Leto XLVI, št. 487, 30. november 2020 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 21. decembra. Gradivo bomo zbirali do 7. decembra. Covid-19 v domu upokojencev Vrhniški dom upokojencev se spopada z okužbami stanovalcev in zaposlenih. Potem ko jo je vrhniški dom upokojencev v prvem valu epidemije koronavirusa odnesel brez okužb, se je potihoma upalo, da bo tako tudi v drugem; 13. novembra so zabeležili okužbo pri zaposlenem, pri poznejših testiranjih pa so odkri- li še dodatne okužbe tako med zaposlenimi kot med stanovalci. Ker se je število pozitivnih večalo, so rdečo cono uredili v telovadnici Partizan zraven ZIC-a. Situacija je terjala poseben fizičen in psihološki napor vseh zaposlenih v domu, pa tudi nekaterih znotraj lokalnega sistema zaščite in reševanja, ki so prihiteli na pomoč. Več o tem na vrhniških straneh. O Koronavirus Prof. dr. Matej Tušak o nas samih Koronakriza je naša realnost Kaj bomo s tem naredili mi, pa je odvisno predvsem od nas samih. Prof. dr. Matej Tušak, ki živi v naših koncih, natančneje na Logu, je že večkrat v teh časih preizkušnje povedal svoje mnenje in ugotovitve, saj ga kot enega izmed vodilnih psihologov mediji radi povabijo pred kamere ali mikrofon. Tokrat smo se z njim pogovarjali predvsem, kaj lahko vsak izmed nas naredi, da bo zmogel premagati pasti ponovnega zaprtja države v boju s koronavirusom. [nj Dobrova - Polhov Gradec 40 tisoč več za gasilce V znak zahvale in spoštovanja Gasilska društva so letos zaradi odpovedi številnih prireditev prikrajšana za zaslužek, ki ga prinese uspešna organizacija dogodka. Zato je občinski svet s sprejemom rebalansa proračuna zagotovil dodatnih 40.000,00 evrov proračunskih sredstev. »To je v znak zahvale in spoštovanja,« je komentiral župan Franc Setnikar. Več na dobrovsko-polhograjskih straneh. S Log - Dragomer Bližje domu upokojencev Preverjajo projekt Dom upokojencev Vrhnika je sredi oktobra oddal vlogo za sofinanciranje gradnje doma. Na razpis so prijavili projekt, ki je ocenjen na skoraj 1,5 milijona evrov. Gre za novo enoto v Dragomerju, s katero bi zagotovili začasno namestitev za bivanje dvajsetih stanovalcev. Na ministrstvu trenutno preverjajo, ali pri javljeni projekt izpolnjuje vse razpisne p°g°je. 4] Horjul Nov asfalt skozi Horjul Nova pridobitev Sredi novembra so cesto skozi Horjul pre-plastili in zamenjali kar 20 let star asfalt, ki ga je marsikje že zelo načenjal zob časa. Občini je uspelo pridobiti izredna sredstva za obnovo asfaltnih plasti. K Borovnica Čebela o projektih Intervju z županom Te dni mineva dve leti od lokalnih volitev. Aktualni župan Bojan Čebela županski stolček zaseda drugi mandat, torej je za njim šest let županovanja. Ob tej priložnosti smo ga povabili na malo daljši intervju, da bi predstavil nekaj njegovih vidnejših projektov, pogled naprej in svoje poglede na stvari, ki jih občani vidimo drugače. Več si lahko preberete na borovniških straneh. K Ostanimo optimistični Na Vrhniki je sredi novembra odjeknila vest, da so v domu upokojencev zabeležili prvo okužbo s koronavirusom. Nekako potihoma se je upalo, da jo bo dom odnesel »nedotaknjen«, sploh zato, ker je prvi val prestal brez okužb. A potem je v nedeljo odjeknilo, da se je v dom, kjer stanuje 240 starostnikov, vendarle »pretihotapil« covid-19. Scenarij, da bi v primeru okužbe deset ali več stanovalcev, vzpostavili zanje rdečo cono v telovadnici Partizan, se je v tistem trenutku zdel samo scenarij na papirju. Tri dni pozneje je postal resničen. V telovadnico so namestili več bolniških postelj, v petek pozno popoldne so pripeljali že prve stanovalce, okužene s koronavirusom. Vest o tem smo objavili tudi na družabnih omrežjih, kjer se je vsulo komentarjev, na srečo večina pozitivnih, ki so obolelim zaželeli čim prejšnje okrevanje, zaposlenim pa moči in zdravja. Zaposleni vlagajo ogromne fizične in psihološke napore za oskrbo starejših v teh nepredvidljivih razmerah. Take krize postavijo družbi ogledalo. Kako se bomo v njem videli, pa je odvisno nas vseh. Zato je prav, da kljub zaostrenim razmeram v nas prevladajo pozitivno mišljenje in optimizem ter občutekza sočloveka. Ostanite zdravi. Gašper Tominc, Naš časopis Cankarjeva misel Kdor ne mara luči, jo upihne sam; nato pa nima pravice, da bi preklinjal noč ... S Ivan Cankar, Bela krizantema 55 N OS Občina Vrhnika 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si h: . i i H. x i: NICECAR d.O.O. avtokleparske in avtoličarske storitve V LOGATCU, ZAPOLJE IV, 5 M info@nicecar.si <2 030/40 50 60 POPRAVILO POŠKODB OD TOČE POGODBENI SERVIS ZAVAROVALNICE SODOBNO OPREMLJENA DELAVNICA NADOMESTNO VOZILO OČISTIMO VSAKO VOZILO PO POPRAVILU ORIGINALNI NADOMESTNI DELI OCENA ŠKODE KASKO ZAVEZANCEV ZAVAROVALNIC* Allianz (Bi triglav SAVA ZAVAROVALNICA SOFTSHELL JAKNA EUROWEAR Moška ali ženska softshell jakna blagovne znamke Eurowear EM601/EF601. Zunanja tkanina: 95% poliester / 5% elastan Izbirate lahko med različnimi barvami in velikostmi. PULOVERJEV S KAPUCO 94 34 ^^ NE Q Moški ali ženski puloverjev s kapuco Fruit of the Loom 622080/620380 70% bombaž, 30% poliester Uredimo tisk in vezenje. Izbirate lahko med različnimi barvami in velikostmi. N 05 Občina Vrhnika Ó 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prve novice SERVIS IN MONTAŽ \ Tt komarniki • rolete • žaluzije -Irolo senčila pliseji • lamelne zavese • tende - rolo garažna 040 517 548 dk.senciW@|^5ni!i WZ&M5TVU, d.o.o ►Sečnja in spravilo lesa ►Prevozi z gozdarsko prikolico ►ODKUP LESA NA PANJU - PLAČILO TAKOJ ►Priprava drv \_ 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.matic.malovrh@gmail.com www.gozdarske-storitve.si Metrel tudi v času koronakrize uspešno posluje in skrbi za varnost zaposlenih Pravočasno ukrepanje in hitro iskanje ustreznih rešitev ter prilagodljivost na aktualne razmere so odlike vseh uspešnih podjetij. V horjulskem podjetju Metrel, d. d., letos izzivov nikakor ni manjkalo, a se niso predali ali obupavali in ob koncu leta poslujejo uspešno. Ne iščejo izgovorov, ampak rešitve, kar je pravzaprav edina prava pot. V kratkem pogovoru so opisali, kako sedaj poteka njihovo delo in kako je s stanjem okužb v podjetju. --> 0 Železniške obnove v borovniški občini SŽ Infrastruktura, d. o. o., na območju borovniške občine trenutno v okviru rednih vzdrževalnih del obnavljajo dele proge med Borovnico in Verdom. Tako so od 10. do 12. 11. 2020 zamenjale tudi zgornji ustroj proge in tirnic na enem tiru na Jelenovem mostu. Dela so potekala tudi ponoči. Obnova največjega obočnega kamnito-opečnega železniškega mostu v državi kaže, da je le-ta tudi po častitljivih 153 letih še vedno v dobri kondiciji. Obisk turške veleposlanice na Osnovni šoli Dobrova Čeprav smo v obdobju epidemije in v času šolanja na daljavo, so imeli na OŠ Dobrova 9. 11. 2020 pomemben obisk: obiskala jih je turška veleposlanica njena ekselenca Esen Altug, ki ima svojo rezidenco v občini na Selu. Deveti november je dan, ko imajo v Turčiji navado posaditi drevo in njihova vlada se je odločila, da bodo tudi turški veleposlaniki po svetu posadili drevesa v državah, kjer službujejo. In tako je gospa Altug s svojo ekipo skupaj z ravnateljem Viljemom Kovačičem in pomočnico šole Romano Novak Mlinar posadila hrast na zelenici pred športno dvorano pri OŠ Dobrova. Sodelujte v natečaju Biodiverziteti najbolj prijazen vrt Imate na vrtu cvetočo trato, veliko medovitih rastlin, gnezdilnico za čebele samotarke, žuželčnik, gnezdilnice za ptice in netopirje ali pa mlako? Mogoče vas obiskujejo ježi ali na vašem vrtu varno domujejo kače? Vrtovi so vedno pomembnejši življenjski prostor za številne organizme, zato v okviru projekta Life naturaviva, Biodiverziteta -umetnost življenja iščemo biodiverziteti najbolj prijazen vrt! Vrtove bodo izbirali v štirih kategorijah: hišni vrt, vrt na terasi ali balkonu, šolski vrt in društveni vrt. ft 0 Kilometri nove sprehajalne poti Občina Vrhnika se je jeseni lotila vzpostavitve nove rekreacijske poti, ki bo povezala Podlipsko dolino z Vrhniko. Potrebnih je bilo veliko kubičnih metrov peska in nekaj novih mostov, da je bila vzpostavljena 6 km dolga trasa, ki se začne pri nekdanji železniški postaji na Vrhniki, poteka do Mizarstva Vidmar, kjer zavije levo čez Barje proti Podlipi. Spremembe pri odmeri komunalnega prispevka Občinski svet Občine Log - Dragomer je na oktobrski redni seji sprejel spremenjen in dopolnjen odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Log - Dragomer. V primerjavi s starim naj bi bili stroški za plačilo komunalnega prispevka za priklop na novo zgrajeno kanalizacijo nižji. Za vzorčno hišo bi bilo treba po starem odloku plačati okoli štiri tisočake, po novem pa skoraj pol manj oziroma okoli 2000 evrov. & Finski Cankar N 05 Občina Vrhnika 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ó Županova beseda Drage občanke, dragi občani! Pred nami je zadnji mesec v letu. Mesec, ki je običajno mesec pričakovanja, veselja in druženja. Vodovod treh občin Mesec, ko zaključujemo tekoče delo in postavljamo načrte za prihajajoče leto. Pa naj si gre za podjetja, društva, organizacije ali občine, države. Na podlagi vseh teh analiz se delajo zaključki, delijo pohvale in nagrade in postavljajo cilji za naslednje leto. Za uspešno podjetje je to nujno potrebno. Kaj pa za uspešno delovanje nas samih? Ali delamo osebne inventure? Ali se vprašamo ali tisto kar delamo, delamo prav? Ali izpolnjujemo svojo vlogo, ki nam je dana? Ne samo v službi, temveč tudi in predvsem v krogu svoje družine in družbe. Kot mož, žena, oče, mati, ali kot sin, hčera ali kot sosed, prijatelj, občan. V tempu življenja, ob vseh obveznostih, ki jih imamo, si težko odtrgamo nekaj časa za razmislek. Čas, ki bi ga posvetili sebi. Ne samo svojemu telesu, kar je zadnja leta izredno priljubljeno (da se razumemo, za