagotovljena jim bo, kakor zdaj tovarniškim in obrtnim delavcem in pomočnikom, zdravniška pomoč, zdravila in 60 odstotkov njihove plače. Za posle in delavce, ki dobivajo hrano ali stanovanje bo gosposka dala ceniti po zaupnikih vrednost tega, da se bo potem mogla določiti njihova skupna plača. Ta se bo razdelila v več razredov: V 1. razred do 80 vin. na dan, ali do 240 K na leto; v 2., prvi oddelek do 1 K 20 vin. na dan, ali 360 K na leto; v drugi oddelek 2. razreda do 1 K 60 vin. na dan, ali do 480 K na leto. Sem bodo spadali pastirji, pa mladi hlapci in dekle. V 3. razred, prvi oddelek do 2 K na dan ali 600 K na leto; v drugi oddelek do 2 K 40 vin. -na dan ali 720 K na leto. Večji hlapci bodo po naših razmerah spadali v enega teh oddelkov. Nekaj jih bo tudi prišlo v 4. razred, ki šteje v prvem oddelku do 3 K 20 h dnevne plače (960 K na leto) in v drugem oddelku do 4 K na dan (1200 K na leto). V ta razred jih bo pri nas prišlo le malo; nekaj gojzdnih delavcev in sempatja kak hlapec. 3. Posli in delavci se bodo zavarovali za bolezen pri okrajnih bolniških blagajnah. Denar bo pa sprejemala okrajna zavarovalna pisarna za vse zavarovanje ob enem; kmetom bo treba plačevati po enkrat na mesec. V pisarni bodo potem oddali zavarovalnino za bolezen bolniški blagajni, za starost pa državni zavarovalnici. 4. Za bolezen bo dve tretjini prispevkov za posla in delavca plačeval deloda-javec, eno tretjino bo pa odtrgal od po-slove in delavčeve plače; za starost bosta dajala vsak polovico; zoper poškodbe pa samo delodajavec. Po novem se bodo morali zoper poškodbe pri delu zavarovati gojzdni delavci, ki delajo za trgovce, ali obrtne podjetnike. Kdor se bo pri delu poškodoval, bo dobri potem primerno letno i odškodnino; če bo za delo popolnoma nezmožen, bo dobival po tristokrat toliko, kolikor znaša njegovi plači primerna bolniška podpora na dan; če bo pa samo postal deloma nezmožen, pa po primeri njegove nezmožnosti. 5. Za dninarje, ki delajo zdaj tu zdaj tam, bo težava. Najložje se bo zanje izpeljalo zavarovanje, če bodo morali sami naravnost odrajtovati potrebno zavarovalnino za bolezen in starost. 6. Bolniška podpora je določena: za prvi razred po 40 h na dan, za drugi 1. oddelek po 60 h, 2. odd. po 85 h; za tretji razred 1. odd. po 110 h, za 2. odd. po 135 h; za četrti razred 1. odd. po 170 h in 2. odd. po 215 h na dan. Poslom ali delavcem, katerim v bolezni gospodar daje stanovanje, hrano in preskrbnino, se ne ho izplačala bolniška podpora, marveč gospodarju, ki skrbi zanje, razen kar znaša nad 1 K 35 h (tretji razred, 2. oddelek). 7. Gospodarji, ki zavoljo bolezni svojim poslom nič ne odtrgajo plače, bodo temu primerno manj plačevali v bolniško blagajno. Kmetje si bodo lahko za svoje posle in delavce osnovali posebne društvene blagajne. Po naši sodbi bodo te najcenejše. Na vsak način čaka v tem oziru kmečke z,reze važno delo, da se za časa natančno posvetujejo, kaj naj se ukrene. 8. Silno važno je zdravniško vprašanje. Treba bo poskrbeti, da bodo zdravniki po posamnih občinah imeli svoje uradne dneve bolj, nego doslej. Tudi v tem oziru bo treba temeljitega posvetovanja in okrajne ali pa društvene bolniške blagajne bodo morale skleniti natančne pogodbe z zdravniki. 9. Kmečki posli in delavci bodo zavarovani tudi za onemoglost. Samostojni gospodar bo vlekel starostno preskrbnino od 65. leta dalje; posel in delavec pa tudi prej, in sicer brž, ko se izkaže, da je za delo popolnoma nezmožen, če je plačeval vsaj 200 tednov (štiri leta) zavarovalnino. Preskrbljena starost in onemoglost, zagotovljena podpora v bolezni in za nekatere še posebna preskrbljenost ob slučaju kake poškodbe pri delu! Ali ne bo vsled tega zopet domača zemlja dobila nove privlačne sile? Trdno upamo, da se bo to zgodilo, in da bo mnogo fantov in deklet, ki jih sedaj izva'bi tuji svet s kmetov, rajše ostalo pri zdravem, lepem kmečkem delu. Preskrbljeni bodo; oddahnil si bo pa vsled tega tudi kmet, ki mu zdaj manjka delavnih rok. Shod joiplRoi/ S. L. S. Veličasten je bil v veliki dvorani hotela »Union« zadnji zbor zaupnikov S. L. S. Vsa dežela je bila zastopana po svojih najodličnejših močeh. Zaupniki so prihiteli v ogromnem številu, da tako .nani-festirajo za stranko, ki je izvojevala vo-livno pravico najširšim slojem naroda in da pokažejo svojo odločno voljo ohraniti zastavo S. L. S. zmagoslavno. Načelnik S. L. S., državni poslanec dr. Ivan Šusteršič otvarja shod ob tričetrt na 10. uro. prisrčno pozdravlja rodoljubne može, ki so prihiteli v velikem številu na važno posvetovanje ter opozarja na prvo nalogo shoda, na konstituiranje. Za predsednika shodu predlaga drž. poslanca, vodjo, komercijalnega svetnika Povšeta. Zborovalci z navdušenimi živijo-klici pritrjujejo; dr. Šusteršič konstatira, da je bil njegov predlog soglasno sprejet. Drž. poslanec vodja Povše prevzame predsedništvo ter se zahvaljuje za poziv na častno mesto. Obliubuje, da bo skušal zborovanje v prilog dobre stvari vestno voditi ter nagiaša važnost posvetovanja. Ore se za to, da se pri dopolnilnih volitvah pridružijo že izbranim zastopnikom ljudstva taki možje, da postane stranka močna in odločuioča v deželnem zboru in bo zamogla v istem razvijati svoje delovanje v blagor S. L. S., v blagor in srečo slovenskega ljudstva. Za to prosi božjega blagoslova za požrtvovalnost in edinost, ki sc naj pokaže tudi na zunaj. (Živio.) Tajnik S. L .S., dr. Rožič, predlaga in so soglasno izvoljeni ter zavzamejo svoja mesta: 1. podpredsednik duhovni svetnik Podboj iz Toplic. 2. podpredsednik župan Anton Belec iz Št. Vida nad Ljubljano, 3. podpredsednik tovarnar Križaj iz Št. Petra na Notranjskem, 4. podpredsednik g. Čatar; zapisnikarja: kaplan Petrič in nadučiteli Ravnikar. Predsednik podeli besedo državnemu poslancu dr. Šusteršiču, ki poroča o političnem položaiu. Dr. Šusteršič: Čast mi je poročati o političnem položaju, ali bolje rečeno o razmerju S. L. S. do političnega položaja. Naj mi bo dovolieno, da spregovorim pred vsem nekoliko besed o naši stranki kot taki. Kateri so pogoji za moč strank? Pogoji za moč strank so: prvič njih program, drugič disciplina, tretjič pametno vodstvo. Program naše stranke je izvleček onega, kar misli in čuti ogromna večina slovenskega ljudstva. Izraz misli, teženj, čutil, interesov in zahtev slovenskega ljudstva, — to je program Slovenske Ljudske Stranke. Čisto naravno je, da so se temeljne točke našega programa ugotovile v prvi vrsti na slovenskih katoliških shodih; kajti nevenljiva načela naše svete vere so in ostanejo glavni pravec našega ljudskega življenja. Tedaj so pa ta načela tudi temelj vsega delovanja S. L. S., ki je obrnjeno na to, varovati življenske interese slovenskega ljudstva in mu omogočiti resnični napredek na kulturnem, gospodarskem in političnem polju ter mu zasigurati življenje kot enakopraven narod. V tem smislu je naša stranka vedno delovala in bo tudi v bodoče. Povdariti treba izrečno zopet in vedno, da naša stranka je stranka celega ljudstva. Samoobsebi pa se razume, da ji je glavna skrb široka podlaga, na kateri stoji piramida slovenskega naroda. Ta široka podlaga so delavski sloji, v prvi vrsti kmečki stan, mogočni reservoar, iz katerega črpajo vsi drugi stanovi svojo živ-Ijensko moč. Če delamo za kmeta, delamo za vse druge stanove! S kmečkim stanom naša stranka stoji in pade. Isto pa velja tudi o obrtniku in delavcu. Če delamo za obrtnika in delavca, delamo tudi za kmeta. V solidarnosti teh eminentno delavskih stanov je njihova rešitev. Kdor skuša hujskati te stanove enega proti drugemu, ta je sovražnik vseh teh stanov. Naš čas je prehodna doba od staro-vetnih nesocialnih razmer do socialnega preporoda narodov in držav. Pravi znak najnovejše dobe je vladna predloga o splošnem ljudskem zavarovanju glede starosti in onemoglosti. Ne prezrimo pa tudi drugih stanov, ki so narodnemu življenju tudi potrebni. Razvrščenje stanov je podobno drevesu. Korenine, to so kmečki stan; vejevje delavstvo, trgovstvo in obrtništvo; cvet, razumništvo; krona, najvišja gospoda. Ako so zdrave korenine, bo zdravo tudi veievje, potem bo zdrav tudi cvet, in pričakovati smemo obilo dobrega, zdravega sadu. Rekel sem, da je drugi predpogoj za močno stranko disciplina stranke. Disciplina je le potem res kaj vredna, če je zasnovana na probujenosti in zavednosti somišljenikov. Le če vsak v6, zakaj je potrebna disciplina, če se vsak zaveda, da je le po disciplini mogoče doseči uspehov, je disciplina nekaj vredna. Disciplina naše stranke je preizkušena v ognju najhujših bojev za ljudske pravice in ljudski napredek. Le z moško-za-vednimi, probujenimi boievniki je bilo mogoče izvojevati orjaški boj zoper združene sovražnike. Vsak je vedel, da je uspeh mogoč le z združenimi močmi, ki delujejo vse po enotnem načrtu. Vprašanje discipline je zajedno vprašanje organizaciie. Brez organizacije ni discipline in je ne more biti. Tu ima veliko vlogo osrednja organizacija naše stranke, ki sloni sedaj na sklepih zaupnega shoda' iz I. 1902. Ta osrednja organizacija pa je že nekoliko zastarela, kajti stranka hitro napreduje in pridobiva na moči ter je osrednjo organizacijo prehitela. Zato je vodstvo sklenilo predlagati vam danes spremembo, preosnovo osrednje organizacije. Osrednja organizacija naj se postavi na širšo podlago in s tem hočemo še ojačiti duh discipline, ki bo tem močnejši, čim širše in globlje bodo segale korenine strankinega vodstva. Tretji predpogoj za moč stranke je pametno vodstvo. O tem, če je sedanje vodstvo dobro ali slabo vodilo čolnič stranke, boste vi izrekli sodbo. Politično vodstvo je težaven posel. Treba se je ozirati na dejanske razmere, na ovire, ki nam stoje na poti, treba je pravilno ceniti lastno moč in moč nasprotnika. Treba je o pravem času tudi odnehati, na drugi strani pa treba vedeti, kdaj se ne sme in ne more odnehati. V kolikor je dosedanje vodstvo ustreglo tem zahtevam pametnega vodstva, o tem soditi ni moja stvar. Eno pa lahko rečem, da kot navdušen pristaš S. L. S., za katero živim in umrem, gledam z zadovoljstvom na zadnjo triletno dobo. Položaj pred tremi leti je bil še dokaj drugačen od današnjega. Pred tremi leti smo bili še na celi črti v skrajni opoziciji, sredi boja, v katerem je bilo vse združeno zoper nas, sredi boja za temeljne pravice ljudstva: za volivno preosnovo za deželni in državni zbor. Vlada, nasprotne stranke, vse je bilo zoper nas združeno, In danes? Danes pa se vidi, kako si naša stianka pridobiva tal, raste, močnejša postaja, množimo se, čedalje več nas je, in žalibog, to je: konstatiram le, da se množimo tudi v posebnem oziru, da imamo čedalje več kandidatov. Tudi to je značilna sprememba. časih se nam ie v tem oziru kaj slabo godilo, kakor Diogenu, ki je pri belem dnevu s prižgano svetilko okoli hodil in so ga vprašali, kaj išče, pa jc odgovarjal: Človeka iščem. Tako sem tudi jaz moral časih okoli hoditi po ulicah in kandidate iskati, pa jih nisem mogel najti. Takrat se še je stranki slabo godilo, in nobeden se ni rad spuščal v to nevarno kupčijo. Danes imamo kandidatov še nekoliko preveč. To je sicer neprijetno, pa vendar zopet nov dokaz za žrvljensko moč naše stranke. Treba je le eno: da naša stranka, če je še toliko kandidatov pokaže znova staro, prosvitljeno, na probujenosti somišljenikov utemeljeno disciplino, ki ne trpi nobenega nasprotovanja in kljubovanja, kedar je stranka končno govorila po svoji navišji inštanci, kedar je govoril zbor zaupnikov. Kedar je ta govoril, mora vladati popolna edinost v smislu sklepa zaupnikov. To le mimogrede. Hotel sem s tem pokazati na krepko rast naše, stranke. Pa tudi na pozitivne, stvarne uspehe lahko naša stranka pokaže. Temeljna ljudska pravica, za katero je stala sredi boia. je danes izvoievana: splošna in enaka vo-livna pravica za državni in deželni zbor. Volivna preosnova za deželni zbor nam sicer ni prinesla vsega, kar smo zahtevali, vendar pa se je po volivni preosnovi ustvarila možnost, da naša stranka pride do podrobnega izvajanja svojega programa potom zakonodaje in uprave. V državnem zboru zavzemajo poslanci S. L. S. spoštovano postojanko po »Slovenskem klubu«, in stranka je bila že v tej kratki dobi v stanu marsikaj koristnega storiti. Podrobno naštevanje vseh uspehov bi nas dovelo predaleč in tu ni na mestu; stvar posameznih državnih poslancev je, da to obrazložijo svojim volivcem. Vendar omenjam dve veliki reči iz najnovejše dobe: vladno predlogo o splošnem ljudskem zavarovanju in dalmatinsko železnico. Splošno zavarovanje za starost in onemoglost je velikansk korak naprej v interesu delavstva, kmečkega in obrtnega stanu. In poslanci S. L. S. smo bili vedno v prvi vrsti med tistimi, ki so zahtevali, da to zavarovanje ne sme biti omejeno samo na delavce, kakor so hoteli socialni demokratje, ampak tudi na malega kmeta in obrtnika, ki sta tudi samo delavca in drugega nič. In dalmatinska železnica! Kako vele-važen činitelj postane za razvoj naše dežele, ko bo bela Ljubljana, središče Slovenstva in kranjske dežele, skozi Belo Krajino zvezana s Karlovcem in dalje s Splitom. Ne bom naprej razlagal teh stvari, kajti moj čas je odmerjen. Kar se tiče deželnega zbora, zamore naša stranka pokazati od zadnjih volitev sem na dve važni točki, ki sta nje izključna zasluga. Ce nam tudi volitve niso dale večine v deželnem zboru, posrečilo se nam je, dobiti večino v deželnem odboru in deželna uprava je nrešla v roke S. L. S., predno še je ista bila v stanu, dobiti večino v deželnem zboru. In kdorkoli je imel odkar so zasedli naši možje stole v deželnem odboru, tam kaj opraviti, se je lahko prepričal, da vlada sedaj v deželnem odboru nov duh, duh, ki je ljudstvu prijazen, osobito tistemu stanu, ki ima tam največ opraviti: kmečkemu. Druga točka, ki smo jo dosegli, kakor smo obljubili: izvojevali smo volivno pre-osnovo in s tem dosegli glavno stvar. Iz splošne in enake volivne pravice izide enajst novih mandatov, in od teh jih je deset, o katerih bo imel odločevati kmečki stan. Sigurno je, ako bo vladala v stranki edinost, da bo ista sama zase, zoper obe ostali stranki, imela večino v deželnem zboru. S tem se je doseglo veliko več, nego v kterikoli drugi deželi. Zelena Štajerska je dvakrat večja, in dobi samo deset mandatov, pri nas pa ednajst. Po tej volivni preosnovi je, kakor sem že omenil omogočena, da, zasigurana naša večina v deželnem zboru. Zato je treba Ie dosedanje edinosti stranke pri volitvah. Ce dobi stranka večino, potem je v stanu, pozitivno izvrševati svoj program v okviru deželne zakonodaje in uprave. Stranka bo potem v stanu pokazati, kaj zna. Deželni zbor kranjski bo prvi, v katerem bo S. L. S. sama imela večino. Njeno delo pa je omejeno. Prva meja je kompetenca deželnega zbora, druga so sredstva.* Kar se delokroga tiče, vam je znano, da je isti jako vezan in omejen na deželno kulturo v najširšem smislu besede. Sem spadajo vodovodne zgradbe in regulacije voda, predvsem pa tista nujna zadeva, ki se mora hitro rešiti v interesu kmečkega stanu: lovski zakon. Dalje spadajo sem ceste in druga občila, velik del šolstva, občinske zadeve in zdravstvene stvari. Vse to bo treba reševati v ljudstvu prijaznem smislu, to je drugače, kakor do-sedaj. Druga meja so sredstva. Razmere v deželnem gospodarstvu so silno žalostne. Proračun za prihodnje leto izkazuje en milijon deficita, en milijon primanjkljaja po odbitku vseh davkov. Z dolgovi sc z? dajo delati velike umetnosti, to je stara reč, ampak naša stranka se bo resno in odločno lotila v prvi vrsti saniranja deželnih financ. To bo poglavitna točka delovanja prihodnjega deželnega zbora. Naša stranka si je postavila pri tem težko nalogo saniranja deželnih financ brez povek-šanja bremen delavskih slojev. Tudi te naloge se ne bo ustrašila, in upam, da bo to vprašanje uspešno rešila. Povdar-jam, da se bo stranka lotila zgolj stvarnega dela v blagor ljudstva. Pri tem ji bo vsak sodelavec dobro došel. S. L. S. osobito ne bo videla svoje naloge v tem, zatirati to ali ono manjšino Nasprotno, prizadevala si bo po svojih močeh pritegniti manjšino k pozitivnemu delu. Blagor ljudstva ji bo vrhovna postava. V vseh okoliščinah bo pa storila tudi svojo narodno dolžnost in varovala slovenski značaj naše dežele. Kar se državnega zbora tiče, stoji za nas v ospredju vprašanje zbližanja obeh jugoslovanskih klubov, t. j. »Slovenskega kiuba« in »Zveze južnih Slavena«. Dve vprašanji nastajeta tukaj: prvič ali je to zbli-žanje potrebno in ali je mogoče. Potreba, ali vsaj umestnost se mi zdi dana po dveh dejstvih: prvič po parlamentarnem položaju; drugič po zgodovinskem činu z dnč 5. oktobra t. 1. Prvo dejstvo je manjšega pomena. Sprememba v ministrstvu, ki se je izvršila te dni in dogodki, ki so bili ž njo združeni, so pokarali, da je parlamentarni in politični položaj popolnoma negotov. Na drugi strani pa vidimo v vseh narodnih zborih združevanje vseh pripadnikov iste narodnosti, če tudi pripadajo različnim strankam. Računati nam je z močno nemško, poljsko in češko zvezo. V teh razmerah stremi kazalo naše ure proti jugoslovanski zvezi. Ustvariti jugoslovanskemu življu močno postojanko. ki je sposobna v vseh okoliščinah, naj pride kar hoče, zavarovati interese slovanskega juga, to jo važna naloga, ki nas čaka. Nato nas navaja tudi zgodovinski čin z dnč 5. oktob- a t. 1., to je aneksija Bosne in Hercegovine. Ta čin, s katerim je naš presvitli cesar razširil svojo suvereniteto na ti deželi, zadeva eksistenčno vprašanie Jugoslovanov; zlasti se gre za bodočo zgodovinsko vlogo avstrijskih Jugoslovanov, torej tudi Slovencev. Blizu dva milijona Jugoslovanov se je s tem činom na novo priklopilo deželam našega vladarja. To je dejstvo, ki z dinamično silo vpliva na razvoj avstrijskega jugoslovanstva. Cinu z dne 5. oktobra bo v doglednem času moral z neizogibno silo slediti drugi čin: priklopitev Bosne in Hercegovine sosednim hrvatskim deželam. Potem bo mogoče tudi na to misliti, da se tudi naše slovensko vprašanje defi-nitivno reši pod žezlom habsburške dinastije. Jasno je torej, da je danes zgodovinski trenotel: za življenje našega naroda. V tem zgodovinskem trenotku se podaje neizogibna potreba, pokazati svetu kolikor mogoče enotno jugoslovansko posebnost, osobito tudi v obliki kolikor mogoče enotne organizacije vseh jugoslovanskih narodnih zastopnikov v državnem zboru. Zbližanje je torej potrebno. Ali je pa tudi mogoče? Mogoče s stališča naše stranke — kajti, da je prvi pogoj za zmožnost zbližanja tozadevna volja na obeh straneh to je samo po sebi umevno. Možnost pride tedaj za nas šele v poštev, če se pokaže volja na drugi strani — kajti letali ne bomo za nikomur. Tu treba ločiti načelno in praktično možnost. Načelnih pomislekov nikdar ni bilo, ker načelno stoji tudi »Zveza južnih Slavena«, če tudi šteje liberalce v svoji sredi — na krščanskem temelju, večina »Zveze« stoji na krščanskih načelih — saj ni v nobenem klubu toliko duhovnikov. — Liberalna manjšina doslej ni bila v stanu, spraviti »Zvezo« v liberalno smer in bo to tem manj mogla, če «e zbližanje uresniči. Načelnega zadržka torej ni. Zadržki so bili le praktično-politič-nega značaja. Osobito so izvirali iz tega, da S. L. S. ni hotela, da bi ljudski poslanci imeli katerikoli stik z nekaterimi liberalnimi slovenskimi poslanci, ki so se dali voliti v znamenju protiverske in protiljud-ske gonje. Od tistih mal pa se je marsikaj spremenilo. Naša liberalna stranka je opustila brezupni boj zoper deželnozborsko volivno reformo. Priznala je lojalno, da gre S. L. S. večina v našem deželnem zboru. Tudi protiverska gonja v glavnem glasilu naše liberalne stranke je v zadnjem času ponehalo. To je že nekaj. Pomisleki zoper zbližanje so torej manjši. O taktiki mora odločevati politična potreba. In če je politična potreba tako močna, da je treba kaj storiti, se to tudi mora storiti. Takrat, ko smo bili izvoljeni, te potrebe ni bilo, danes pa je ta potreba! In zaradi tega nameravam danes to zbližanje predlagati. Ampak osigurati je treba na vsak način eno, in to je pogoj, od katerega ne odnehamo, in to je, da se osigura poslancem S. L. S. tudi zanaprej popolna svoboda za izvrševanje programa S. L. S. Od svojih načel ne odnehamo niti za las; to smo dolžni sebi, to nam veleva vest to smo dolžni slovenskemu ljudstvu! t Takoj, ko se snide državni zbor, nameravam staviti v »Slovenskem klubu« nasvet, da isti v smislu mojih zgorajšnjih izvajanj, stavi točne predloge »Zvezi južnih Slavena« za osnutek skupne parlamentarne enote. V to ime pa prosim, cenjeni zaupniki, vašega potrdila, ker brez tega se ne upam storiti tako važnega koraka. Ako pa bodete mojo namero odobrili, potem se nadejam, da nastane v kratkem nov parlamentarni položaj, v katerem bode združena jugoslovanska zveza važen faktor, preko katerega nihče ne bo mogel na dnevni red. Povejte mi, gospodje zaupniki, odkrito svoje mnenje, a jaz sklepam z vročo željo: Bog blagoslovi pote S. L. S.! (Burno odobravanje.) Nato predlaga dr. Vladimir Pegan sledečo resolucijo: Uvažujoč narcdno-političnl položaj na slovanskem jugu, ki ie nastal o posledici aneksije Bosne in Hercegovine, uvažujoč nadalje posebne politične razmere na Kranjskem in v slovenskih pokrajinah S. L. S. ne odklanja možnosti, da poslanci S. L. S. v državnem zboru pritrdijo zbli-žanju »Slovenskega kluba« in »Zveze južnih Slavena« pod pogojem, da varuiejo v polnem obsegu načela S. L. S. In svobodno izvrševanje njenega programa. — V tem okviru dovoljuje shod zaupnikov poslancem S. L. S. prosto roko. Resoluciia je bila soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta. Izprememba organizacije S. L. S. Dr. Šusteršič nato poroča o izpre-membi osrednje organizacije S. L. S. Doslej je bila zasnovana organizacija na tri faktorje; prvič zbor zaupnikov, ki ostane tudi v bodoče, drugič je bil glavni osred-nii odbor in tretjič strankino vodstvo. Glavni osrednji odbor ni mogel priti do posebnega življenja, najbolj je delovalo vodstvo in zbor zaupnikov, ki se je pa sešel le ob važnih povodih. Tako je vsa moč stranke ležala v vodstvu. Ko pa stranka raste in pridobiva moč in vpliv, nastopa želja iz raznih krajev dežele, da bi bili tudi zastopani v vodstvu. Vodstvo je prišlo do soglasnega zaključka, da se vodstvo postavi na najširšo podlago, da bo vodstvo stranke nekak strankin parlament, v katerem bodo delegati cele dežele. Za vsakdanje podrobno delo naj se izbere iz vodstva izvršilni odbor. Predlaga načrt za osrednjo organizacijo, s katero se stranka postavi na širšo podlago. Somišljeniki iz cele dežele bodo odslej zastopani v vodstvu. Tozadevni dr. Šuster-šičevi predlogi so bili soglasno spreieti. Drž. poslanec g. Oostinčar predlaga v vodstvo stranke naslednie gospode: Luka Smolnikar, vikar. Ljubliana; Andrei Kalan. prelat-kanonik. Ljubliana; dr. Viliem Schweitzer. advokat, Ljubljana, Josip Šiška. kanon!k, Liubliana: dr. Doli-šak, zdravnik. Ljubljana; Ivan Stanovnik, župan. Horjul; Anton Jeriha, delavec, D. M. Polje; Ivan Krecar. nasar, svetnik trg. in obrtne zbornice. Ljubliana: Čatar Alojzij, delavec, Ljubljana; Ant. Belec, župan. Št. Vid nad Ljubljano; Ant. Koblar, dekan, Kranj; dr. Aleš Ušeničnik, prof. bogoslovja, Ljubljana; Jan. Kalan, župnik, Zapoge; Rajko Marenčič, trgovec in posestnik, Kranj; Ivan Podlesnik, posestnik, Ljubljana. (Sprejeto.) Proti Stanovnikovi kandidaturi v vodstvo se je vnela ostra debata, nakar je bil Stanonik skoro soglasno izvoljen. Zbor je priredil Stanoniku prisrčno ovacijo. Dr. Šusteršič načelnik S. L. S. Državni poslanec Povše je predlagal zboru, naj se zopet izvoli za načelnika stranke dr. Ivana Šusteršiča, katerega zasluga je, da je S. L. S. dospela na ono stališče, da more izvrševati svoj program na blagor naroda. Ob dr. Šusterši-čevem vodstvu bomo lahko mirno gledali v bodočnost domovine. Tako vodstvo pa potrebujemo posebno sedaj, ko gremo nasproti resnim časom, v katerih bo v parlamentu tudi zatiran slovenski rod stopil na plan in zahteval pravice Jugoslovanom. Dr. Šusteršič je bil ob velikanskem navdušenju soglasno izvoljen za na.-Inika S. L. S. Kandidatje S. L. S. Dr. Schweitzer je v imenu vodstva S. L. S. poročal o kandidatih. Povdarjal je, da je to zgodovinsko pomemben dan za deželo. Zasluga S. L. S. je, da širši sloji dobe volivno pravico. Sedaj je treba delati, da stranka pridrži priborjene mandate. Povdarja , da so vsi kandidatje z ogromno večino odobreni po okrajnih organizacijah. 1. Okraj Kranj, Škofja Loka: Evgen Jarc, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. 2. Okraj Radeče-Litija-Višnja gora: dr. Ivan Zajec, zdravnik c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani. 3. LiubPanska okolica: Mihael Dimnik, posestnik v Jaršah in načelnik »Kmečke zveze« ljubljanske okolice. 4. Okrai Ribnica, Žužemberk, Kočevje: dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani. Zaupnik Janez Šinkovec iz Ambrusa: Pri zadnji volitvi smo bili za g. župana Vehovca, ker je pa takrat g. Vehovec odstopil, smo volili g. Mandelja. Volili bomo sedai g. dr. Pegana, ker ga priporoča S. L. S. Zeli, da bi se dr. Pegan volivcein osebno predstavil in da bi S. L. S. delovala za doslej zapuščeno Suho Krajino. Dr. Šusteršič izjavlja: O. županu Ve-hovcu izreka stranka popolno zaupanje. To ie pokazala tudi s tem, ker ga je zad-niič hotela proglasiti za kandidata, a je g. Vehovec se v zadnjem hipu odpovedal. V sporazumu s celim volivnim okrajem sedai stranka postavlja kandidatom g. dr. Pegana. Šele v soboto zvečer ie prišlo neko pismo za g. Vehovca, ko se je ogromna večina že izrekla za dr. Pegana. Če bi se kandidaturo g. Vehovčevo prej oglasilo, bi se jo gotovo tudi upoštevalo, sedaj, ko se je velika večina že izrekla za g. dr. Pegana. je pa prepozno. Govornik ie prepričan, da bo tudi g. župan Vehovec kot zaupnik S. L. S, deloval za tega kandidata. O. dr. Lampe konštatira, da je gospod Mandelj eden najbolj delavnih poslancev. V imenu dr. Pegana tudi obljublja, da bo S. L. S. preskrbela Suhi Krajini votle in cestnih zvez. 5. Okraj Postojna, Vipava, Lož, Ilijr. Bistrica: Jernej Ravnikar, nadučitelj v Trnovem pri Ilirski Bistrici. 6. Okraj Kamnik, Brdo: Ivan Lav-renčič, dekan v Kamniku. 7. Okraj Radovljica, Tržič, Kranjska gora: Janez Piber, župnik v Bohinjski Bistrici. 8. Okraj Trebnje, Mokronog, Kostanjevica: Janez Nep. Hladnik, župnik v Trebelnem. 9. Okraj Novo mesto, Črnomelj, Metlika: Josip Zurc, župan in posestnik v Kandiji. Duhovnik svetnik č. g. župnik Podboj je navdušeno hvalil odlične lastnosti g. župana Zurca, ki najvzornejše vodi največjo občino za Ljubljano. 10. Okraj Vrhnika, Idrija, Cirknica: Anton Kobi, posestnik in trgovec na Bregu pri Borovnici. Vse te kandidature so bile soglasno odobrene. Glede mesta Ljubljane je shod pooblastil vodstvo, da vodstvo samostojno sklepa glede kandidatur v Ljubljani. Predsednik zbora g. poslanec Povše je zaključil shod s predlogom, da odpošlje shod zaupnikov udanostni brzojavki: sv. očetu povodom današnje njegove zlate maše in cesarju povodom njegovega vladarskega jubileja. Predlog je bil soglasno sprejet, g. predsednik shoda pa pooblaščen, da odpošlje brzojavki. Končno jc predsednik pozival zborovalce, naj se vsi navdušeno podvržejo vzvišenim ciljem S. L. S., ki hoče osrečiti domovino. To kar je večina sklenila, mora biti vsem sveto. Delujmo vsi za moč S. L. S., da izvoiujc vse, kar je v korist ljubljeni naši domovini. Ustnik ..Kmečkih zvez". Delovanje »Kmečkih zvez«. (Dalje.) Delo »Kmečkih zvez« je raznovrstno. Danes se omejimo, samo na politiško delovanje »Kmečkih zvez«. — Politično delovanje »Kmečkih zvez« obstoji v prvi vrsti ob času volitev. Volitve so ravno pri nas Slovencih ono važno politično središče, okrog katerega se vse suče. Naše javno politično življenje obstoji največ v tem. kakšne zastopnike volimo v javne zasto-pe: v občinske, v okrajne, v deželne in državne zastope, kajti kakoršne može si volimo in izvolimo v te zastope, tako ie in bo tudi naše javno politično življenje. Zato pa je treba ob času volitev največje pozornosti bodisi to v občinski zastop, bodisi v deželni ali državni zbor. Povsod, vsikdar je treba naibistreje paziti na to, kako se vršijo te volitve, kdo je kandidat za te zastope, je pristaš S. L. S. ali je nasprotnik S. L. S. Tu je treba politične organizacije, tu je treba zavednosti, edinosti in odločnosti, kajti le ona stranka je močna, ki je edina, zavedna, samostojna in ki vedno složno, enotno nastopa ob volitvah v javne zastope. Ona stranka ima življenje, ki se briga za vse, kar se godi v občini, v deželi, v državi, v kateri živimo. Zato je treba, da to edinost, složnost in disciplino tudi vselej in povsod pokažemo. 