svoje telo, telesno pripravljenost je potrebno skrbeti), temveč tudi svoji notranjosti. Letošnje leto je drugačno. Četudi nismo zboleli za novim virusom, se je naše življenje spremenilo. Ukinila so se druženja, prekinila so se kulturna in športna udej-stvovanja, uvedlo se je delo od doma, otroci so prešli na izobraževanje na daljavo, socialni stiki so se omejili na najnujnejše. Prišlo je do velike spremembe našega vsakdanjega ritma. Nihče tudi ne ve ali je letošnje leto samo nekakšna aritmija v ritmu življenju ali pa bo ta aritmija trajna in se bomo morali naučiti s tem živeti. Tako kot se morajo kriznim situacijam prilagoditi obrtniki in podjetja, se mo- ramo takšnim situacijam prilagoditi mi sami. Če smo še pred letom govorili, da ni časa za naše otroke, ker imajo sto in eno obveznost, imamo sedaj obilo časa. In ravno mesec december je takšen mesec, ko se poudarja družino. Izkoristimo ta čas, ki smo ga prejeli, za čas gradnje naših odnosov v družini. Posvetimo se zakoncu, partnerju, otrokom. Preglejmo naše odnose in si postavimo cilje, načrte, želje. Ne smemo pa pozabiti na vse tiste, ki jih je in bo ta socialna distanca najbolj prikrajšala osebnih stikov. To so samski, ovdoveli, starostniki. Obstajajo načini in tehnika, da se na njih spomnimo in da jim polepšamo dneve. Konec letošnjega leta je resnično drugačen. Naloženi so nam ukrepi, ki se jih težko držimo. Morebiti se nam zdijo nesmiselni ali pretirani. Nekateri se jih iz protesta ne želijo držati. Vendar zavoljo tistih, ki so najbolj ranljivi, prosim upoštevajmo navodila. Ravno v času pisanja, smo morali iz Doma upokojencev Vrhnika, preseliti prve obolele oskrbovance v Telovadnico Partizan. Za razliko od tistih zdravih, ki svojo jezo širijo po spletnih omrežjih, so bolni odločitev sprejeli veliko bolj mirno. Zavedajo se, da lahko bolezen ogrozi tudi ostale še zdrave v domu. Kljub temu, da jim je težko, imajo čut za sočloveka, za sooskrbovanca. Zavoljo teh in zavoljo vseh zaposlenih, ki so v prvih »bojnih linijah«, moramo biti odgovorni in potrpežljivi tudi V preizkušnji je nova vrtina JP KPV, d. o. o., vzdržuje štiri vodovodne vrtine v občinah Vrhnika, Borovnica in Log -Dragomer. Največji sistem, ki tudi zajema vse tri občine, se napaja na črpališču Vršaj v borovniški občini. Le-ta je sestavljen iz treh vodnjakov (vrtin) premera 50 cm. V enem od njih je začela pešati kakovost vode, zato je bil lani avgusta izključen iz obratovanja. Zato so se začele aktivnosti za novo vrtino. Za informacije smo se obrnili na Komunalno podjetje Vrhnika, kjer je Andrej Treven pojasnil, da je novi vodnjak globok 60 metrov, njegova izdatnost pa 15 litrov vode na sekundo. »Za primerjavo: izdatnost vodnjaka, ki smo ga izključili iz sistema, je bila 8 l/s. Sedaj na vodnjaku izvajamo spremljanje kakovosti vode glede na mikrobiološke in fizikalno kemijske parametre. Potrebno je odvzeti štiri vzorce v razmiku treh mesecev. Po prejemu poročila o skladnosti pitne vode z zahtevami pravilnika o pitni vodi bo vodnjak vključen v vodovodni sistem.« Nova vrtina tako ne pomeni samo boljše kakovosti pitne vode, ampak tudi večjo vodooskrbo, ki sledi potrebam v omenjenih treh občinah. Borovniški vršaj je zaprt vodo-nosnik, ki je na zgornji strani prekrit z neprepustnimi plastmi. Koliko vode doteka vanj, je odvisno od geoloških in hidroloških razmer. »Glede na geološke razmere, Borovniški vršaj leži med dvema blokoma karbonatnih kamnin, ki ga obkrožata z vzhodne in zahodne strani. Na vzhodni strani prevladujejo spodnje jurski apnenci, ki so tudi intenzivno zakraseli.« Glede na hidrološke razmere pa je voda v treh vodo-nosnikih. »Na globini med 12 ter 32 m je holocenski zgornji prodni vodonosnik, ki je arte-ški ter prekrit z glinasto-meljno krovno plastjo. Pod zgornjim holocenskim vodonosnikom se nahaja spodnji pleistocenski medzrnski vodonosnik, katerega od zgornjega med seboj loči 3-5 m debela plast zbitega rdeče rjavega melja in meljne gline. Podlago prodnemu zasipu na globini pod 50 m tvori izdaten kraško-razpoklinski vodonosnik v dolomitih in apnencih mezozojske starosti. Spodnji pleistocenski vodono-snik in mezozojski dolomitni vodonosnik sta hidravlično povezana,« je pojasnil Treven in dodal, da je zato dotok vode iz okoliškega hribovja počasen in omejen. »Ocena maksimalne količine črpanja je med 20 in 25 l/s, v odvisnosti od položaja črpalke. Večje količine pa so odsvetovane, v izogib možnih negativnih vplivov kot pritegnitev onesnažene vode iz zgornjega vodonosnika.« Strošek nove vrtine financirajo vse tri občine v odstotnem deležu, ki je bil določen ob delitvi občin. »Investicija zajema pripravo dokumentacije in pridobitev dovoljenj, izdelavo vodnjaka z spremljajočimi hidro-geološkimi deli in izvajanjem nadzora in povezavo vodnjaka s kontrolnim kontejnerjem. Investicija je ovrednotena na 142.600 EUR.