1 refoa je pa v prvi vrsti to v sedanjih burnih časih, ko imamo narodne in pa tudi gospodarske nasprotnike, ko se gre za obstanek slovenskega ljudstva. Tu je treba sloge, miru ir. pa čistega ter pravega navdušenja za slovensko domovino, za naše dobro slovensko ljudstvo. In to pa najložje pokažemo in spričamo pri prihodnjih de-zelnozborskih volitvah 14. decembra t. 1. Takrat mora slovensko ljudstvo soglasno voliti kandidate S. L. S., kandidate, ki jih je postavilo vodstvo S. L. S. dne 11. novembra na shodu zaupnikov v Ljubljani, Da kandidatje S. L. S. zmagajo in S. L. S. tako dobi večino v deželnem zboru, zato pa morajo skrbeti v prvi vrsti naše »Kmečke zveze« po deželi in zaupniki S. L. S., ki so vneti za blagor in srečo slovenskega naroda. Torej na delo za naša načela, na delo za celokupne koristi in interese vseh stanov slovenskega naroda. Dne 22. t. m. zboruje »Kmečka zveza« za košansko-reški okraj v Trnovem na Notranjskem. Govori tajnik S. L. S. dr. Val. Rožič o nalogah »Kmečkih zvez«, g. Iv. Kregar govori o obrtniškem stanu, in g. Jernej Ravnikar, nadučitelj, se predstavi svojim volivcem kot kandidat za prihodnje deželnozborske volitve. Možje, pridite v obilnem številu. Dne 29. t. m. zboruje »Kmečka zveza« za logaški okraj v Gornjem Logatcu. Občni zbor se bo vršil ob pol treh popoldne v prostorih katoliškega izobraževalnega društva v Gorenjem Logatcu. Na občnem zboru se predstavi tudi g. Anton Kobi kot kandidat za deželnozborske volitve. Govori dr. Val. Rožič o organizaciji »Kmečkih zvez«. Dne 6. decembra t. 1. zboruje »Kmečka zveza« za sodni okraj Vipavo. Govorita dr. Val. Rožič in kandidat g. Jernej Ravnikar, nadučitelj v Trnovem na Notranjskem. Ljubljanska okolica. Mihael Dimnik, posestnik v Jaršah ob Savi hišna št. 6, je kandidat za deželnozborske volitve v ljubljanski okolici. Odbor »Kmečke zveze« kakor tudi vodstvo S. L. S. ga je soglasno sprejelo za kandidata in tudi zbor zaupnikov S. L. S. je tej kandidaturi pritrdil. Zaupniki iz Iga so brzojaviH: Naš kandidat je gosp. Dimnik, načelnik: Zivio! — Mrkun, Strumbel, Mencej, zaupniki, Ig. Shod v Dobrepoijah. V nedeljo je bil shod v zadrugi, kjer se je volivcem predstavil kandidat dr. Pegan. Predsedoval je shodu nadučitelj g. Ivan Štrukelj. Državni poslanec F. Jaklič je najpreje podal kratek pregled državnozborskega delovanja in povedal tudi, da je edino glavarstvo v Kočevju krivo, da se toliko časa ne izplača podpora zaradi povodnji v Dobrepoijah. Nastop dr. Pegana je napravil na vse najboljši vtis, da mu bodo na dan volitve vsi volivci oddali svoje glasove. d Občni zbor »Kmečke zveze« za kočevski okraj se je vršil dne 8. novembra v Velikih Laščah v novem »Zadružnem domu«. Predsednik g. državni poslanec Fr. Jaklič je v pozdravu omenjal, da so zborovalci lahko ponosni na svoj krasni dom ter izražal veselje, da moremo zborovati na lastnih tleh. Na shodu se je soglasno sprejela kandidatura dr. Vladislava Pegana, odvetnika v Ljubljani. — V odbor so bili izvoljeni: predsednik: Fr. Jaklič, državni in deželni poslanec v Dobrepoijah; odborniki: Franc Fric, posestnik, Hrovača; Franc Bartol, deželni poslanec, Sodražica; Matevž Koželj, kaplan, Velike Lašče; Anton Škulj, posestnik, Grič; Janez Košir, posestnik, Retje; Janez Peter-lin, posestnik, Rob; Franc Mustar, župan, Kompolje; Janez Kaplan, posestnik, Pri-gorica; Anton Lovšin, posestnik, Jurje-vica; Matevž Oblak, župan, Graben. LISTEK. Zadnji dnevi Jeruzalema. (LUCIJ FLAV). Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J (Dalje.) TRIINDVAJSETO POGLAVJE. V Masadi. Trdnjava Masada leži na jugu Judeje, blizu idumijske meje, na skalnati višini ob mrtvem morju. Z desne in leve jo čuvajo divji prepadi, le z večerne strani se more s težavo priti do nje. Tu pa stoji mogočen stolp, zidan iz črnih skal, in zapira pot vsakemu sovražniku. Najmočnejši oblegalni stroji bi ga ne mogli razdreti. V to skalno gnezdo sta pribežali Družila in Tamara. »Tukaj sva na varnem pred rimskim oskrbnikom in pred poveljnikom tempeljske straže«, reče kneginja Družila ubogi Sadokovi hčerki, ko se za-pro težka vrata trdnjave za njima. »Pa ni brez lepote ta samotni kraj! Glej, kak lep vrt s palmami in šumečimi fontanami in hladnimi votlinami je pričaral moj oče med ta divja zidovja. Tudi prostori velikega zahodnega stolpa so prav prijetni in se da dobro stanovati v njih. Vsi drugi prostori pa so napolnjeni z orožjem.« Tamari se ni zdelo samo prijetno, ampek celo razkošno in zelo bogato vse, kar je videla na tem kraju. Z oken njenega stanovanja se ji je odpiral čudovito čaroben razgled proti jutru. Globoko pod njo je valovila težka, svinčena gladina mrtvega morja; onkraj morja pa se je v sinji daljini črtala skalna puščava. Nobene hiše, nobenega gradu, nobenega sela, kakor daleč seže oko. »Kajpak, velika samota je tukaj,« reče Družila svoji varovanki Tamari, »še večja, kakor v Maheru tamkajle onostran amonitskih gor, kamor je naju hotela poslati Berenika. Toda ne maram iti v Ma-her. Moj stari stric Herdd Antipa je tam nekoč na željo Herodijade izvršil strašno hudodelstvo. Morebiti si že slišala o tem; dal je med pojedino umoriti nedolžnega človeka, ki ga je smatralo ljudstvo za preroka. No, tukaj se ni pripetilo nič takega, in lahko bova spali mirno in sladko.« To je povedala Družila, in Tamara se je spomnila, da ji je njen oče pripovedoval o tem človeku, ki je klical ljudi h pokori in mu je bilo ime Janez. Toda pismouki in farizeji niso marali zanj, ker je, kakor so rekli, oznanjeval napačnega Mesija. Samota, ki je vladala v Masadi, je še bolj združila Družilo in Tamaro v prijateljstvu. Dolge ure poletnih dni sta presedeli v hladnih sencah na vrtu in sta si pripovedovali različne dogodke iz svojega življenja. Dogodki iz Tamarine mladosti so bili seveda kmalu povedani; tembolj burno življenje pa je preživela Družila. Bila je še mlada deklica, ko jo je deželni oskrbnih Feliks vjel v svoje mreže. Šla je z njim v Rim, kjer mu je rodila sina. Po kratkem, nesrečnem zakonu se je vrnila nazaj v domovino, ločena od svojega moža; sina, ki ga je tako ljubila, je morala pustiti možu. Taki hitro sklenjeni in hitro razvezani zakoni so bili takrat v Rimu nekaj vsakdanjega. Družila je težko občutila vso svojo nesrečo in vse njeno veselje življenja je bilo uničeno. »Prav se mi godi,« tako je sama sebe večkrat tožila pri Tamari. »Zapustila sem Boga svojih očetov in sem sledila maliku svojega srca. Za kazen me je Bog zapustil, in zavrgel me je tudi moj mož. O Tamara, varuj se izročiti Rimljanu roko v zakon! Kako mi je govoril Feliks o ljubezni in zvestobi! Toda zagledal je temne oči Neapolitanke, ki mu je obljubljala lepšo prihodnost, in pozabil je na vse svoje obljube in prisege. Ampak, prav se mi je zgodilo; zapustila sem Boga, in Bog je zapustil mene!« »Nič se ne boj, da bi se poročila s stotnikom Lucijem, dokler je pogan. Sicer pa me on še ni snubil in najbrže tega nikdar storil ne bo,« odvrne Tamara, vrteč v roki rožo, katero ji je odtrgala Družila. »Toda vedno molim zanj, da bi se spreobrnil k pravemu Bogu. Če bo storil to, potem upam, da — pa kaj govorim neumne besede! Saj je ljubi moj oče mrtev, čeprav ga moje misli še vedno iščejo med živimi. Kakor sem rekla, neumnost je misliti na kako zvezo z Lucijem.« »A vendar misli tvoje srce noč in dan nanj — ti ubožica! Kako smo ženske čudna bitja! To si želimo in v to upamo najbolj, kar nam prinaša največ nesreč.* »Družila, ni ti prinesla nesreče tvoja ljubezen, ampak tvoj greh, ker si zaradi prepovedane ljubezni zavrgla Boga in njegovo postavo. Ne razumem, kako si mogla darovati malikom!« »Ne razumeš, ker je še čista ostala tvoja ljubezen in ni vzplamtela do strasti. Ha, strast te more zapeljati še v večja hudodelstva. Ko strast dogori, ostane srce ožgano kakor puščava in duša mrtva, kakor je mrtvo morje tu zdolaj.« »Ne smeš obupati zaradi svoje pregrehe. Naš Bog milostno vzprejme grešnika, če se skesan vrne k njemu. Kolikrat so ga zapustili naši očetje in darovali Baalu in molohu, pa jim je vselej odpusti!, če so se vrnili k njemu in razbili svoje malike.« Stran 742 Domoljub51908 St. 47 »Da bi vsaj mogla verovati in upati vzdihne Družila. »Bog mi je ponujal svojo milost, pa sem jo zapravila. Bilo je pred šestimi leti, ko sem s svojim bratom in nezvestim Feliksom bivala v Cezareji; tedaj so pripeljali Judje pred Feliksov sodni prestol nekega moža iz Tarza v Ciliciji, ker je bil pristaš nove stranke, ki ji pravimo »kristjani«. Bila sem navzoča, ko je zagovarjal sebe in svoj nauk; govoril je jasno in navdušeno, kakor še nisem nobenega človeka slišala govoriti. Takrat je božja milost govorila v mojem srcu. Toda zadušila sem njen glas; kajti takrat sem še obožavala Feliksa. Moja sužnja Helena, ki je stala za menoj in poslušala Pavlov nauk o Jezusu Nazarencu. pa se je iz-preobrnila in se dala krstiti. Od tedaj se je popolnoma predrugačila. Prej sem jo morala večkrat kaznovati, kakor vse svoje sužnje, zaradi lahkomiselnosti, laži, sladkosnednosti in lenobe; odkar j; postala kristjana, nisem zapazila nobene teh napak na njej. Helena je moja najzve-stejša in najzanesljivejša sužnja in potrpi vse moje sitnosti z nebeško krotkostjo. V očeh se ji vidi, kako je mirno njeno srce. Kar ji podarim, ne porabi za prazno lepo-tičje, ampak razda beračem in bolnikom. Vprašala sem jo, če ne mara zbirati daril, da bi se pozneje odkupila z njimi, mi je odgovorila: .Popolnoma sem zadovoljna s svojim suženjskim stanom. Rajše si kupim zaklad, ki ga rja in molji na morejo razjesti. V božjih očeh velja suženj ravno toliko, kakor kraljev sin, odkar je Kralj neba in zemlje nosil za nas suženjsko obleko.'« Tamara se je spomnila, da je podobne besede slišala od Helene. Čuden se ji je zdel tak nauk. Ves red v družbi bi moral propasti, če bi v isti vrsti bila suženj in kralj, gospod in služabnik. »Toda učit: morajo to,« reče Tamara, »ker je tisti, ki ga pomotoma smatrajo za Odrešenika, bil rojen v uboštvu in revščini in je umrl suženjske smrti na križu.« »Saj sem ji večkrat pravila, da je nesmiseln njen nauk o Odrešeniku,« odvrne Družila. »Toda Helena zna prav dobro odgovarjati. Mesija je prišel, pravi, da zadosti za grehe sveta. Oreh pa je upor in nepokorščina do Boga, zato je moral Odrešenik umreti suženjske smrti. Pokorščina in ponižnost sta njegova temiljna nauka, in zato ne moreta nikoli voditi do upora in prevrata družabnega reda. Tudi poganskim predstojnikom so kristjani po božjem povelju in Zveličarjevem vzgledu dolžni pokorščino. Resnično, nikdar nisem slišala niti od svojega očeta, niti od Feliksa kake pritožbe o njih. Medtem, ko so bili drugi Judje vedno upornega duha, so kristjani redno plačevali davek in so jim bili poslušni v vsem, kar ni nasprotovalo njihovi veri.« »Ali jih ni dal cesar pred kratkim zaradi najhujših hudobij pomoriti cele množice?« vpraša Tamara. »Ko bi se vse verjelo Neronu! Toda ves Rim že oznanja na glas, da je Neron sam zažgal mesto. In junaško so umirali! Feliks me je peljal s seboj, da bi videla strašen prizor. V vrtovih Agripine so reveže z verigami privezali na kole, oblili jih v smolo in jih zažgali — žive plame-nice. Midva s Feliksom sva se v družbi mnogih senatorjev in vitezov peljala za Neronom, ki je podil svoje bojne konje med nesrečnimi žrtvami. Slišala sem reveže, kako so molili za svojega morilca, namesto da bi ga preklinjali; tedaj sem pala v omotico. In še zdaj vidim večkrat v sanjah nesrečneže, oblite z gorečo smolo. Njihove ustnice se premikajo v molitvi.« Te velike ljubezni tudi do sovražnikov, o kateri stari zakon ni vedel ničesar, ni razumela Tamara. Ali je to višek kreposti, ali je to nenaravna lilimba? Spomnila se je, da je slišala nekaj podobnega od mladega Nazarenca, ki je molil za svoje sovražnike, ko so ga kamenjali. In naenkrat jj je prišlo na misel, da je tudi Jezus na križu storil tako. Kako je bilo takrat ganjeno njeno srce, ko ji je Evzebij pripovedoval njegovo strašno trpljenje! Od tistihmal na to ni skoraj nič več mislila zaradi drugih dogodkov, ki so odvrnili njene misli od tega predmeta. Zdaj se je zopet vzbudilo v njej vprašanje, če je križani Jezus v resnici pričakovani Odrešenik. Skozi okno svoje sobe je zrla v samotnih nočnih urah na gladino Mrtvega morja, oblito z luninim sojem, ali pa na molčečo pustinjo v daljavi, in se je spominjala vsega, kar je takrat slišala od Evzebija. Spominjala se je na Evzebijevo pričevanje o Jezusovem vstajenju, in na starčevo ljubezen, s katero je stregel očetu in njej v Betaniji. Ker je razglabljala vse to z resno voljo in je obenem molila za spoznanje, so polagoma izginjali vsi njeni predsodki in za^Ja se ii je svitati resnica. Večkrat sta Tamara in Družila poklicali tudi sužnjo Heleno k skupnemu pogovoru. Nekega lepega večera v avgustu so sedele vse tri v vrtni senci. Razgovarjale so se o starih prerokih in njihovih napovedih o slavi in veličini bodočega Mesije-vega kraljestva. Navdušena je pripovedovala Tamara, kako more biti slaven kralj mesijanskega kraljestva. Toda Helena jo zavrne prepričevalno, da mora po napovedih prerokov Kristus najprej trpeti, potem šele pojde v svojo slavo. »Toda tisto svetovno kraljestvo, o katerem preroki tako jasno govore — kje je?« vpraša Tamara. »Izraelsko ljudstvo je še vedno pod tujo oblastjo, in Rimljani gospodujejo vsemu svetu.« »Jezus je rekel: ,Moje kraljestvo ni od tega sveta',« odvrne Helena. »Ustanovit je prišel duhovno kraljestvo milosti in miru, ki bo obsegalo ves svet. V njem ne postanejo samo Izraelci, ampak ljudje vsega sveta otroci božji in dediči nebes. In kakor je Sin božji postal naš brat, tako morajo vsi ljudje na zemlji postati bratje in sestre med seboj. 2e zdaj se razširja njegova sveta postava ljubezni čez vse rimsko cesarstvo, in osvojila si bo enkrat srca vseh ljudi do konca zemlje. Takrat bo vnovič prišel Mesija, ne več ubog in reven, ampak v vsej svoji slavi, in njegovega kraljestva ne bo konca. Takrat se bodo šele popolnoma izpolnile napovedi prerokov. Srečni tisti, ki verujejo vanj in trpe z njim in zanj! Kajti kraljevali bodo z njim vso dolgo večnost.