« Investicijo je vodilo JP KPV, za izvedbo vodnjaka in nadzor pa so bili izbrani zunanji izvajalci. Gašper Tominc Začeli so čistiti strugo potoka Bela Delavci vrhniške komunale so začeli čistiti strugo vodotoka Bela. Kot je dejal župan Daniel Cukjati, je bila že zelo zaraščena. »Posamezniki in krajevne skupnosti so nas opozarjale na zara-ščenost struge z rastlinjem in odloženim muljem. Ogled na terenu je pritrdil njiho- vim opozorilom, zato smo v proračunu za čiščenje vodotokov rezervirali 30 tisoč evrov. Stanovalcem ob potoku pa tudi širši soseski bo to prineslo veliko večjo poplavno varnost.« Delavci so začeli s čiščenjem pri zapornici na Stari cesti in se pomikajo po strugi navzgor proti Tankovski, do koder je tudi načrt čiščenja. Dela potekajo v sodelovanju občine s krajevnima sku- pnostma Vrhnika Center in Vrhnika Vas. »Sodelovanje s krajevnima skupnostma je zelo dobra, vesel sem njunih pobud in soudeležbe v projektu. V načrtu je, da se lotimo še čiščenje struge za Hribski potok. Takoj ko pridobimo ustrezna dovoljenja, bodo tudi tam zabrneli gradbeni stroji,« je še dodal župan Cukjati. GT, foto: GT mi. Daniel Cukjati Dvestoosmim so morali globo izterjati Na občinski seji v drugi polovici septembra je Stanislav Bele, vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva predstavil poročilo o delovanju omenjenega organa v minulem letu. Na območju Občine Vrhnika je bilo v letu 2019 prejetih 72 prijav s področja inšpekcijskega nadzora. S postopki po uradni dolžnosti je bilo skupaj uvedenih 48 inšpekcijskih postopkov. Izmed vseh uvedenih postopkov jih je bilo največ s področja nedovoljene- ga odlaganja komunalnih odpadkov ter kurjenja, in sicer 20. S področja nedovoljene gradnje oziroma gradnje brez dovoljenja je bilo uvedenih sedem postopkov, pet postopkov pa se je nanašalo na poseg v varovalni pas občinske ceste. Drugi prekrški so se nanašali na področje prodaje zunaj tržnice in kršenje tržnega reda, na pregled prometne signalizacije in občinskih cest ter vzdrževanje prometnih površin, na onesnaževanje, na oviranje preglednosti, na ovire na cesti ter na odvodnjavanje. »Dve prijavi sta bili rešeni na kraju ogleda, saj je bilo ugotovljeno, da je prekršek neznatnega pomena oziroma je povzročitelj nepravilnost odpravil na kraju samem. Občinski inšpektorji so na podlagi določb, ki urejajo ceste, redno mesečno izvajali nadzor nad prevoznostjo in vzdrževanjem občinskih cest in o morebitnih nepravilnostih obveščali upravljavca,« je dejal Bele. Več dela kot inšpekcija so imeli redarji. Na območju Občine Vrhnika so občinski redarji izvedli 3572 ukrepov. Zoper lastnike nepravilno parkiranih vozil je bilo izdanih 1585 ukrepov. Zaradi prekoračitve hitrosti je bilo 1758 ukrepov. Uvedenih je bilo 33 postopkov zoper zapuščena vozila, 14 postopkov oviranja prometa zaradi nepravilnega parkiranja vozil. Drugi uvedeni redar-ski postopki se nanašajo na področje onesnaževanja cestišča, spuščene pse ter na soglasja za postavitev radarja. Zoper pet lastnikov zapuščenih vozil so bili izdani plačilni nalogi. Izrečenih je bilo 223 opozoril ter dva opomina. Prekrškovni organ druge stopnje - inšpektorji, pristojni za vodenje postopkov na drugi stopnji, so v 898 primerih posredovali kazenske točke na Ministrstvo za pravosodje. Kršitelji so pri prekrškovnem organu vloženih 15 ugovorov in 130 zahtev za sodno varstvo. Inšpektorji, kot prekrškovni organ druge stopnje, so izdali 104 odločbe, deset sklepov in 853 dopisov strankam. 28 zahtev za sodno varstvo je bilo predanih v reševanje na Okrajno sodišče. »Zoper enega kršitelja je bil podan obdolžilni predlog. Drugim prekrškovnim organom je bilo predanih osem pisnih predlogov za uvedbo prekrškovnega postopka. Kršitelji so v 1823 primerih plačali globo prostovoljno. Finančnemu uradu je prekrškovni organ druge stopnje podal 208 zahtevkov za prisilno izterjavo. Izterjanih je bilo 289 terjatev,« je še pojasnil Bele. Gašper Tominc N 05 Občina Vrhnika Ó 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Virus covid 19 zašel tudi v dom upokojencev Asfaltirane ceste na Zaplani 13. novembra so v Domu upokojencev Vrhnika izdali poročilo, da se je tudi pri njih pojavila okužba s koronavirusom. Kot je pojasnila mag. Milena Končina, direktorica doma, so se takoj povezali z epidemiološko službo in začeli vršiti testiranje vseh stanovalcev in zaposlenih v domu. Brisi so kmalu pokazali, da so pozitivni tudi nekateri stanovalci. Število okuženih je v naslednjih dneh naraščalo in ko je preseglo število deset so rdečo cono (okužene) v petek 20. novembra preselili iz doma v telovadnico Partizan. V času nastajanja tega prispevka, 21. novembra je bilo okuženih 24 stanovalcev in 14 zaposlenih, ena stanovalka pa je žal umrla. »Zavedamo se, da so vsi ti ukrepi izjemno težki za vse nas, vendar vam zagotavljamo, da se kljub nastalim razmeram vsi prisotni zaposleni maksi- i H Prevoz okuženih iz doma upokojencev v telovadnico Partizan. malno trudimo, da je za vse naše stanovalce kar najbolje poskrbljeno. Vsakršna pomoč in podpora je dobrodošla in le tako lahko hitreje in uspešnejše premagamo virus in se postopoma vrnemo v dneve, ko bomo lahko sami krojili svoj dan in ga preživljali po lastni izbiri in v krogu ljudi, ki jih imamo radi,« je dejala direktorica doma. Župan Daniel Cukjati je ob tem občane nagovoril preko občinskega face-book profila, kjer je opozoril na dosledno spoštovanje ukrepov Po novem časovno neomejeno parkiranje na modrih conah stroke. »Prosim vas, da se zavoljo naših starejših občanov in drugih ranljivih skupin, dosledno držite ukrepov stroke. Nosite masko, skrbite za higieno rok, predvsem pa omejite druženja na ožje družinske člane. Kajti želim si, da bi se naši starejši občani čim prej vrnili v ustreznejše prostore.« Gašper Tominc, foto: GT Čeprav je bilo leto 2020 polno omejitev in restrikcij, nam je na Zaplani uspelo uresničiti kar nekaj zadanih projektov. Med drugim smo uspeli asfaltirati tri cestne odseke. V pomladanskih mesecih je bil položen asfalt na cesti proti Terpinu (nad Dolinar-jem) v dolžini 100 m, poleti je bila urejena 500 m dolga cesta v Bizjanovo dolino, jeseni pa še cesta za Omejcem, dolga približno 500 m. Na vseh treh odsekih je bilo razširjeno cestišče in urejeno odvodnja-vanje. Z novimi urejenimi cestišči je krajanom omogočen boljši dostop do hiš, zimskim službam enostavnejše pluženje, predvsem pa upamo, da odslej ne bo več vzdrževanja teh cest oziroma bodo samo manjša popravila. Vse trije odseki so bili narejeni s sredstvi Občine Vrhnika, Krajevne skupnosti Zapla-na in krajanov. S 17. novembrom je začela veljati županova odredba, ki dovoljuje parkiranje na modrih conah brez časovne omejitve. Ukrep velja do preklica oziroma do preklica epidemije. Na občini ob tem pozivajo občanke in občane, da omenjena par- kirišča uporabljajo za namen parkiranja in pri tem upoštevajo prometne predpise s področja uporabe parkirnih mest. Gašper Tominc Nad Staro Vrhniko že raste vodohran V začetku novembra so delavci Hidrotehnika po izgradnji temeljne plošče začeli z opaženjem sten za nov vodohran nad Staro Vrhniko. Župan Daniel Cukjati je prepričan, da bo to pomembna pridobitev za občino. »Na Stari Vrhniki bomo zagotovili nemoteno oskrbo s pitno vodo in požarno varnost. Ker bo vodohran delo- val kot visoka cona, bo obenem doprinesel tudi k izboljšanju tlaka v vodovodnih ceveh na širšem območju, ne samo na Stari Vrhniki.« Prostornina vodohrana bo 150 m3, vanj pa se bo zbirala voda iz Borovniškega vršaja, iz katerega se tudi sicer napaja vrhniški vodovod. Po pogodbeni vrednosti naj bi gradbena dela znašala približno 191 tisoč evrov, končana pa naj bi bila do konca novembra. (GT, foto: GT) Mčasopis Občina Vrhnika_O Župan si je ogledal prizidek in se zahvalil zdravstvenim delavcem Vrhnika, 30. oktober -Župan Daniel Cukjati in direktor občinske uprave Boštjan Koprivec sta se na zadnji oktobrski petek mudila v vrhniškem zdravstvenem domu, kjer sta si ogledala nov prizidek, hkrati pa se zahvalila zdravstvenim delavcem za ves njihov trud v času epidemije covida-19. Roman Strgar, direktor zdravstvenega doma, je gostoma razkazal prizidek, ki ga bodo po njegovih besedah v naslednjih dneh zasedli čistilci in poskrbeli za generalno čiščenje. Takoj za tem se bo vanj preselil otroški oddelek, s čimer ne bi samo izboljšali pogojev za delo pediatrom, ampak na tak način tudi zmanjšali verjetnost za okužbo s covid-19. Po ogledu prostorov se je župan Cu-kjati zahvalil zdravstvenemu osebju za njihovo požrtvovalnost v času epidemije in jim hkrati ponudil roko, če lahko še kako pomaga. Strgar je pojasnil, da ima zdravstveni dom zaenkrat dovolj zaščitne opreme. Špela Rot, pomočnica direktorja za zdravstveno nego, je dodala, da poskušajo opremo tudi čim bolj racionalno uporabljati. Trenutno zdravstveni dom beleži več okužb med svojimi zaposlenimi, zato so ob pojavu prve okužbe uvedli stroge preventivne ukrepe tako med zaposlenimi kot med obiskovalci doma. Dr. Eva Gorup Cedilnik, strokovni vodja zdravstvenega doma, je pojasnila, da so med drugim zunaj postavili moder zabojnik, kjer obravnavajo potencialno in dejansko okužene paciente s koronavirusom. Glede na to, da v zdravstvenem domu zaenkrat deluje večina ambulant in da je zaščitne opreme dovolj, je Strgar na županovo ponudbo o pomoči odgovoril, da razmere zaenkrat obvladujejo, da pa bi jim zelo prav prišla pomoč v obliki prevozov. Večkrat na teden se zgodi, da je potreben kakšen prevoz vzorcev, materialov ali česa podobnega v Ljubljano, kar zdravstvenemu osebju odtrga veliko časa, ki bi ga lahko koristneje porabilo za izvajanje dejavnosti v ambulanti. Župan je obljubil, da bodo rešitev poiskali iz nabora prostovoljcev, ki jih vodi lokalna civilna zaščita, prav pa bo prišel tudi občinski Prostofer. Gašper Tominc, foto: GT Odprto pismo županu, občinskim svetnikom in uporabnikom Zdravstvenega doma Vrhnika Spoštovani, na 10. redni seji Občinskega sveta Občine Vrhnika, 24. 