« (Dalje prih.) Političen pregled. NE MARAJO BITI MINISTRI. Ze. letos v spomladi je ministrski predsednik baron Beck začel omahovati in bilo je videti, da ne bo več dolgo mogel opravljati težkih poslov naše politike. In res, nekako pred štirinajstimi dnevi je izjavil vladarju, da se ne more pobotati s Cehi in Nemci in da zato odstopi. Cesar je sprevidel, da je treba drugega ministrskega predsednika, ki ni vezan raznim strankam z obljubami in ki bi zato lažje poravnal nasprotje med Čehi in Nemci, ter je Beckovo odpoved sprejel. Nalogo, da sestavi novo ministrstvo, je izročil notranjemu ministru baronu Bienerthu. Becku se mora priznati, da je bil eden izmed boljših ministrskih predsednikov in da je dosti spretno vodil voz naše politike, ki ga vlečejo kaj muhasti konji. Srečno je vpeljal splošno in enako volivno pravico v Avstriji. ki je sedaj poleg Nemčije po svojem volivnem redu rrnjbolj demokratična država v Evropi. Razen tega je rešil ogrsko pogodbo, ki je delala politikom veliko preglavic. Pa tudi sicer je bila njegova vlada prijazna ljudskim težnjam in zato je mož zaslužil časten pokoj. Toda sedaj, ko je cesar imenoval Bie-nerta za ministrskega predsednika, so nastale nove težave. Da to ministrstvo uredi, je bilo treba najprej sprave med Čehi in Nemci. Nemci so bili hudi na vlado, češ, Ja podipra Čehe, in zato nečejo poslati svojega zastopnika v ministrstvo, Čehi pa ravno tako. Bienert je želel, da se osnuje parlamentarno ministrstvo, to je, da pošljejo večje stranke kakega svojega člana v ministrstvo in se tako zavežejo podpirati vlado, toda želja se mu ni izpolnila. Krščanski socialci so delali odločno za spravo, ravno tako češka katoliško-narod-na stranka, ker so vedeli, kako velika naloga čaka zbornico, če hoče ugodno in hitro rešiti predlogo o splošnem zavarovanju. Kajti za tako veliko delo je treba poslancem in ljudstvu odgovorne vlade. Toda vse zastonj. Nemcev in Čehov Bienert ni mogel spraviti, čas je potekal, drž. zbor se snide kmalu k zasedanju — in vlade ni. Tedaj je cesar imenoval uradno ministrstvo. In tako so sedaj: ministrski predsednik in notranji minister Binert, poljedelski minister Pop, minister javnih del grof Wikenburg. naučni minister vitez Kaniera, finančni minister Jorkaš Koh, železniški minister vitez Horster, trgovinski minister vitez Resler, justični minister^ vitez Holckneht. Razen tega imenujejo Čehi kot ministra rojaka dr. Začka, Poljaki Abrahamoviča, Nemci dr. Šrajnerja. Tako ni hotel nihče biti minister in sedaj imamo uradno ministrstvo. Vendar splošno mislijo, da ostane ministrstvo le toliko časa, da državni zbor potrdi proračun in priklopitev Bosne in Hercego- vrne. Med tem se poleže spor med Čehi m Nemci in n;. !All donimo ministre iz velikih državnozborskih strank. JUGOSLOVANI SE ZDRUŽIJO. Voditelji »Slovenskega kluba« in ».Jugoslovanske zveze« so se posvetovali, kako bi mogli v državnem zboru skupaj nastopati. Listi poročajo, da sta oba kluba sklenila, da bosta v narodnih vprašanjih ediina. Združeni Jugoslovani bi šteli tako 37 poslancev, bi imeli več vpliva v zbornici ter bi krepkeje podpirali jugoslovanske narodne zahteve. Uredi se pa tc vprašanje popolnoma šele takrat, ko se skliče državni zbor in bodo vsi jugoslovanski poslanci na Dunaju zbrani. Zaupni shod S. L. S. je pretekli ponedeljek prepustil vso zadevo državnim poslancem, da ukrenejo kar se jim zdi koristno in potrebno. MADŽARI SO DEMOKRATIČNI. Vsa Evropa se je smejala Madžarom, ki so skovali neko spako voJivne reforme, toda oni se niso dali nič ustrašiti. Grof Andraši je predložil cesarju v potrjenje načrt volivne reforme in je toliko časa delal nadlego krog dvora, dokler ga ni cesar podpisal, toda samo pod pogojem, da se načrt ze'lo izpreineni. S tem je že odklonil sedanji načrt, toda to ni ogrske vlade nič motilo. Vesela je predložila volivno reformo državnemu zboru, kakor bi hotela reči vsemu svetu: »Sedaj vidite, da smo demokratični!« A žalostna je ta demokracija! Ni je države, kjer bi bile ljudske pravice pri volitvah bolj teptane, kot na Ogrskem. 111 če jih že kje teptajo, se tega vsaj sramujejo, toda Madžarov ni sram povedati, da je ta volivna reforma naperjena proti nemadžarskim narodnostim na Ogrskem, in da hoče pomagati višjim slojem 'o odločujoče besede v zbornici. — Umevno je, da so socialisti in ljudska stranka močno nasprotni taki reformi, toda vladna večina jo bo vendarle sprejela in vzakonila. Pa ljudska zavest se bo prej ali slej zbudila in okrepila in tedaj podere sedanje »demokratične« tlačitelje, kot vi- i har trhla debla. SRBI NA HRVAŠKEM se ne počutijo najbolje, kajti ban Rauh jih zelo preganja. Dolže jih, da so bili udeleženi pri velikosrbski zaroti, in jih po vseh mestih in vaseh zapirajo. Obdolžencev je že toliko, da so vsi zagrebški zapori polni in vendar jih vedno več gonijo v ječo. Število obtoženih Srbov je že tako veliko, da že skoro ni moči verjeti, da bi bilo res toliko zarotnikov na Hrvaškem. Prav lahko je mogoče, da dela ban Rauh le v svojo korist, ker hoče tako uničiti hr-vaško-srbsko zvezo v zagrebškem saboru. — Zaprti Srbi čakajo že mesece, da se prično preiskave o njih, pa zastonj. Ban jim pošilja vedno nove tovariše v ječo, a ne preiskava o njihovih zločinih. Zato so mnogi začeli stavkati z lakoto, t. j. niti hrane, niti pijače ne sprejemajo toliko časa, da jih sodnija zasliši. Iz Zagreba poročajo, da se jim je to dobro obneslo, kajti preiskave so se že začele. BOSNA. V Bosni je vse mirno. Iz Srbije so poslali preko meje mnogo oklicev, ki pozivajo prebivalstvo na vojsko, toda brez uspeha. Srbske čete stoje ob meji ter čakajo, da se dvigne bosansko ljudstvo proti Avstriji, pa bodo morale, kakor vse kaže, toliko časa čakati, dokler se ne naveličajo. Celo mohamedanci so mirni in zadovoljni z novo vlado v Bosni in Hercegovini Dne 9. t. m. je cesar sprejel veliko odposlanstvo bosanskih muslimanov, ki jih je vodil sarajevski župan Esad efendi Ku-lovič in ki so prišli cesarju zatrdit svojo udanost in zvestobo. Cesar jih je ljubeznivo sprejel in jim obljubil, da hoče z vso vnemo skrbeti tudi za vse mohamedanske prebivavce Bosne ter jim pustiti vse verske in gospodarske pravice, ki so jih imeli do sedaj. SRBIJA BO SPET PRIDNA. Kralj Peter je izjavil poročevavcu nekega svetovnega lista, da je Srbija sicer razburjena, a da ne bo kršila evropske miru. Kralj je torej opustil misel na vojsko z Avstrijo in je obljubil, da se bo s svojo državo vred lepo obnašal. Pa bil je tudi že skrajni čas. Ko so se v Srbiji le neprestano oboroževali, je Avstrija prosila Anglijo, Francijo in Rusijo, naj jo posva-re, ker bi se sicer tudi ona marala začeti oboroževati in bi skoro gotovo prišlo do vojske. Te države so res opomnile Srbijo, naj ne izziva Avstrije, ker bo vojska le njej sami škodovala. Anglija ji je še posebej sporočila, naj ne pričakuje od drugod pomoči, če se zaplete v vojsko z Avstrijo. Vsled tega je sprevidel kralj Peter, da bo najbolje, če obljubi, da bo Srbija zopet pridna. Ravno zaradi tega pa niso z njim Srbi zadovoljni, ker hočejo na vsak način dobiti kos Hercegovine. Listi poročajo, da kralj Peter lahko vsak čas odstopi, ker ni všeč ne on drugim, ne drugi njemu. Na prestol stopi potem baje prestolonaslednik Jurij, ki bi tako rad pustil svojo mlado, vročo glavo v Bosni. BOLGARIJA IN TURČIJA. Sedaj je že popolnoma gotovo, da med Bolgarijo in Turčijo ne pride do vojske, temveč da se bosta obe državi mirno pobotali. Pogajanja se že vrše. Težave dela le to, da Turčija zahteva preveč odškodnine, Bolgarija pa premalo ponuja. Turčija hoče 500 milijonov, Bolgarija daje samo 120. — Angleška prigovarja Bolgariji, naj odneha in naj plača večjo vsoto. FRANCIJA IN NEMČIJA V PRIJATELJSTVU. V zadnji številki smo poročali, kako sta si Francija in Nemčija skočili v lase in kako so se nekateri že bali, da nastane radi tega vojska. Sedaj je ta spor poravnan. Obe vladi sta obžalovali oni dogodek v Kasablanki, ki je bil vzrok prepiru, ter sta odločili, da naj razsodi v tej zadevi mednarodno mirovno sodišče. Razgled po domovini. Kanonik Jožef Hočevar t. V Novem mestu je unirl tamošnji kanonik, demantno-mašnik in starosta kranjske duhovščine preč. gospod Jožef Hočevar. Pokojnik je bil rojen v Adlešičih dne 9. februarja leta 1822. ter bil v mašnika posvečen leta 1845. Služboval je potem kot kaplan v Krašnji in Stari Loki, bil naučili prefekt v deškem semenišču, nekaj časa namestili učitelj na ljubljanski gimnaziji, dalje časa lokalist na Homcu, nad pet let pod-vodja in ekonom v bogoslovnem semenišču in od leta 1868. dalje župnik na Igu. Globoko bogoslovsko in splošno naobražen župnik je dobil leta 1881. kanonikat kolegijatnega ka-pitlja v Novem mestu, kjer je živel spoštovan in čislan ne samo od duhovnikov, ampak od vsakega, ki je imel priliko spoznati blagega duhovnika. Zadnja leta je preživel zbog bolezni na postelji in ko je leta 1905. obhajal de-mantno mašo, je dobil iz Rima dovoljenje, da sme maševati sede, toda tega privilegija se je poslužil le o priliki svojega jubileja. — Po- greb je pričal, koliko spoštovanje je užival rajni g. kanonik. Svetila mu večna luč! S Posavja nam piše ugleden pristaš naše stranke: Končno smo vendar uredili naše šolske razmere. Napredovali smo v par letih in dobili celo petrazrednico. Kako pa je z vami, Hruševci, kaj pa vaša šola? Pa kaj bi se raz-govarjal z vami, ki imate »višjo« šolo. Da je temu res, ste pokazali takoj ob pričetku šolskega leta. Medtem ko so imeli naši^otroci prvi dan šolo, imeli so vaši prosto. O. Šuster-šič so šli menda nekam za »štruftarja«, gospa so pa rekli: »sama tudi ne bom učila«, in mladina je vsa vesela imela prost dan. So pa g. učitelj Šusteršič res en »fajn« gospod. Ne zdi se jim niti vredno paziti med potom na otroke, ko gredo k šolski maši, so pa že naši v tem oziru mnogo boljši. Naš krajni šolski svet pridno prihaja k sejam, zakaj pa vaš ne. Ali res ne radi učitelja? Nedavno smo slišali pri nas, da ima vaša šola tako »zbrihtano« mladino, da zna konje plašiti in da bi se bila zad- njič kmalu pripetila nesreča, ko se je prevrnil nek voz s sodom. Smo pa že posavski kmetje bolj ponosni na našo šolo in učiteljstvo, kakor vi. Shoda krščansko - socialnih delavcev. Dobro obiskan shod krščanskega delavstva ljubljanskega se je vršil v nedeljo, 8. t. m. v prostorih krščansko-socialne zveze. Sklical ga je državni poslanec Gostinčar, ki je govoril o političnem položaju in o splošni zavarovalnini. Za njim je govoril g. župnik Kalari, ki je izrazil željo, naj vsi delujejo z vnemo, da se poživi v Ljubljani krščansko-socialno gibanje. — Preteklo nedeljo se je zopet vršil shod delavstva. Želeti je, da se kaže vedno več zanimanja za taka delavska zborovanja. — 8. t. m. se je vršil popoldne delavski shod v Tržiču. Shodu je predsedoval in ga vodil državni in deželni poslanec Fr. Demšar. F. Ziller ie pokazal socialno demokracijo v celi njeni nagoti. Deželni in državni poslanec Demšar poroča nato o delovanju državnega zbora. Končno razpravlja Moškerc o vladni predlogi glede na delavsko zavarovanje. Na shod je prišlo tudi kakih 20 socialnih demokratov, ki so brezuspešno poizkušali motiti shod. Po poročilih se je unela razprava, ker so socialni demokratje prodajali svoje kunšti. Najbolj se je postavil v razpravi liberalec Rueh, ki je obsojal bojkot kranjske hranilnice. — Upamo, da ne pojde v Tržiču socialistično gibanje in prizadevanje debelega lončka v klasje. Pametno tržiško delavstvo dobro ve, da nima ničesar pričakovati od socialističnih puranov. Kristanu se gre edinole za to, da dobi kar največ naročnikov za lažnjivi listič »Naprej«, katerega na vse pretege vsiljuje. Diše mu kajpada kroniee tržiških delavcev, a ti so v večini tako pametni, da jih bodo raje porabili za lastne potrebe in ne za Kristana in njegovo brezversko bando. lzvanredni občni zbor strokovnega društva papirnih delavcev se je vršil minuli teden v »Društvenem domu« v Vevčah. Govorila sta gg. Jeriha in Iv. N. Gostinčar. Občni zbor je z navdušenjem in soglasno imenoval za častne člane gg.: državne«,., poslanca dr. Iv. Šusteršiča, državnega poslanca Jožeta Uostinčarja, duhovnega svetnika Brenceta in župana Dimnika. Čipkarska šola v Horjulju je jako dobro obiskana. Dokazano je s tem, da je bila ta šola v občini nujno potrebna. Dne 2. decembra t. 1. napravijo učenke z gdč. učiteljico lepo veselico. Dekleta so za čipkarsko šolo zelo navdušena in pridno obiskujejo pouk. Vsa plemenitost nasprotnikov ne uniči dekletom veselja do čipkarskega dela. Duhovske spremembe na Spodnjem Štajerskem. Imenovan je bil za župnika v Skalah v Šaleški dolini č. gos. Jar."z Hotner, župnik v Pamečah. Prestavljen je č. gosp. Jurij Cvetko, kaplan v Lučah v Solčavo. 