9. 2020, je bila tudi točka, posvečena gradnji prizidka zdravstvenega doma. Obravnavano je bilo poročilo o postopku gradnje in še precej stvari, ki jih tukaj ne mislim naslavljati, ker so stvar občinskih in, kot kaže iz razprave in sklepov, še katerih drugih institucij. Moram pa se odzvati na pomisleke o potrebnosti gradnje dodatnih prostorov zdravstvenega doma (ZD). Sam župan in nekateri svetniki so izpostavili vprašanje in dvom, ali prizidek zdravstvenega doma sploh potrebujemo. Celo to, da je občina mogoče po nepotrebnem »zapravila« tri milijone evrov, ker baje ni novih programov, ki bi se izvajali v novih prostorih. To je med zaposlenimi v ZD povzročilo veliko razočaranja in ogorčenja. Verjetno posamezniki brez dovolj razmisleka in poznavanja situacije izrekajo določene sodbe, ne zavedajoč se posledic. Pri tem pozabljajo, da je med občani najvišja vrednota ravno zdravje in da je v teh norih virusnih časih le-to postavljeno še višje kot običajno. Za zdravje moramo ljudje najprej poskrbeti sami, potem pa nam lahko pomaga še zdravstveno osebje. Oboji za izvajanje zdravstvene dejavnosti zagotovo potrebujejo ustrezne prostore. Sam sem na 18. redni seji Občinske- ga sveta v letu 2017 podrobno predstavil potrebo po novih prostorih in navedel številne primere, ki so to potrebo nazorno podkrepili. Vsi občinski svetniki, ki so sodelovali v razpravi, so se strinjali, da so novi prostori ZD resnično potrebni. Po besedah predsednika Nadzornega odbora občine so se s tem enoglasno strinjali tudi vsi člani tega odbora. Na občini se velikokrat sklicujete na mnenje tega nadzornega odbora, zakaj ga tudi tukaj ne upoštevate ? Z namenom, da si vsak bralec teh vrstic lahko ustvari svojo sodbo in da si bodo to na osnovi dejstev lahko poustvarili tudi nosilci občinske politike, bom v nadaljevanju predstavil nekaj številk in primerov, ki sem jih v večini že predstavil na omenjeni seji Občinskega sveta leta 2017. Dopolnil jih bom samo z nekaterimi zdaj znanimi dejstvi. Pred desetimi leti je imel ZD Vrhnika 40 zaposlenih in je ustvaril dobra 2 milijona evrov prihodkov. Konec leta 2014 je imel 67 zaposlenih in je ustvaril skoraj 2,5 milijona prihodkov. Konec letošnjega leta bo najverjetneje 93 zaposlenih ustvarilo okoli 4,5 milijona prihodkov. Preprost izračun pokaže, da bo letos glede na leto 2014 kar 84 % več prihodkov, ki jih bo ustvarilo 39 % več zaposlenih v ZD. Primerjava z letom 2010 pa pokaže več kot dvakratno povečanje prihodkov in zaposlenih. Vsa ta visoka povečanja evrskih vrednosti pomenijo predvsem veliko povečanje opravljenih zdravstvenih storitev za naše občane. Te zdravstvene storitve morajo dodatno zaposleni izvajati, za in z uporabniki storitev v ustreznih prostorih. V ZD smo leta 2014 imeli štiri splošne ambulante, konec letošnjega leta jih bomo imeli osem. V tem času smo dodatno pridobili še dve referenčni ambulanti, 0,37 programa ambulante za pljučne bolezni, 0,16 programa farmacevtskega svetovalca, program ginekologije povečali iz 0,5 na 1, dva programa fizioterapije, enega logopeda, enega zobozdravnika za odrasle, 6 izvajalk Centra za krepitev zdravja, eno dodatno patronažno sestro. Poleg vseh teh velikih povečanj obsega zdravstvenih programov, smo nujno potrebovali tudi dodatne prostore za nujno medicinsko pomoč. Zaradi same vsebine in načina dela NMP ter tudi formalnih zahtev Pravilnika o NMP. Te prostore smo pridobili z dograditvijo novih in preselitvijo ginekologije, ki posledično sama potrebuje nove prostore. Nov Center za krepitev zdravja se danes stiska v neprimernih prostorih Črnega orla in z delavnicami gostuje po različnih prostorih na Vrhniki. Da smo v ZD resnično izkoristili vse prostorske možnosti in še nekoliko več, naj nazorno pokaže še nekaj naslednjih primerov. Za dodatni program splošne ambulante smo »preprosili« najemnika koncesionarja, da v najetih prostorih poleg njega, v nasprotnem terminu opravljamo ambulanto tudi mi. Za program logopedije nam je drug koncesionar odstopil del čakalnice. Za dodatna dva programa fizioterapije sta nam en prostor odstopili najemnici, drugega smo vzeli naši patronaži. Tako se naših deset patronažnih sester stiska v dveh prostorih skupne površine okoli 40 m2. Sterilizacijo izvajamo dobesedno pod stopniščem. Na otroškem delu izvajamo v dveh ambulantah štiri programe in še bi lahko našteval. Vsakemu bralcu posebej prepuščam sodbo o potrebnosti novih prostorov ZD Vrhnika. Dodal bi še veliko zahvalo vsem sodelavcem v ZD, da potrpežljivo čakajo na nove prostore, da so pozitivno prenesli vse motnje med gradnjo in da se kljub motnjam v celoti posvečajo svojemu pomembnemu poslanstvu. Zaposleno zdravstveno osebje je danes veliko bogastvo in še večje bo v prihodnosti. Dajmo jim možnost za dobro delo. Občini Vrhnika se zahvaljujem za nove