2upnlja Senožeče je podeljena č. gosp. Francu Oranič, ekspozitu v Št. Mihelu pri Košani. Lepa zmaga. Iz Loke pri Zidanem mostu se piše: Dne 5. novembra smo imeli volitev občinskega odbora. Na to volitev so se pripravljale tri stranke: pristaši »Kmečke zveze«, združeni s krščansko-socialnimi železničarji, potem jetična liberalna ali napredna in kričava socialno-demokraška stranka. Fn teden pred volitvijo so imeli liberalci in socialni demokrati pri Blanu pogovor zaradi kandidatov; dolgo so se kregali med seboj, ker liberalci bi bili radi imeli vse odbornike, sociji pa tudi. Slednjič pa jih jc strah pred »Kmečko zvezo« (ali prod klerikalci, kakor nas oni imenujejo) tako pretresel, da so se v libe-ralno-mokraškem objemu zedinili za skupni napad. Pristaši »Kmečke zveze« iz raznih okolic so imeli v nedeljo poprej posvetovanje, kjer so si izbrali kandidate. Baharije pri liberalcih ne manjka, pri socijih pa tudi ne, in tako so se širokoustili, da je tretji razred ves njihov, pri drugem polovica, pri prvem pa tudi vse njihovo. Toda delali so račun brez »Kmečke zveze«. Prišlo je nad 300 volivcev; volitev je trajala od 9. ure zjutraj do 1. ure po polnoči. Štetje imen po novi postavi je zelo zamudno. V tretjem razredu je izvoljenih 7 naših in 1 socialni demokrat (Pečnik), v drugem razredu vsi naši in v prvem razredu 5 Slovencev in 3 Nemci (med niimi 1 jud in en protestant). Liberalci so s svojo baharijo propadli, rdečkarji so vrinili samo enega. Ljudstvo je spoznalo, da od liberalcev ni nič dobrega pričakovati, od socijev pa še manj. Mogočna se je pokazala organizacija krščansko-socialnih železničarjev in pa »Kmečke zveze«. Bog jo živi! Kranjska dežela na jubilejni sadni razstavi na Dunaju. V sredo, 11. t. m. se je otvo-rila na Dunaju sadna razstava, katere se ie na vabilo c. kr. avstrijskega pomologičnega društva udeležila tudi kranjska dežela. Potrebni sortment je po naročilu deželnega odbora sestavila kmetijska šola na Grmu. Razstava se je otvorila ob 11. dopoldne po protektorju nadvojvodi Rajnerju, ki je pri oddelku kranjske dežele nagovoril ravnatelja g. Rohrinana in izrekel priznanje za lepo sadje, ki ga ie poslala kranjska dežela. Kranjsko sadje je najlepše, kar ga je razstavilo pomologično društvo. Na Reki so uprizorili delavci generalni štrajk radi spakedrane volivne reforme na Ogrskem, s katero nameravajo pripraviti nesramni Mažari delavstvo ob vso pravico. Štrajka 11.000 delavcev. Kmečki stan je bil na občnem zboru štajerske narodne stranke nesramno zaničevan. Urednik Lesničar je poročal, da je postal pri deželnozborskih volitvah naslednik dr. Ivana Dečka — Alojzij Terglav. Po teh besedah nastane po celi dvorani bučen, zaničevalen smeh in krohot. Ti mlečozobi koncipijenti, učitelji in drugi, ki so sami izšli iz kmečkih hiš, za katere so njihovi stariši-kmetje plačevali, da so se izobrazili, ki še zdaj živijo od kmečkega denarja, se drznejo kmeta zaničevati zato, ker je manj šol obiskoval kot so jih sami. Zapomnite si to, kmetje, kadar pridejo ti ljudje prav priliznjeni k vam. Liberalna »Domovina« pa je še tako predrzna, da to zaničevanje objavi. Poljčane. Mladinska organizacija, ki se širi po vsej Slovenski, je dobila na dan Vseh svetnikov novo moč pri nas. Lepo število vrlih mladeničev si jc osnovalo zvezo za Poljčane in Sv. Jernej. Voditelj: Štefan Polanec; namestnik: Ignacij Štumpf; tajnik: Janko Dreu; blagajnik: Jakob Šuc. Ze mladeniči v odboru so nam priča, da bo vršila zveza svojo nalogo. Dal Bog, da bi ji tudi merodajni krogi bili naklonjeni. Zvezi sami kličemo krepki: Naprej! Gotovo je, da ima vsaka stvar početkoma težave, katerih se pa mladim srcem ni treba nikoli ustrašiti. Pogum velja 1 Štajerski kompromisi. Z dežele se nam piše: Ko smo čitali zadnji »Narodni List« in prebrali poročilo o glavnem zDoru »Narodne stranke« v Celju, vprašali smo se resno, ali je tak nastop v trenotku, ko beračijo za kompromis, sploh mogoč? Nismo verjeli očem, in še enkrat prečitali poročila. Z vso zlobo in hudobnostjo nas zasmehujejo in obrekujejo. Ne štedijo ne z lažjo ne z nesramnostjo. Psu-jejo kmete, duhovnike, poslance, sploh celo našo stranko. Odrekajo nam čast, poštenje. Le eno priznavajo molče, namreč našo moč, ker kljub temu prosijo za kompromis. Med tem so namreč že sklenili kompromis s Plo-jem in nekaterimi konservativnimi hinavci. Iz tega kompromisa nam je znano le to, da se je Ploju obljubilo tri mandate ter se mu jih hoče zasigurati v kompromisu liberalcev s kmečko stranko, kajti — heu me miserum! — Narodna stranka sama mu jih ne more! Toda katere so druge točke Ploj-Kukovčevega kompromisa, to ni prišlo v javnost. Kaj, če konzervativni hinavci, ki se oklepajo dvorno-svetniškega fraka, v vsakem okraju postavijo kandidate? Liberalci bodo imeli z nami kompromis, vojskovali se in volili pa s Plojevci. Mi pa ostanemo blamirani Evropejci. Zdi se nam potrebno, da se še enkrat zberejo zaupniki kmečke stranke, kajti od njenega zadnjega zaupnega sestanka se je vsled kompromisa liberalcev s prikritimi liberalci-Plojevci in vsled brezobraznosti liberalnih listov in liberalnih zaupnikov položaj bistveno spremenil. Voditelji, kličemo vas! Celje. Pogreb dr. Ivana Dečka se je vršil tako, kakor je zaslužil najdelavnejši štajerski rodoljub zadnjega časa. Vsa društva, pri ka- terih je sodeloval — sad njegovega truda in ogromna množica lujdstva je spremljala rajnega na pokopališče. Na grobu so govorili dr. Karlovšek, deželni odbornik Robič in zastopnik »Triglava«, katerega član je bil dr. Dečko. Harmonično žalost je motil edini dr. Kukovec, ki je čutil potrebo, da se je v imenu Narodne stranke poslavljal od rajnega. Dr. Dečko še vedel ni za Narodno stranko in ko bi bil vedel, bi bil gotovo njen nasprotnik. Bilo je neumestno, vlačiti na njegov grob politično strankarstvo, ko je vendar delal vedno v smislu složnih štajerskih Slovencev. Sploh pa bi bil moral dr. Kukovec prej prositi poklicane faktorje za dovoljenje, da sme govoriti. Konec bojkota pivu na Štajerskem. Pogajanja med vodstvom štajerske socialne demokracije in pivovarnarji je imelo ta uspeli, da socialni demokratje ne bodo več bojkotirali piva. V veljavi ostanejo zvišane cene pivu, kakor so jih pivovarnarji določili; poslednji pa ne bodo vplivali na gostilničarje, po kakšni ceni naj pivo na drobno prodajajo. Pivovarnarji so obljubili, da zopet sprejmejo v delo nekaj odpuščenih dciavcev. Ali je to vsa nagrada? Morda je prišlo tudi kaj okroglega socialno-demokratiškim voditeljem pod palec .. . Na Koroškem se menda doseže podoben sporazum. Mladeniški tečaj v goriških Brdih. Dne 22. novembra praznuje »Katoliško bralno društvo« v Št. Ferjanu 25-letnico svojega obstanka in pa 60-letni cesarjev jubilej. Ob tej združeni priliki priredi goriška S. K. S. Z. v St. herjanu mladeniški tečaj. Bratska društva, posebno iz Brd, so vabljena, da se po zastopnikih v čim večjem številu udeleže lepe slav-nosti in pa mladeniškega tečaja. Novo mesto na Kranjskem. Postojnska občina je vložila prošnjo na najvišje mesto za podelitev imena »mesto« o priliki cesarjevega jubileja. Župnijski konkurz so napravili v Ljubljani dne 28. in 29. oktobra gg. A. Tomelj, kaplan na Bledu in Val. Zabret, župni upravitelj v St. Vidu nad Ljubljano; dne 11. in 12. novembra gg. Fr. Groznik, vikar v Zagorju, Mart. Škerjanec, župni upravitelj na Premu, Ant. Tabor, vikar na Frzelju in Fr. Zoreč, župni upravitelj v Novi Oselici. Msgr. Jos. F. Buli, generalni vikar škofije Duluth v severni Minnesoti, je v soboto, dne 7. t. m., zapustil svojo domovino. Pomudil se bo nekaj časa v Rimu pri zlati maši sv. Očeta Pija X. Iz Rima pojde v Neapol in od tam koncem novembra v Ameriko. Priporoča se svojim sošolcem in znancem v blagohoten memento. Okrog Ptuja vedno raznaša neko človeče sv. pismo angleške verske družbe. Knjige raztresa kar po cestah in po potih. Ljudje jih pridno pobirajo, kurijo in nosijo župnikom, kateri jih imajo že cele skladovnice. Najkoristnejši Miklavžev dar pridnim otrokom je pač dobra knjiga. Kdor hoče vzgojiti dobre otroke, naj jim da prebirat koristne knjige. Povesti, ki napeljujejo k dobremu, zgledi, ki kažejo nasledke slabega dejanja in poveličujejo čednostno življenje, vplivajo navadno na mladino bolj vspešno kakor beseda, bodisi resno opominjevanje ali strogo grajanje. Upamo, da torej Miklavž ne zameri, če ga opomnimo na nekatere, za slovensko deco posebno koristne knjige. Za manjše otroke priporočamo v prvi vrsti posamezne vezane letnike lista: »Angelček«. Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj urejuje Anton Kržič. Poleg resnobno po-dučnih, kratkočasnih povestic obsega »Angelček« tudi mnogo gradiva za kratkočasno zabavo in nedolžno šalo. Otroke razveseljujejo tudi podobe, katerih je v listu v izobilju. Vsak letnik tega krasnega lista obsega navadno okoli 200 strani in ima velikost l^Avi?'/, Cm. Kljub lepi obliki in zelo mnogostranski vsebini velja letnik trdo vezan samo 80 vinarjev. S tem niso plačani niti tiskovni stroški, še manj pa vezava itd. Vendar pa valja ta znižana cena do novega leta. Dobijo se še vsi letniki od leta 1894, pa do leta 1906. Na »Angelčka« naj bi Miklavž ja ne pozabil, če podari vsakemu pridnemu otroku vsaj en letnik, še bolje pa več letnikov, bo napravil s tem mladini veliko vesejje, a jej tudi mnogo koristil. Za mladino, ki je že iz prve detinske dobe, pa se posebno priporoča: »Vrtec«. »Časopis s podobami za slovensko mladino.« Ta list skrbi, da ima vedno raznovrstno vsebino, mikavno, podučilo in zabavno v prozi in poeziji, krasi ga mnogo podob. Vsebina je zelo mnogostranska, oblika še večja kakor pri »Angelčku« in se dobi vsak letnik do novega leta tudi po znižani ceni in sicer vsr'- vezan letnik po 3 K. — Na razpolago so še letniki: 1889, 90, 91, in od letnika 1893 do letnika 1907. Priporočamo tudi krasne Spillmanove povesti, in sicer: 1. zvezek: Ljubite svoje sovražnike! 11. natis. Cena 40 vin.; 2. zv.: Maron krščanski deček iz Libanona. Cena 40 vin.; 3. zv.: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. Cena 40 vin.; 4. zv.: Praški Judek. Povest. II. natis. Ce.ia 40 vin.; 5. zv.: Ujetnik morskega roparja. Povest. Cena 40 vin.; 6. zv.: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. Cena 40 vin; 7. zv.: Sultanovi sužnji. Cena 60 vin.; 8. zv.: Tri indijanske povesti. Cena 60 vin.; 9. zv.: Kraljičin nečak. Cena 60 vin.; 10. zv.: Zvesti sin. Cena 40 vin.; U. zv.: Rdeča in bel" vrtnica. Cena 40 vin.; 12. zv.: Korejska brata. Cena 60 vin.; 13. zv.: Boj in zmaga. Cena 60 vin.; 14. zv. Prisega liurou-skega galvarja. Cena 60 vin.; 15. zv.: Angel sužnjev. Cena 40 vin.; 16. zv.: Zlatokopi. Cena 60 vin.; 17. zv.: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. Cena 60 vin. Vsak zvezek velja trdo vezan 20 vin. več. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Premeščenje v tržaški duhovščini. C. g. Ljudevit Sonc, dosedaj ekspozit v Boljuncu je imenovan za župnega upravitelja v Bazovici, kjer je umrl ondotni župnik č. g. Julij Warto. Velika železniška nesreča na Vrdu. Dne 12. t. m. zjutraj se je pripetila velika železniška nesreča na Vrdu. Okolu četrte ure zjutraj ie pripeljal na postajo Vrd tovorni vlak št. 860, ki je moral zavoziti na umikalni končni tir, da se umakne osebnemu vlaku. Lokomotiva je pa imela nekoliko preveč para in jc zavo-zila s tira ter se prekucnila na cesto. Železniško osobje ie pravočasno opazilo grozečo nesrečo in jc poskakalo z vlaka, razen vlako-vodje, ki je ostal na vozu, tako da se ni niliče poškodoval. Ricmanjsko vprašanje v ruski državni dumi. »Slovenski Narod« in za njim »Edinost« pišeta, da sc ie grof Bobrinski dotaknil v ruski državni dumi tudi riemanjskega vprašanja, kar da je vzbudilo v ruskih poslanskih krogih kolosalno (!) zanimanje. Pišeta tudi, da so sle razglednice s slikami civilne poroke in civi -nega pogreba v Ricmanjih od rok do rok ruskih poslancev. — Mari bi »krščanska« »Edinost«, ki jc največ pomagala Ricmanjce zapeljati, tem nesrečnežem vsai sedaj povedala, da je civilna poroka med kristjani le javno nečistovanje in da so njihovi civilni pogrebi le bogoskrunsko počenjaje. ki studi vsako pošteno slovensko srce. Sicer pa menimo, da nudi političen položaj v Evropi danes gotovo bolj resna razmotrivanja, kakor občudovati riemaniske razglednice. Zopet eden. Tržaški italijanski sodrugi si prizadevajo na vso moč, da bi ne prišlo na dan veliko poneverjenje, ki ga ie v upravni-štvu socialistič. lista »11 Lavoratore« zakrivil sodrug žid Jestiruni. Poštenjak je pobral precej naročnine in pristojbin za oglase m izginil iz Trsta. Sedaj se baje sprehaja po Milanu. Uprava lista sc ga ne upa zasledovati, ker se boji da bi potem ne izdal gotovih skrivnosti, ki sc tičejo vprašnja: »Kam romajo prispevki, ki jih v podobi »flik« nosijo nedolžno pnpiosti delavci na tržaški združeni sedež takozvanih socialistov?« — Tu imate, rdečkarji, lepo polje, da napravite red. Zadnje čase se je večkrat dogodilo, da si je kak socialistični agitator napolnil žepe z delavskim denarjem ter jo pobrisal v tujino. Znano nam jc več takih imen. Ubogo delavstvo zbira denar in ga nosi v socialistične blagajne, od tu ga pa razni židovski agitatorji raznašajo iX) svetu. Huda burja je razsajala na dan sv. Martina v Trstu in okolici. Med Bazovico in Pod-gradom ie izruvala več drogov in pretrgala žico telefona. Z VVestialskega poročajo: Strašna nesreča sc je dogodila v rudokopu v ttam. Nastala je eksplozija v podzemskih rovih. Nekaj rudarjev so rešili, mnogo jih ie našlo smrt v zemlji. Pravijo, da je mrličev nad 300. Gasilna in reševalna dela so morali ustaviti vsled ognja. Ni še znano, ako so med nesrečnimi žrtvami, ki so končale življenje v rudokopu, tudi Slovenci. Pri občinskih volitvah v mestu Višnja-gora so zmagali v II. in III. razredu pristaši S. L .S., ki bodo volili za župana moža naše stranke. Živeli zavedni volivci! Zaupni shod S. L. S. se je izvršil ob jako veliki udeležbi najodličnejših mož iz cele dežele pretečeni lionedeljek v Ljubljani. Zveza slovenskih štajerskih mladeničev ima občni zbor 22. t. ni. v Celju pri »Bcieni volu«. Ob 9. zjutraj bo pri sv. Jožefu cerkveni govor in sv. maša. Isti dan ima občni zbor tudi slovenska krščansko-socialna zveza. Zveza telovadnih odsekov je imela minulo nedeljo občni zbor v »Unionu«. Bil je jako dobro obiskan. Popoldne so nastopili ljubljanski telovadci v veliki dvorani »Unio-r.a«. Želi so obilo i»hvale in odobravanja za izborili nastop. Gorenjske novice. Iz ljubljanske okolice. Vič. 10. t. m. okolu 6. ure zvečer je iz dosedaj še neznanega vzroka začelo goreti v skladišču g. Antona Škerlj. V njem nahajajoči sc špirit in petrolej sta pripomogla, da ie imel ogenj kmalu v svoji oblasti celo poslopje in da je plamen dosegel in uničil hlev in pod soseda Pleškota. Ker so ljudje ravno prihajali iz tovarn in so od vseh strani pritisnili na razgrajajoči ogenj, so ga z marljivim sodelovanjem požarne brambe z Viča srečno omejili na bližnja gospodarska poslopja. Sreča v tej nesreči ie pa bil na strehah ležeči sneg, ki je s svojo mrzlo odejo prav trdovratno kljuboval plamenu. Neumorno sta mej drugimi gasilci branila Tomčevo poslopje Franc Pavlic, načelnik telovadnega odseka in Fran Kristan. Prisrčna zahvala slavni požarni brambi, kakor tudi vsem drugim, ki so marljivo delali na kraju nesreče. Z Vrhnike. Dne 10. t. m. je neizprosna smrt segla s svojo koščeno roko po življenju 45 let stare vdove Marije Jesenovec, gostil-ničarke »pri Matevžku«. Ob 10. uri zvečer je bila še zdrava; potem so jo napadle notranje slabosti tako hudo, da je bila uro pozneje že mrlič. Pokojnica zapušča v neizmerni žalosti pet deloma že odraslih otrok. — Dan pozneje so nam zopet