prostore in upam na dobro sodelovanje tudi v prihodnje. Vsem uporabnikom ZD se opravičujem za motnje med gradnjo in upam, da bodo zadovoljni z novimi prostori in našo storitvijo v njih. Čuvajte svoje zdravje, spoštujte ukrepe in skupaj premagajmo ta virus. Direktor ZD Vrhnika, Roman Strgar Nova ambulanta družinske medicine v ZD Vrhnika V Zdravstvenem domu Vrhnika obveščajo, da se s tem ponedeljkom, odpre nova ambulanta družinske medicine. Katarina Verdnik, dr.med, spec.druž.med bo s tem dnem pričela z opredeljevanjem novih pacientov. Ambulanta se nahaja v novih prostorih zdravstvenega doma, v 1. nadstropju. Zaradi trenutne epidemiološke situacije, v zdravstvenem domu še vedno veljajo strožji varnostni ukrepi. Zato je pred opredelitvijo in podpisom izjave o izbiri osebnega zdravnika obvezno predhodno naročilo na telefon 01-810-66-63 v ordinacijskem času ambulante, objavljenem na spletni strani zdravstvenega doma. Pričakujeta vas zdravnica Katarina Verdnik in diplomirana medicinska sestra Judita Jerina. N 05 Občina Vrhnika Ó 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Deblak bo postavljen na ogled šele čez nekaj let Trenutno je približno 15-metrski deblak v kapsulah iz epoksi smole in se suši - tako bo še nekaj let. Na fotografiji: župan Daniel Cukjati in dr. Katja Kavkler pred osrednjim delom deblaka, ki je nastal iz hrasta, ki je začel rasti v 4. stoletju pr. n. št. Ko so ga dvesto let pozneje posekali za izdelavo čolna, je moral biti zelo lepo in visoko drevo s premerom okoli 1,5 m. Vrhnika, Ljubljana - Poleti 2015 so iz Ljubljanice v središču Vrhnike, zadaj za bencinsko črpalko, potegnili na plano keltsko-rimski deblak. Predvideno je bilo, da bo svoje mesto našel v tedaj šele nastajajočem muzeju na Vrhniki, zdaj znanem kot Doživljajsko razstavišče Ljubljanica. Zaradi postopkov konzerviranja dobrih 2000 let starega deblaka le-ta v odprtem muzeju ni našel svojega mesta, ampak samo njegova silhueta. Deblak je trenutno v grosupeljskem depoju Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer si ga je v začetku novembra ogledal tudi župan Daniel Cukjati. S trenutnim stanjem ga je seznanila dr. Katja Kavkler iz Restavratorskega centra, ki je pojasnila, da je težko napovedati, kdaj bo deblak nared za razstavo. »Točno ne morem napovedati. Ocenjujem, da bo v postopku konzerviranja vsaj še nekaj let. Koliko let natančno - tri, pet ali deset - je težko napovedati, ker se fizike ne da prehitevati, pa tudi vsak predmet se obnaša na sebi lasten način.« V povprečju se namreč deblak suši približno en centimeter na leto. Na nekaterih mestih je debel tudi deset in več centimetrov. »Po dvigu deblaka leta 2015 smo površino lesa očistili površinskih muljev in sedimentov, nato smo pripravili nosilne kapsule, da bi ohranili njihovo obliko in preprečili dodatne poškodbe. Na ta način smo ga lahko premikali, kajti bil je tako mehak, da ni držal lastne teže,« je pojasnila dr. Kavklerjeva. Vse dele deblaka so arheološko pregledali, dokumentirali in 3D lasersko skenirali. »Deblak smo nekaj let namakali v demineralizirani vodi, da se je les očistil od znotraj, saj bi v nasprotnem primeru lahko te nečistoče vplivale na kasnejši postopek. Tako očiščen deblak samo v nadaljevanju za približno leto dni namočili v vodno raztopino melaminske smole, ki je prepojila celotno debelino lesa in tako učvrstila njegovo konstrukcijo. Od lanskega septembra deblak sušimo, kar bo trajalo kar nekaj časa. Na koncu bo sledil še postopek premazo-vanja s površinsko zaščito in sestavljanje deblaka.« Gašper Tominc V Podlipi širijo cestišče Tudi letos je druga polovica leta na relaciji Podčelo-Podlipa v znamenju krajših zastojev, ki so posledica prenove cestišča. Občina je prvi odsek med Podčelom in odcepom za Trčkov grič obnovila leta 2016, od tedaj pa vsako leto doda še nekaj sto metrov asfalta v smeri proti Podlipi. Letos gradbeni stroji brnijo v Žabji vasi, kjer bodo razširili cesto, zgradili pločnik in javno razsvetljavo. »Veseli me, da bodo krajani Podlipe končno deležni ne samo večjega prometnega udobja, ampak tudi večje prometne varnosti. Sprehod skozi vas ali potiskanje otroškega vozička ne bo več tvegano početje,« komentira nastajajočo pridobitev Podlipe župan Daniel Cukjati, ki pri tem ne pozabi pohvaliti tudi krajevne skupnosti, ki je pomagala po svojih močeh. Za petsto-metrski odsek je bil na razpisu izbran izvajalec CPK iz Kopra, ki mora dela končati v začetku naslednjega leta. Projekt bo občino stal 407.623,62 EUR z DDV. Ureditev preostanka ceste je predviden v letu 2021. (gt) Šest kilometrov nove sprehajalne poti Jeseni se je občina lotila vzpostavitve nove rekreacijske poti, ki bo povezala Podlipsko dolino z Vrhniko. Potrebnih je bilo veliko kubičnih metrov peska in nekaj novih mostov, da je bilo vzpostavljena 6 km dolga trasa, ki se začne pri nekdanji železniški postaji na Vrhniki, poteka do Mizarstva Vidmar, kjer