tožno oznanjali zvonovi, da je preminula v cvetu življenja 22-letna jedinka. Tinčnova Marica iz vasi. Spravila jo je po desetdnevni mučni bolezni pljučnica. — V nedeljo 8. t. m. sta pa imela Mihael in Neža Mo: žina zlato poroko. Ob 9. uri so ju spremili njuni otroci in sorodniki v cerkev. Cerkveni obred ie opravil č. g. Ant. Skubic. Zlatoporo- čenca sta kljub visoki starosti še dokaj trdna in zdrava. d Z Iga. Veliko veselje in radost je vzbudilo med našimi občani 14. t. m., ko ie napočil glas, za koliko da se je prodal naš občinski lev. Po velikem naporu se je posrečilo našim občinskim možem spraviti lov že vsaj na javno dražbo. Že dolgo vrsto let ga ie grajščak užival za borih 320 kronic. Ali kaj pa sedaj? Angelo Ajta, krščanski mož, poln podjetnega duha, je 13. t. m. kupil ravno tisti lov na javni dražbi za 1761 kron. Res hvale vreden napredek 1 Borovnica. Izobraževalno društvo v Borovnici je prodalo mlaje, katere so darovali posestniki za društvo ob otvoritvi doma, na javni dražbi za 282 kron. Ta svota se porabi za napravo telovadnega orodja telovadnemu odseku. — V kratkem se odpre lepo zgrajeno kegljišče, katero je napravil g. Andrej Zr.jav, zidarski mojster v Borovnici, zares primerno in ustrezajoče vsaki želji. Iz kamniškega okraja. g Krtina. Podpisani krajni šolski svet se iskreno zahvaljuje vsem dobrotnim rokam železniških delavcev v Bekštajnu Anlaufthal Tauer-Tunel, kar so darovali za novo šolo v Krtini! — Krajni šolski svet v Krtini, dne 8. listopada 1908. — Prenar Franc, predsednik kr. šol. sveta; Janez Majhen, podpredsednik; Janez Pirnat, Valentin Erbežnik, odbornika. g S Homca se je nabralo za »Domoljuba« polagoma več novic. Na praznik povišanja sv. križa, dne 11. septembra, je bil v naši božje-IKitni cerkvi jubilejni shod dekliških Marijinih družb iz vsega kamniškega dekanata. Zbralo se je jako mnogo deklet, večinoma z zastavami, ki so v dolgi procesiji, glasno moleč sv. rožni venec, stopale na prijazni liomški grič. Veličastni shod s sv. mašo, pridigo, posveee-njem, sv. obhajilom in petimi litanijami se je izvršil dopoldne. Vse se je v sv. veselju ra-dovalo tega spominskega in solnčnega dne. — Dne 23. oktobra je umrla najstarejša oseba v župniji: tretjerednica Uršula Oražem, stara nad 91 let; večnega češčenja dne 9. septembra t. 1. se je še udeležila. — Ob trikratnem zvonjenju dne 12. in 13. novembra smo se spominjali t kanonika Jožefa Hočevarja, ki je bil tukaj dušni pastir od julija 1852. do aprila 1863. Poleg duhovnih opravil je 2—3 leta učil tudi vsakdanjo šolo. — V Šmarci, največji tukajšnji vasi, pa je posebej več znamenitega zaznamovati v tekočem letu. Za podružno cerkev sv. Mavricija je blag. gosp. Anton Koželj, realčni profesor v Ljubljani, naslikal v dar kaj lepo svetega bojevnika Mavricija na konju, za kar mu bodi tu izrečena javna zalivala. — »Slovensko katoliško izobraževalno gostilnah in ponočevanjih. — Isti večer je umrl ravnotam nepreviden — tudi vsled pre-obile pijače — Gašper Žele, po domače Zig-rnan. — Pa bo še rekel kdo, da je gostiln premalo in vino predrago! n Protest proti dvojezičnim napisom, katere je zahtevalo c. kr. okr. glavarstvo v Po-stojini, je soglasno sklenil vložiti na deželno vlado občinski odbor v Št. Petru. Idrijske novice. n Korajžo imajo mladeniči idrijskega telovadnega odseka, ko se odločijo predstavljati težko igro »Za pravdo in srce«. Nismo verjeli, da jim bo mogoče to namero uresničiti. Pa so jo vendar izpeljali. Ne trdimo sicer, da bi se pri igranju ta ali oni prizor ne mogel bolje izvesti, a pri vsem tem je naredila uprizoritev na gledavce dober vtis. Nekateri prizori so bili kar izborili. Z udeležbo smejo biti telovadci zadovoljni in ravnotako z dohodkom iz vstopnine in srečolova, ki dosega skupno okrog 200 kron. n Nesreča ni ugnana. V nedeljo, 8. nov., zvečer je šel zasebnik Martin Kavčič po stezi ob jarku domov. Steza pelje navzgor do njegovega stanovanja. Ker je isti dan bilo precej snega, je drsilo pod nogami, zato je mož padel s steze v globok, ozek jarek in ostal v njem do 10. ure druzega dne, ko so ga našli. Bil je še živ, a jc kmalu nato umrl. Rešiti se ni mogel iz jarka, ker ni imel ene roke in ker je bil jarek ozek. Rajnik ie bil krščanskega mišljenja in priljubljen pri znancih. n Predolgi prsti so zrasli nekemu poha-jaču iz Češkega. Prišel je 9. novembra v žup-no cerkev v Idriji — kakor je sam rekel pri sodniji — molit za svojega umrlega brata. Molil ie tako pobožno, da se ni mogel ločiti od cerkve. Sklenil je vzeti kaj iz cerkve seboj za spomin. Pred seboj je videl nabiralnik za denar, tega je začel sukati. Pri tem delu so mu morale pomagati limanice. Med to poboz-nost se jc vtaknil ccrkvenik. A oni je zbezal iz cerkve in hitel dalje po ulicah. Orožnik ga je kmalu vjel in dovedel v Grad. G. sodnik je izjavil, naj 14 dni moli za svojega brata v zaporu mesto v cerkvi. n Grda tatvina. Ni se mogel drugače »maščevati« nad idrijskimi telovadci, kot s tem, da je par dni pred predstavo ukradel del odra »Katoliške delavske družbe«. Mi ne vemo sicer osebe, ki je ta »slavni« čin izvršila, gotovi smo pa, da pripada nasprotni stranki. Le tako naprej! Tatvina in škodoželjnost je tudi kulturno delo naprednih strank. Zoper tako naprednost se seveda ne da nič opraviti s poštenimi in postavnimi sredstvi. Razne stvari. Goriški nadškof je odpotoval v svojih škofijskih poslih v Rim. Dva odpadnika od vere. V spodnještajer-skih Poljčanah sta odpadla od katoliške vere in prestopila k protestantovski krojač Sonicr in gostilničar Baunian mlajši. Gotovo sta se preobiedla slovenskega kruha in hočeta s tem svojim činom samo opozoriti verne in rodoljubne Slovence, da jima nikakor ni ljubo, zlasti Banmanti ne, da bi še nadalje v njegovo gostilno zahajali, ker hoče odslej le od protestantskih Nemcev živeti. Tudi bi lahko Slo-venei njegove nemške živce razburili, če bi k njemu zahajali. Mož je že toliko hudega pri-zadjal slovenskemu narodu, in sedaj pa ie še postal protestant zgolj iz tnržnje do slovenskega kmeta in slovenskega dnhovništva. Naši vrli kmetje so zaradi tega zelo hudi in večina jih je sklenilo, da ne prestopi praga protestantovskega krčmarja. »Socialni demokrat« — nekaj nečastnega. V nekem nemškem mestu je dobil nek kmet več mesecev zapora, ker je rekel nekemu naredniku: »Vi ste tudi socialni demokrat.« Sodišče je to razsodbo obrazložilo tako-ls: Za častitega moža je dandanašnji sramota, če se mu reče, da je socialni demokrat, kajti ta stranka je zavrgla vero in zvestobo do kralja in domovine. Zlasti pa je tak naziv sramoten za vojaka. BoieC.fle » *n.mko , K J.fluid D„'„T J,,° F°'lerJ" f'"^ l K franko. fe ,, » P-skašojo. k"» trg 18. (Hrvatsko ) lorjU Ob odhodu avstro-ogrskih čet iz novo-pazarskega Sandžaka se je pokazalo, kako priljubljeni so bili naši vojaki pri ondotnem turškem prebivalstvu. Pri odhodu c. in kr. stotnije pešcev, ki je bila nastanjena v Priboju, so io spremili do Uvca cesarski turški polkovnik Zeki bej, nadporočnik Nedžib ef. Nurič, več poročnikov, potem mudir Tevfik beg, carinski uradnik Rahim ef. i. dr. Slovo je bilo najprisrčnejše. Turki in ugledni kristjani obžalujejo odhod avstrijskega vojaštva, ker se bojč, da bi sedaj elementi, ki ni-majo kaj izgubiti, pričeli uprizarjati nemire. — Odnošaji med mladoturki in pravoslavnimi so v Sandžaku jako napeti. - DEKLO - pridno in pošteno, tudi z enim ali dvema'nekoliko odraslima otrokoma, katera ima veselje do prašičje reje, ter je za to popolnoma sposobna, sprejmem takoj ali o Božiču. Plača 20 K na mesec. Drugo ustmeno ali pismeno. 3028 1 Ludovika Likar veleposestnica na Blanci pri Sevnici. Razglas« V Hinjah vršila se bodeta od sedaj naprej 3029 3—1 velika dva živinska semnja, in sicer prvi 26. januarja, drugi pa 26. marca vsacega lata. Ako bi bil na ta dan praznik ali nedelja, pa prihodnji delavnik. Kupci in prodajalci se vabijo. g Kamnik. V nedeljo, dne 22. t. m. se vrši v »Kamniškem domu« popohidne ob J. uri občni zbor katoliškega političnega društva za Kamnik in okolico in občni zbor »Kmetske zveze za kamniško dekaniio. Govorila bodeta g. poslanec dr. Krek in g. dekan J. Lav-' renčič. Dobivanje zob. Dajte trpečim „Scottovo emulzijo in trdno bodo spali ponoči. Zobje rastejo brez bolečin, brez ovir v prebavi in postanejo gfW beli, ravni in močni. Otrok (imm uživa rad Scottovo emulzijo. Neredno prebavljanje se zboljša. znam ko — rt- Cena originalne steklenice bičem - kot _ „ . garancijskim . 2 K 50 VIII. znaVom Scot- * "" tovega rav- nanja. • Dobi se v vseh lekarnah. - ŽITNE CENE. Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev. Za 100 kilogramov. Ljubljana, 17. nov. Pšenica, domača.......24.— Rž............18.50 Oves...........18.— Ajda, črna.........19.— Ajda, siva.........18.— Proso, rumeno........16.— Proso, belo......17.— do 18.— Ječmen..........17.— Fižol, koks.........28.— Fižol, niandalon.......26.— Fižol, ribenčan.......26.— LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 14. novembra. 57, 73, 32, 22, 37. Dunaj, 14. novembra. 41, 79, 56, 90, 10. Ceno posteljno perje. 1 kg sivega skubl|enega per|a K 8, palbelega K 2 SO, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puhu K 6, belega K lo, prsnega puha K 12, od f> kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje X0ne,nu zelo gostegs, j,ko trpeinega rdečega, modrega, bdega ali rumenega nanklng-blaga, 1 pernica velikost 170X116 cm z 2 blazinam., velikost 80X58, napoln|ena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posairezne pernice K 12, 14, K; blazine K 3, K 3'A0, K 4. Proll povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K nadalje. Maks Berger v Dčtenici it. 223. 5 Ce&ki le«. 2599 52- Za neugajajoče denar naza|. Ceniki zastonj In pošt. pr Ako hočete svoje dete imeti zdravo, veselo in duševno se živahno razvijajoče, dajte mu dr. Hommel-ov Hatmatogen. Ne dajte si pa usiliti nobeno izmed mnogih ponarejanji 1935 26—j Potovalna pisarna Zwiichenbart, Basel, Švica išče za takoj v potovanju izurjenega uslužbenca. Oziralo se bo le na ponudnike, ki so že izurjeni v tej stroki in so vešči temeljito slovenske in nemške korespondence. Ponudbe s spričevali, zahtevo plače in sliko. 7280 QO 2996 2-1 2903 Iščem 3-1 ucenca za pekovsko obit. Ivan Vrtačnik Karlovska cesta št. 30. L>ol»ri in : ceni : so izdelki prve tvor-nlce ur Hanns Konrad, c. In kr. dvorni zaloinlk v Mostu it. 876. (Češko.) - Prava nikel Švicar. ..Roskopt" žepna ura K 5 —. Konkurenčna budilkaK2 90 S ponoči sc svetečim kazalnikom K 3'30. Ura z nihalom K 8 50 Triletno pismeno jamstvo. Zamena dovoljena ull denar nazaj. Razpošilja proti povzetju ali če se denar naprej pošlje. 2-62 10-1 Bogato Ilustrirani glavni katalogi zastonj In : franko. : V juž.-nem. predilnici lep dobro katoliški kraj dobi dela 2884 3 - 1 oeč rodbin moških in ženskih. Nahajajo se lepa stanovanja z električno razsvetljavo, vodovodom in vrtom. Stroški za selitev se pošiljajo naprej. Pismene prijave pod šifro 8. K. 5230 na R. Mosse, Augsburg, Bavarsko. Zastonj is poštnine prosto pošljem vsakomur veliki in bogato ilustrovani glavni katalog z nad .KiOll podobami vsakovrstnih solidnih, dobrih in cenili glasb, izdelkov. C. in kr. dvorni založnik H;,nns Konrad ra/poAUJalulra .......Kl»et»l r Iliiixu štev. ol!« na Češkem Gosli za šolo brez loka K 4'80 5;oO. 6 — in Tišjo. Lok za gosli KO 80, 1--. I 40 in višje. Nikak riziku I Zamena dovoljena ali de-2623 nar nazaj. l Venus-tablete odlična novost za parfumiranje in om -Ijenje umivalne in kopalne vode. Ve-nus-tableta prekosi po pr je nem in finem vi nju vse doslej vporabljene podobne izdelke, je koristna za kožo, desin-fikuje in parfumira sobni zrak. Cena ftkatlji 124 kosov K 3. Dobi se povsod. Nuphor Co. Dunaj I. Kohlmarktl Pariš. 3020 Mtfiveite aston ln Iranko moj veliki ilnstrovani cenik z nad 3000 podobami ur, zlatnine, srebrnine itd. Prva tovarna ur v BrUxu it. 936 (Ceiko) Hanns Konrad c. In kr. dvorni založnik. Prava švicarska nik. ank.-remon. ura, sistem ItoBkopf K 5"—, 3 komadi K 14'—. KegiBtr. Adler-Koskopfnik. ank.-rcm. ura K 7 — Prava s.-ebrna rem. u a K 8 40. Nikak risi ko I Zamena dovoljena 2622 ali denar nazaj. 30 1 K Gostilna v najem. V Cerknici hšt. 67. ob glavni cesti zelo idoča gostilna pri „Peku" se odda v najem ali na račun. Vstop po dogovoru. Natančnejše se poizve pri lastniku: Ivanu Lavrič, trgovcu v Cerknici, Notranjsko. 3013 2—1 mmmmmsmmsmsmms! Ustanovljeno 1832. najboljše oljnate barve zmlete s stroji na|nove|ie sestave, prekaSnjo vsako konkurenco po iinosti, ki omogočajo t jako majhno množino pobarvati veliko povrSino, razpošilja ' '61 52 I po nizkih cenah Adolf Hauptmann, Ljubljana prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrneža laka in »teki. kleja - Zaloga slikarskih In pleskarskih predmetov. Pustr. ceniki se dobe brezplačno 290 tucatov zarobljenih — rjuh brez šiva = 150 cm širokih in 2 metra dolgih, zajamčeno platno, Iz najboljše preje se odda radi zmanjšanja produkcije za K 2 3u komad. Enake rjuhe, toda 2-25 m dolge po K 2-60 komad. Najmanjše naročilo b komadov po povzetju. - Svarilo: Da p. n. odjemalce obvarujem škode, jih opozarjam, da so kljub nizki ceni moje rjuhe boljše kot vse druge, ki se ponujajo pod tem naslovom, ter je na razpolago stotine vsak dan došllh prlznalnic. Neprimerno vzamem rada volje nazaj, vender se mi doslej ni vrnil Se noben zavoj. 3014 1 1 Ivana Lowi, tkalnica Arnan, Češko. Sprejmem kovaškpga pnroofnika kot pomagača v trajno delo Anton Plečnik, kovač za sekire. Tržič, Gorenjsko. 2957 3—1 Leposlovni meseCnik „Dom In Suet" stane za celo leto K 10 — Naroča se v Ljubljani. Ste-li že dobili fonograf zastonj? Da uvedem povsod svoj Izboren najnovejši valjček trdo lite snovi, sem se odločil podariti 2500 fono-grafov. Zahtevajte proti vposlatvi 10 vin. v znamkah piospekt, in dobiti morete zastonj in carine prosto krasen koncertni fonograf. I. Sprechmaschinen-Export „Lowin", Dunaj VI. 2999 Mollardgasse 26, vrata 37. 5-1 Težkoče v želodcu, kakor tudi glavobol, omotico, gorečico. zaprtje, motenja v prebavi, pomanjkanje teka itd. se čudovito naglo odstranijo, če se le malo časa rabijo že mnogo let najbolje preizkušene Brady-jeve kapljice za želodec. Bradyjeve želodčne kapljice mogočno zbujajo prebavila, pospešujejo slast, zabranjujejo prehudo tvoritev želodčne kisline, gorečico in škodljivo vretje in so priznano izborno sredstvo. Izdeluje se samo v lek. ,Pri kralju Ogrskem', Dunaj I, Fleischmarkt 1/387, kjer je 6 steklenic za 5 K in 3 dvojne steklenice za K 5 50 franko brez vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica mora imeti podpis 3019 Britev „Vedno ostra" s 3 rezervn. noži je r I treba brusiti, se le obdrgne. Dobile torej za K 1-50 4 britve izborne Izvršitve, izvrsten izde ek :udi za najtršo brado. Dobiva se^ po povzetju Zsigmontf&Co. Dunaj I/l Johannesg. 3f 17. Ponaredbe se zasled. Lepe, sveže, brezvejne bukove hlode dolge 180 in 2 35 m 2888 l kupuje po najvišjih cenah franko kolodvor kupca ali prodajalca Fran Švigelj tovarna stolov, Breg, p. Borovnica. Ij varno naložen denar! Stan}e hranil, vlog: nad 29 miljonov kron. Rezervni zaklad: nad 900.000 kron. I Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hiši v Prešernovih ulicah štev. 3, poprej na Mestnem trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3 do 4 ure popoldne, jih obrestuje po 4<>/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. - Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagatel]em. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega za klada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da Je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodifiča denar maloletnih otrok in varovanoev. Denarne vloge se sprejemajo tudi pi pošti in potom c kr. poštne hranilnice. = Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se [rekinllo njih obrestovale. Noji* Jvlcurske ure, : zlotnino in srebrnimi se dobe po najnižjih cenah pri slo\eči domači tvrdki H. SUTTNER, urar Ljubljana, Glavni trg na- ~~ sproti rotovža__ Prosim, zahtevajte novi veliki cenik, kateri je ravno izšel In se pošlje zastonj In po-2574 štnine prosto. 7—3 sli apneno-železni sirup. Ta je že 39 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomiruje kašelj in vzbuta slast. Pospešuje prebavo in redite v. Cena steklenici K 2 80, po pošti 40 vin. več za zavitek. H«rbabnyjewa aromatiška esenca. Že 34 let uvedeno in najbolje preizkušeno mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitab, kakor tudi nervozne bolesti. Cena steklenici 2 K, po pošti 40 vin. več za zavitek. 2849 14-1 S„°a Dr. Hellmann-ova IekarnT^žur~BarmherzKkeir,> (HerbaDny-Ieu naslednik) V zalogi J. 8. pr. gg. I.k.r.arjlh v Lluhljani. Beljak«. Celju, Cel.v.u Črnomlju, Nov. Mestu, Bekl, 3.vodnj«, St. Vid«. Trhltu. Trst«. Vellk.v.u I, V.Uo.rk. f\ Karol Pollak I tovarnar, Ljubljana priporoča svoje izvrstne I 1 L transmisijske (gonilne) jermene % posebnega stroja (Gerboog) dalje f - jermenčke za zavezavanje - in drugo 2734 8 1 enakovrstno jermenje. Kdor hoče kup ti sveže in dobro blago ter po zelo nizkih cenah, naj si ogleda to velikansko zalogo pri 2591 10-2 IVAH SAVNIKU v Kranju po domače pri Beaenčanu na glav. trgu. Tukaj se dobi vsakovrstno sukno za moške obleke, najnovejši vzorci za ženske obleke, kakor tudi lepi porhanti, kambriki, pisano blago za moške srajce, platno za rjuhe, porhantast* rjuha, odeje (kovtrK koči, garniture za postelje, platneni cvilh, lepa močna bela kotenlna z imenom „Besenfcanovo platno" kakor tudi srajce, spodnje in zgornje hlače, spodnja krila, rokavice, nogavice, ogrinjalhe, šerpe, volnene in svilene rute in še druge stvari. Tovarniška zaloga zgornjih jop ter nepremočljivih pelerin za ženske in moške po zelo nizkih cenah. KroJaEl In Šivilje imajo znaten popust na drobno in na debelo. Istotam se dobiva priatno bizeljsko belo in rdeče vino po 36 vin. liter. Zelo trpežno OPEKO = kakor zarezno, navadno strešno in zidarsko v poljubni množini priporoča 940 9 -4 A. Kobi, Breg, železniška postaja Borovnica IVremscina! po 20-28 K hI. Oglasi na: s Karol Lenasi l rsi u Kofiana Notranjako. 4444444444444444444444444.4.44 +44.44.4 -----!- — " 2549 1 ..........4 Ustanov. . 1854 Telefon 210 Prva domača slov. pivovarna «8 G. AUER=jevih dedičev Ljubljana Wolfove ulice št. 12 Ljubljana. *+444+44-f-t-f++ +++4* 4,44444444 444+* 4.44 44++ Priporoča slav. občinstvu in apošt. gostilničarjem svoje izborilo :: marčno pivo:: v sodcih in steklenicah. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani tatmtftrtit.il ngiatrovaaa aadbraga 1 poroštvom KOMlfll t| l II sprejema hranilne rloge vaak •( to je, daje deUrnik od 8. de 12. ure * 14 • kron 50 m 200 kron ▼ta ar. na leto. ^mmmmmiivnii i\\ :: Še vedno najboljše in najcenejše so naše :: slamoreznice katerih imava nad 100 v zalogi in si vsakdo najlažje izbere. Tudi vse druge stroje za kmetijstvo in mlekarstvo imava v zalogi po najnižjih cenah. : aE mi:. Kdor si torej misli slamoreznico kupiti, naj ne zamudi priložnosti in naj zahteva najin ilustrovani cenik, katerega dobi vsakdo 2737 zastonj in poštnine prosto. 26- i Kari Kavšeka nasledniki Schneider & Verovšek tiTiTOiTT^m [} I Mubljana, Dunajska cesta štev. 16. :f\ Dobro izurjenega, spretnega strugarskega pomočnika sprejme takoj v stalno službo Fran švigelj, tovarna stolov Breg, p. Borovnica. Plača po do-govoiu. 2887 1 Naročite cenik ur zlatnine in srebrnine, ki ga pošljem zastonj in po-1376 štnine prosto. 26 17 VeliSia zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, nrar In edllli zastopnik švicarske tovarne ur. —- IJublifcna, Ntar. tra 2oljčd češki izvor ! f-^ Ceneno postelfno perle! 1 kg sivega, skubljenega. dobrega perja 2 K ; kg boljšega 2 K 40 vinarjev, polbelega 2 K 80 vin,, belega 4 K, belega skubljenega ft K 10 vin., 1 kg izredno finega, snežnobe-lega, skubljenega 6 K 40 vin. in 8 K; 1 kg sivega puha 6 K 1584 25—4 in 7 K; 1 kg belega pulta 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri odjem 5 kg se pošlje franko. Dovršene postelje |ako trpežnega,'rdečega, modrega, belega aH rumenega nanklng-blaga, 1 pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 cm široka, napolnjena z jako lepim, mehkim perjem 16 K, z Izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 v.. 4 K. - Za neprimerno denar nazai. Zamenjava dopustna. Pošll|a proti povzetju od 12 K višje franko S.BENISCH v Dršenlcl St. 71 Cechy. — Ceniki zastonj in franko. čudež industrije New-York in London nista prizanašala niti evrooskl celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddali vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem Izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne K <3'80 in sicer: 6 komadov na|finejših namiznih nožev 6 pristno angleško klinijo ; L 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega kom i 6 kom amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlic; 1 1 kom. amer. pat. srebrna zajemainica za juho; l 1 kom. amer. pat. srebrua zajemal za mleko: i 6 kom. ang. Vikloria časlc zapodklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; f l kom cedilnik za čaj; I 1 kom. najfln sipalnlca za sladkor. I 42 komadov skupaj samo K 13*80. I Vseh teh 4'i predmetov je poprel stalo K 80 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni , K 13'80 Američansko pat srebro je znano, |e skoz in skoz bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje V najboljši dokaz da le-ta Inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem sč s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki |e posebno prikladna kot prekrasno j božično In novoletno darilo kakor tudi za vsako bol|še gospodarstvo. | Dobiva se edino v A. HIRSCHBERG-a I eksporlni hiši amer. pat. srebrnega hlaga na Dunajl II., Rembrandtstr. 19 0. Tel. 14597. Pošilja se v provincijo proti pov- . fc o zetju, ali če se znesek naprej vpošlje. -V' . /■- Čistilni prašek za njo 20 vin. T f Pristno le z zraven natisnjeno var-» • stveno znamko (zdrava kovina) »O ^jp ^ Izvleček Iz pohvalnih pisem: "V J-Bil sem s pošiljatvlfo krasne garniture Jako zadovoljen LJubljana. Oton Bartusch, c. i.kr. stotnlkv27.pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. ^^ Ker ie vaša garnitura v gospodinjstvu Jako koristna, prosim, da ml pošljete še jedno. St Pavel pri Preboldu. , , „ Dr. Kamllo Bolim, okrožni In tovarniški zdravnik. S poslanim namiznim orodjem sem zelo "do™1!«" . v- si;Kovačev'6' ''^'g:^"«" V Ameriko In Kanado najzložnejša, najcenejša In najvarnejša vožma. Cunard Line Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Slavonia 1. decembra 1908, Pannonia 5. jan. 23. febr. 1909. Iz Liverpola: Lusitanija, (najboljši, največji In najlepši parnik sveta), dne 5. decembra 1908, 16. jan., 6. febr., 27. febr. 20. marca i 909. Maure-tania 2. jan,, 23. jan., 13. febr., 6. marca 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. L« najfinejše, pc^ajeo« kokosove orehe predeljujejo tvornice „Ceres" in delajo iz njih brez vsakršne primesi v strogo čistih aparatih znamenito Jedilno masi ki se rabi za praienje, kuhanje in pecivo. Odvetniška pisarna se nahaja odslej v novem domu Ljudske posojilnice na Miklošičevi cesti tik za frančiškan, cerkvijo nasproti hotela ,UNION'. Uradne ure od 8 do 12. in od 3. do 7. ure. 29^2 3-2 Priložnostni nakup! Krasna žepna ura z verižico K 3-50. 30.000 komadov lup;jenih, zaraditega pošiljam l krasno 8« ur idočo (ne n ur) „Gloria" srebrno anker-rem. uro, švic kolesje z lepo gra\ir okl"pjem, s sekundnim kazalcem ln lepo pozlačeno ali p».«s ebr verižico natančno idoču le za K 3'50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 3>» ur idočo anker-rem. prve vrste švicarsko uro s pozlačeno verižico za 5 K Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpošilja proti povzetju S. KO H ANE, SMzer-Ohren-Exporthaiis. 2978 KRAKOV št. 48. 1-1 Neštevilno priznani In donaročil — Za neugajajoče denar nszaj btfalaaa postalj« i l.liul Pn-Vai MniuSC ' _ ,|„ t|| bi«. IBHHHB dna, IN a - d.lga III «« Urak. K ir—, K I«'-, K II — ta K !!•— * »Iti i.l«m, »««■ I Iraka K 14'-, K II*—, K II'-, K II-—. ZgUvalk M CM i.ls, ta ra iiraE K J'—, K )'M b M M trn dalf, TI n Ural K 4'M ta K l'M. Tidtl«|«n taII !. kakrlalk.ll drafl ntrl. «• •tal «.tf ' ' "' il.H. K iT- b.ljil K M'-. P.illla u n.Stalne prosta p. p.Titt|a ad K 10'—aapr«|. Za-■cn|a aH naia| •• Kam« prati p.vrnlhrl potnih itrsiko«. Benedikt Siehiil, Libn 110 |il Plin ■■ C.lkua, Nnjcen nakup češkega posteljnega perja 5 kg nov., dobrega, sivega, skubljenega, brez prahu, K 9 40 j boljši K 11 "80 ( 5 kg dobrega napol belega K 16 |belo,mehkoK23'50i 5 kg snežnobelo, mehko K 28'-, K 30- , K 34-K 36) 5 kg snežnobel ne-oskublj. K 23'-, K 26'-, K 29--i puh siv a K 3-40, bel a 4"—40, snežnobel a K 5-80 in K 6'40 pol kg. Pošiljatev franko po povzetju. Sme se zamenjati in nazaj vzeti proti povračilu poštnine. Pri naročilu se prosi za natančen naslov. IVANA POLATSCHEK Janovltz a. d. Angel 16 pri Klatovu, Čeiko. Puikei Lancaster . od K 26 — Flobertpuške „ „ 8 50 Pištole . . . ■ 2 — Samokre 1 . „ „ 5- — Poprave ceno. Ilustrovanl cenik franko. 2370 F. Dušek. Opočno 123, Čechy. Odlikovano. Ustanovljeno 1870 Vse vrste lovskih pušk, dvocevlc, rlsanic, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 12 Anton Sodia, Borovlje, Koroško. Bogato Ilustrirani ceniki zaBtonj In franko. Ne stane nič. Brata Lechner v Gradcu razpošiljata povsod franko velike, obsežne zbirke uzorcev lepega blaga za obleke, sukna za damske obleke v najmodernejših barvah, lodna za gospode in dame; platna za perilo, posteljne oprave, oksforda, blaga za hlače, barhenta vseh vrst, gradla, barvaste tkanine, zefira itd itd., poleg cenika za Jagrovo perilo vseh vrst za gospode, gospe in otroke, preprog, zastorov iz čipk, posteljnih preprog, kocev in iz-gotovljenega perila. — Kdor se hoče sam prepričati o nizki ceni naj zahteva poSiljatev po dopisnici. 2839 6-3 llydrova tovarna hranil v Pragi VIII. ^ Izdeluje In priporoča ^ „ 1-50 » 2- - Vydrovo žitno kavo po pošti v 5 kg zavitkih K 4*50 Vydrovo otroško moko t kg za....... 2-40 Vyd> ove juhne konzerve (grahovo, gobovo, lečno, riževo in rezančno) '/, kg (20 25 porcij) Vydrov juhni pridatek ', kg steklenica . . Vydrov malinovi grog 1 steklenica Vydrove oblate (maslence, svetovnozn.) škatlja 25 kosov ............... Vydrove oblate „Dessert delicat" z medenim kremom, 50 kosov........... Vydrove oblate ,DeIicatesse" sadnega okusa in s Čokolado, 20 kosov.......... Vydrov „Buchtin" dišava za pecivo, \4kg steklenica (zadostuje ravno za 25 kg moke . . . Vydro»e šumač« bonbone „Ambo" in tudi s .sidrom' v štanjolu 5U kosov ....,.„ 2* — Vydrovo gobico (ženof) P° francoskem in in kremžkem načinu '/« kg........» 0"80 — nnmnft n*i Iftlnli" lastni tovarniški časopis. V. letnik. — - „U0lIlUlI pnjulelj Zahtevajta na oglad. 2^05 S-t - 2-- 2-50 I. - i*. . . . * A. HERMANA veSežjffnjnrno 20 SLIVOVKO = in tropinovec = V VARAZDINU, Hrvatsko. priporoča svoje špeoijalitete v dvojno žgani naravni slivovki, tropinovcu in drožniku po prav nizkih cenah. Večje množine slivovke se lahko v žganjami pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzamejo. Radi posebne ponudbe blagovoli naj se obrniti ali na iganjarno v Varaždinu ali pa na glavnega zastopnika za Kranjsko Josipa Zidarja .2940 (3 - 2) v Ljubljani. l*Je|etel| le otffovoml aridnlk: Dr «rneel| Žitnik. Vtikale: .Ketollike Tltkerae'. + Sklad za jubilejsko napravo »Otrok« po vseh šolah na Kranjskem je ukazal c. kr. deželni šolski svet kranjski. Dne 2. decembra t. 1„ ko se bo praznovala šestdesetletnica slavnega vladanja Njegovega Veličanstva, se bodo pobirali prostovoljni novčni zneski v najmanjšem znesku dveh vinarjev, od vseh učencev in učenk javnih in zasebnih ljudskih in meščanskih šol, moških in ženskih učiteljišč, srednjih šol na Kranjskem, ter gojenk mestnega dekliškega liceja in mestne višje dekliške šole v Ljubljani. Nabrani denar se izroči deželni komisiji za jubilejsko napravo »Otrok« ter porabi za ustanovitev še ene sirotišnice, za ustanovitev zavetišča nravno zanemarjenih dečkov in deklic in druge enake naprave. Na Češkem so na tak način nabrali že okoli 50 tisoč kron. — Društva »Abstinent« tretji večer, v četrtek 12. novembra, je bfl prav dobro obiskan. Cim večkrat je, tem boljša udeležba. Predavatelj g. župnfk Kalan je govoril o naših nalogah in naših uspehih. Najbolje, da se abstmentni krožki zasnujejo po stanovih, kakor delajo tudi pri drugih narodnostih: duhovniki posebe, učitelji, dijaki, delavci, ženske. Pritegniti pa treba k sodelovanju vse, posebno tiste, katerih dolžnost je to; predvsem vlado, dalje deželni šolski svet, deželni odbor, županstva itd. Koliko skrb imajo zdaj naša glavarstva in žandarji za nemške napise po vaseh! Ko bi se toliko, brigali za to, kar je res ljudstvu v korist, bi bilo bolje na svetu! Tem gospodom je treba njih dolžnost v spomin poklicati, ker sami je ne vidijo. Sodnija in sodniki se hvalevredno trudijo za varstvo zanemarjenih otrok; toda zdi se, da stvar prijemljejo pri repu mesto pri glavi. Kdo pa je kriv zanemarjenih otrok? Alkoholizem. Toda za treznostno gibanje ne kaže svetna gospoda in gosposka doslej prav nobenega smisla. — Če se bo delalo intenzivno in neprestano, bo šlo naprej kljub vsem težavam. Če smemo številkam verjeti, žganje-pitje na Kranjskem prav v zadnjih letih upada. Po podatkih državnega proračuna se je leta 1905. za 5000 K daca od žganja manj dobilo kakor prejšnje leto, in 1. 1906 za 23.000 K manj kakor 1905, in v prvih štirih mesecih 1. 1907 za 7000 manj kakor v enaki dobi prejšnjega leta. To nam mora dajati pogum. Zastonj že dozdaj nismo delali, četudi smo večkrat pavzirali. Seveda nas glavno delo še čaka. Pogum naj nam dajejo lepi vzgledi, ki jih imamo na severu Evrope. Čim više gori, tem večja popolnost. Na Danskem je pri 2xk mil. pre-bivavcev 170.000 abstinentov, to je pičlih 7 odstot. ali vsak 15. človek; na Švedskem pri 5^3 mil. prebivavcev 500.000 abstinentov, to je dobrih 9 odstotkom ali vsak 11 človekj na Norveškem pri 2xk mil. preb. 250.000 abstinentov, to je 11 odstotkov ali vsak 9. človek. Na Finskem je sklenjena popolna prepoved alhokola. Vprašanje je: Koliko abstinentov bi v pri- meri s temi deželami moralo biti na Slovenskem? Hvaležna računska naloga... Prihodnji četrtek govori gdč. Jerica Paj-kova. Naj bi se jeli oglašati tudi za predavanja po deželi! Naslov na »Društvo Abstinent v Ljubljani«. č/\i/uiAi, V riJco Jfateri xelijo -ck>b>v. po ceni in -jtumesl/ivo-polova/i ruJ/ se obrneje cSimon™JOnetetXa v Jijubl/uni ifColočrvorčke ulice20. Ssa/covrslriuCPojasMla Ja/o se lrex/ilačrw. Istotam sprejemajo se dobri In zanesljivi zastopniki. _ pozor, l^metje! Svoji k svojim! Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira : kmetovalce in je : pravi kmečki denarni zavod. : Popolnoma varno in najbolje naložite denar v Kmecli pojojilnici uLjcibljemi = nasproti Figovoa - * lastni hifti na Dunajski cesti. = viose me obrestujejo po 4'|2°|o 138 ™ posojilnici je naloieno „„d 15 milijonov kron - • Re*rvni ^ «» 300.000 Kron za varnost pa še neomejeno Jamči nad aooo cianov. Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. pozor, l^mctj«! Svoji k svojim! Kmečka posojilnica je edini slovenski denarni zavod, ki je vpeljal hišne na-: biralnike vlog. : 3709 1 Dobre harmonike K 4*80. Nad 50.003 komadov razprodanih. Nlkake carine t Jamstvo t Zamena dovoljena ali pa denar nazaj. Št. 300'/,, 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24/12 cm , K 4-80. - Št. 677 '/4 10 Itipk, 1 reg., 28 gla., vel. 30/15 cm K 5-20. - Št. 656 3/, 10 tipk, 2 reg., 28 glas., v. 30/15 cm K 5-40. 1 - St. 305 3/4 10 tipk, 2 reg , 50 glas., vel. 24/12 cm K 6*20. - št. 663'/4 10 tipk, 2 reg., 50 glasov, vel. 31/15 cm K 8.—. Šola za samouk k vsaki harmoniki zastonj. Pošilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik Hanns Konrad rezpo&iljalnica glasbil v Bri)xu 2624 fitev. IOII (Čeftko). 10 —1 Glavni cenik s 3000 slikami zastonj. Samo kron 3*40 velja ta prava Švicarska sistem Ros-kopf patent anker remont, ura z masivnim solidnim antim. anker-kolesjem, s pozlačeno krono, pravim kovlrasiim kazalnikom vnlkel-nastem oklepju z šarniran. pokrovom, dobro U'e|ena z 2 letnim jamstvom, in fino pozlačeno ali posrebreno verižico 2939 3—1 1 ' os kron 3 40 2 kasa kron 6.50 Nikak rlzlko I Zameni dovoljena ali denar nazaj. Poiilja proti povzetju ril če se poilje denar naprej. Ifanpllnpr i Hnbpr Kr»kati Dlestelsgasse 68|7 lluitro- Kapeuner a noizer, vinl ce„|k z„ton| in franko. Okrog 50.000 najboljiih, pobeljenih rumburških ostankov blaga se zaradi nadprodukcije proda po zelo nizki ceni meter A 50 vin. Ostanki so 6—18 meter dolgi za vsako belo perilo dobro porabni, krasne kakovosti. Zavoje za poskušnjo ca 40 m pošljemo proti povzetju na ogled (za neugajajoce vrnemo denar). 2859 (1) Tovarne platna Jos. Krans, Nachod, Češko. N varilo pred zmoto I Opozarjam cenjene bralce tega lista da se v zadnjem (asa moji inserati od tujih trgovcev ponarejajo, ki hvalijo navadne ure, po K 3 —, kot prave .EIsenbahn-Hoakopf-.ure. Prave ,Eisenb«hn-Il.>skopf-ureu, katere eddajaa za c. kr. državne ie-letnice t popolno zadovoljnost ie mnogo let, ae dobe le od moje tvrdke z zgonJJnjo varstveno znamko in se vsa druga hvalisanja le ponarejanja. Moja originalna „Els.nbahn-Ros-kopf"-ura velja brez sekundnega kazalca K V—, a sekundnim kazalcem K 8"—. — S letno jamstvo. — Razpošilja proti povzetji Max BChoel, Dunaj IV. Margaretenstr. 27/19. urar In lod. zapriseženi oanllao. 5000 podob obsegajoči katalog zaatonj in poit-2409 nlne prosto. 1 40—45 met. ostanki. Prili&na ponudba barhentnega blaga, flanele za bluze in srajce, cefirja za obleke, oksforda, platna za brisače in perilo, ostankov posteljnega blaga. Ostanki najmanj 4 m dolgi, perllni, najboljše vrste se prodajo zaradi izpraznitve skladišča vzorcev. Zavoj za poskušnjo 40 do 50 m izbranega blaga IS kron. 2942 3-1 M. Szraga tkalnica platna, Nachod, - (Češko.) Za neugajajoče denar nazaj. Priporoča se slav. občinstvu slovenska trgovina pri „(ešniku" 2554 v Ljubljani 7-3 Stritarjeva ulica — Lingarjera ulica po celem svetu znana. Velika izbira jesenskega in zimskega blaga za ženske in moške obleke, kakor tudi zimske velike rute, žametaste, ženiiaste, svilnate šerpe in rute. Popolna oprava (ballSž) za neveste. Strogo poštena postrežba. Cena najnižje. Novosti Znamenito I Mir Zakonito zajamčeno. Registriran vzorec. briljantno angel, zvonilo za božično drevo št. I popolnoma Iz kovine s 6 pozlač. angelcl 30 cm vls. Ne-Zdrobliiv vrh bož. drevesca. Garantira se za funkcljonl-ran|c. Najlepši in najnovejši okras boi. ^evesca, ki ga naj ne pogreSa nobena krSC. družina. Gorki zrak treh prižganih svee vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni Izboljšani jekleni betickl pa udarjajo na troje zvoncev In blagozvon-Cno, srebrnoCIsto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost Kos stane s kartonom ln navodilom vred preti naprej vposlanlm ■bit i-50na 5 kosi K 4--4 . „ 5-20 6 kosov „ 7-50 9 „ „ 10-80 12 . „ 13-80 24 . „ 26.50 Po postnem povzetju vin. veC. Št. 2. Ravnotlsto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvrieno veleelegantno In posebno fino po- - % ■V iSIIlli^ 5-%-i 'i.P A WJ w nlkliano, s sukanlml stebrlci za zvonce in tremi prekrasno žareCIml srebr. lamettastlmi rožami, ki potem, ko so prižgane sveCe, prekrasno odsevajo, kos s kart. In navod. vred naprel poslano JUt K 2-— >»■ . . K «-50 | 9 kosov ... K 15-80 20-28 39-80 3 kosi J ,.....H 7-28 I 12 6 kosov ....,, 10-80 | 24 Po poltnem povzetju 20 vin. več. naroCltvl veC kosov gorenjih zvonil dobi vsak naročnik 10 kosov Izbranih umetno Izgotovljenih razglednic, med temi božične in novoletne, ki jih prodalajo povsod po 10-12 vin. ?72J 7-1 Zamena dovoljena ali denar najaj, aato nlkak rlzlko. NaroČila naj se pravočasno naslovljajo na: C. In kr. dvor. zalo!. HANN8 KONRAD, BrUx 1852,Cilko. Zahtevajte moj najnovelSI glavni katolog, katerega do-lljem zastonj ln poštnine prosto. posfl Budilka s stolpnim zvoncem, lakakov 30 ur idoča, ki bije ur* m pol" ure ter ima glasen bud, i,0 n*c, s svetlogladkim ok.irjem 30cm v premere, kazalnik s ste' klenim vložkom s tremi oteži S letnim pismenim jamst.oni • a m o K e bo samo 8 ponoči STeteflm kazslnl. kom K 7 20. Mkak rl/lkol Kamena dovoljena Ml denar aaaajl — Kazpi.Ailja pr-1, p„. vzetju ali prejvpoBlat.i d™»rj» Prv» tvornlca ur v ISriiiu Hanns Konrad e. la kr. dvora) zalolalk vBriixu it, 567 (Češko) Bogato ilurtrovan cenik z nad 3000 podobami poiljem na m htev. zaatonj in franko 8II2S 10 I Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4' 00 kom. takozvamh MjaSKih kocev za konje za ceno le K 4*40 komad in K 8*60 za par (6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 190/200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvrše le po povzetju aH če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na Stoiner-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Tsborstrasse 27 O Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugajajoče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weichbergerja, llosva, Grlinwalda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Hahlissa Manken-dorf, Schenka Oerlsdorf, lastnika umetnega mlina Fohringerja ln dr. 2267 Pri današnji draginji se zamorc šteditl samo s koristnim nakupovanjem. NaroČite svoje potrebščine posteljnega In leleanega perila, oblek za goipode, gospe In otroke, oprem za nevede naravnost Iz tovarne. Pižlte nam, «■ kar vam poiljemo HT zastonj In poitnin« prosto velik katalog. Zlasti priporočamo Iz tega: ostank hib • n vin. ia MM i i met) meter - ------ — _______ __________ flanele, oksforda Itd. Blago za bluze, predpasnik« In brls&Ce. ...... 6-1! m dolg« po izbarl Iz lodna, barhenta, zimskega aukna —... Bluz. za gospo iz voln«, barhent«, In solidne v vsaki velikosti 2559 10-1 moderne 1 Sraloo za gosp., zelo gork« Hlač. z. gosp., zimske . . grajo. za mojke, z ovratnikom aH nc Spodnja hlače za moike, močne in gork«....... PlaSčl za d.fik. (od 5-14 letne) '. PlaMI za gospod«, vsak« velikosti . VrhnJ« suknje za gospe najboljiega Težki, močni' konjaki' kool' Plilt« po katalog na naslov: Gebr. REICHART, tovarna Dornbirn 18, Predarlsko. od K od K od K od K od K od K od K od K od K 3 50 nad. 2-30 nad. 1-70 nad. !•— nad. 1-50 nad. 6-50 nad. 11-40 nad. 5-50 nad. 3-— nad. 5000urztistonl. ssu loillem vsakomur no In polt. proito. Kron Kron Roik. pil. ]'— budilki . 140 irebr. roik. fr— gveteči . 3'— želez , V— t bit), ii.zv. 5--irebr. dvo|. kuhinjska . 8 — plaič. . 8' — Izvirne Ornega, Schaflhuutcn, Olaahfltte, Hello., Amaltu, c. kr.pielzk od K 13, kikor tudi zlatnina In arcbrnlna po Iz", tov. cenih. 31, tno Jamitvo Zimena ali denar nazaj. Knx Bdbnel. Dunaj !v • M'iw.!r 27'9- Zapriseženi cenilec In veičak, - Na|vet|a In nalstareji •—■"-- llttanovljeno 1840. - 5000 allk v katalogu tvrdka. i: zastonj In fra iko. Sode dobre, in nove, velike in majhne ima na prodaj 2925 3—1 I. Boggenig, sodar, Ljubljana Cesta na Rudolfovo železnico. Hojnovejii stekleni nakit za božič, drevesce 12 kos. sort. pisanih in srebr. strklen. krogliic in sadežev skrbno zavitih v kartonu, po velikosti In Izvriltvl K-'40. - SO. - 60. - -70, --80, 1«-, l-so, 2* -. — 6 ko«, v kart. v večji Izvriltvl K - -60. - -80. --90. Zbirka 21 kos za K - -80, V . 1-20. -36 kos za K 1-35. 1-60, 2- ; 48 k. K 2-10, 2*50 2*60; *>0 k K 2*20. 2-80, 3-20. 3 kosi stekl. balonfk. K - 50, Bngel| za božično drevesce * --40, --50, - 60. -Lametta, angel.lasci srebr. rl zlati, kuv. K - 06; žica za oreh« 10« kosov K —'20. Sveilce U kosov v kartonu K — 50, — 60; večje tf, kosov v kartonu K — 58, — 75 dria|cl za »vele. tucat K -'50. — Razposll|i proti naprej vposlanlm denar |em, naročila čez 2 kroni po povzet|u C.in kr.dvorni založnik Hanns Konrad 2731 razpotiljf Inioa v Mostu 1853. 7-1 Ilustriran glavni katalog ni zaht. vsakomur zastonj In Iranko Slovenska trgovina ,Priplatnarici' Pogs&arjev (sadni) trg fttev. 3 priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo 2555 1 manufaktnrnega blaga. Nizke osne I Točna postrežba! Na revmi in trganju bolehajo-Cim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. Karol Bader ■oaakovo (Miinchen) Kurfurstenstr. 40. 1695 Pozor! 2979 50.000 parov čevljev. 4 pare čevljev za 7 kron. Vsled nakupa velike zaloge čevljev se prodala le kratek čas po čudovito nizki ceni. 2 para čevljev za gospode in 2 para dam-sklh na trak z močnimi podplati, močno okovani, z izredno fino usnlato peto, zelo eleg., na|n.las.. močni. Velikost v cm. Vai 4 pari le 7 K. Poiilja po povzetju. Zamena dovoljeni,tudi denarnizij. D. Kessler, izvoz čevljev Krakov št. 95/331. revmatizem, Protin se naglo in zanesljivo odpravi z zavživanjein iz rasti, snovi) pripravljen. Itemmel - ovega olja protiproUttu in revmi. Vsako drgnjenje brez usneha. Steklenica z navodilom K 6'—. Številna, sijajna priznanja. Chem. Poarm Laboratorlum KABL BEMMEL, Ltndt-hut 109. Bavarsko. 2f»73 »6 1 GERSTL Dunaj Mariahilferstr. 136, K 56 80 zimska obleka obstoječa iz ene zimske suknje, črne aii višnjeve) I zimske obleke (komplet.), 1 zimskih hlač (posebej!, 1 modnega telo- nika (eleg.1 vse najnovejši kroj, skupaj K 56-80. Jesenska obleka s površnikom K 48 80. Oerstlove špecijalitete: 1 zimska suknja (s prešito podi.) K 26' ; 1 zimska suknja (z atlas-podlogo) K 36 —; 1 modna obleka K 23-; 1 lodnast sako (podlož. K U'50; Derby-ulster (z atlasom) K 30 -. Oddelek za otroke: 1 obleka za šolo K 7 —; 1 matroz. kostum K 7 50; 1 obleka za mladeniče K 13 -; 1 jopica za brod K 9'—; 1 pelerina K 7 ■—; 1 paleto za otroke (podlož.) K 11'—. t Velika Izbera kožuhov ter turlstovskih, lovskih, športnih in služabniških oblek. Točno razpošiljanje na deželo proti povzetju. Za neugajajoče denar naza-Navodilo za mero in ilustrovan cenik zastonj. 3003 Cenjenim odjemalcem na deželi :: se priporoča :: slovenska Špecerijska trgovina :: na debelo in drobno :: M. SPREITZER, Ljubljana Stari trg (pri Plavcu). 2748 10 Sirolitt i Pri pljučnih Menih, kaiarih, oslovskem 8 ka* Skrafatei, Mh*aci IrMtfaH t* *r HM'M« gv Kar m MhUvtjt. W7 vt4as: Ur Umi „Kocke*. Hoehe Radi Izbornega okusa g« tudi otroci radi uilvajo. F. Hoffanann-La Rooha i Co. ...„-. Bassl la Dunaj Wll NeuHnggasse 11. Ilustr. broAnrr E U. « baJaznih »alad prahlajanja zaatonj la franfca. Dobi se na zdrava, predpis v lekarnah i K 4 — steklenica. > 3 =r N< cv CD N On ^ B S? a 03 3 H-*« r i: sa e ■< «-» O a CD PT • O E3 • —a CX o i w 8™ N< m 5 Efc S 7 5. S § *"r 3 »r < 3 Cu Ul ts» TJ * mmk CA © -O o •t 3* o 3 o< 55* o N« 51 3# K* O ■t O D. 3 n < M (Jt » O n jr S2 3 < 0» O N« nT p* O 5. O • 3* rt «0 01 vr»TrriWrf