zavije levo čez Barje proti Podlipi. Župan Daniel Cukjati je dejal, da je trenutno narejena do kmetije Bukovc, prihodnje leto pa načrtujejo, da jo bodo podaljšali še do Podlipe. Gre za sprehajalno pot po ravnini, primerna je tako za kolesarjenje kot za sprehod. »V načrtu imamo še, da pot tudi primerno označimo, da ne bo kakšnih dvomov o pravilni smeri, ter namestimo še kakšen koš ali klopco,« je še povedal župan in dodal, da Vrhnika potrebuje zeleno zaledje, ki omogoča sproščen oddih v naravi. Gašper Tominc, foto: GT Rekreacijska pot v Podlipi Letos je - kljub vsem oteževalnim okoliščinam - naša Podlipska dolina bogatejša za rekreacijsko pot. Že v prejšnjem mandatu, ko sem bila še v Svetu KS, smo o tem začeli aktivno razmišljati, letos pa je bil načrt tudi uresničen. Že takoj se je pokazalo, da je pot med domačini odlično sprejeta. V teh koronačasih, ko smo omejeni na gibanje znotraj svojih občin, je rekreacijska pot v Podlipi kot nalašč za prijeten sprehod z družino. Primerna je tudi za prve kolesarske podvige naših najmlajših, ki se na tak način izognejo nevarnostim glavne prometnice skozi našo dolino. Rekreacijsko pot sem tudi sama že nekajkrat v celoti prehodila in enkrat tudi prekolesa-rila, vedno pa sem srečala veliko domačinov. Pot je primerna za vse, tako tiste najmlajše s presežkom energije kot tudi za malo manj mlade, ki si pri hoji radi pomagajo s palicami. Speljana je po ravnem, brez vzponov in spustov in verjamem, da jo bodo z veseljem uporabljale tudi mamice za sprehod s svojimi malčki v vozičkih. V jesenskem času, ko so dnevi že občutno krajši, je najprijetnejši sprehod sredi dneva, da ujamemo čim več sončnih žarkov, se nadihamo svežega zraka in si naberemo nove zaloge vitamina D. Rekreacijska pot je urejena od domačije Pri Bukovc pa vse do glavne ceste Vrhnika-Horjul. Večinoma poteka ob potoku Podlip-ščica, po sredi doline. Zaenkrat je pot v odličnem stanju in upam, da bo tako tudi ostalo. V prihodnje je v načrtu nadaljevanje trase, ki je zarisana po južni strani doline, v osojah. Potekala bo od betonskega mostu čez Podlipščico pa vse do središča Žabje vasi v Podlipi. Predvidevam, da bo ta del poti zelo obiskan predvsem v poletnih mesecih, saj se bomo na tak način izognili sončni pripeki in se sprehajali v prijetni senci. Če nam bodo zime naklonile obilo snega, pa bo celotno rekreacijsko pot mogoče uporabiti tudi kot traso za tek na smučeh. Ureditev rekreacijske poti v Pod-lipi je v celoti financirala Občina Vrhnika, domačini pa so po svojih najboljših močeh priskočili na pomoč. Pri tem velja največja zahvala članom Sveta KS Podlipa - Smrečje, še posebno pa predsedniku Boštjanu Jurjevčiču. HVALA VSEM! Vesela sem, da živim na tako lepem koščku naše dežele in si želim, da bi ostal lep tudi za naslednje rodove. Barbara Kuzmič, BK N 05 Občina Vrhnika 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ó Nekdanja menza IUV Razbitina, deležna komentarjev, bi se utegnila posloviti Vrhnika - S stečajem podjetja IUV je objekt nekdanje menze pri Kulturnem centru Vrhnika pristal v rokah Mesarstva Blatnik, pozneje pa ga je kupil nekdanji župan Cerknice Miroslav Levar, ki je želel na tamkajšnjem mestu zgraditi stanovanjski objekt. Zdaj je nepremičnina v lasti podjetja Elgoline iz Podskraj-nika. Dejstvo je, da objekt klavrno propada, bližnja okolica pa se spreminja v nevarno smetišče razbitega stekla in druge nesnage, in to tik zraven, kako ironično, kulturnega centra, v katerem ima prostore tudi šola. Gre za objekt, ki je med Vrh-ničani deležen veliko komentarjev, predvsem negativnih. Za pojasnilo smo se obrnili na podjetje Elgoline, kjer nam je Igor Gornik pojasnil, da je objekt nekdanje menze vsakoletna tema vodstva podjetja. »Lastniki zemljišča smo od leta 2005. Takrat je bila dovoljena stanovanjska gradnja, vendar je bil otežen dostop in ni bilo uvoza z glavne ceste. Kljub temu je bil objekt v najemu in se je izvajala gostinska dejavnost. Kasneje je Občina Vrhnika spremenila namembnost in vrste posegov v prostor. S tem je prostor izgubil na ceni, saj se je spremenila »namenska raba«, ki dovoljuje le centralne dejavnosti, brez bivanja. Od takrat parcelo prodajamo brez uspeha. Ponudba je bila dana tudi občini. Žal se nismo dogovorili za prodajo.« Sogovornik se strinja, da je dobil objekt zelo slabo podobo. »... Toda v tem obdobju smo s skupnimi močmi le zgradili uvoz in kolesarske steze. Podjetje je odstopilo zemljišča Občini Vrhnika. Naš načrt za prihodnost: časi za investicije niso najboljši. Dobre ideje za izvedbo nimamo. Največ, kar lahko napravimo, je rušitev objektov. Obijanje z lesom in raznimi ploščami tudi v preteklosti ni bil uspešen poseg.« Gornik pravi, da trenutno še nimajo načrta za naslednje leto. »Če bo trenutna kriza popustila, se lahko nadejamo, da bomo naslednje leto le pristopili k urejanju celotnega območja parcele. Kaj več vas bomo obvestili, ko bo izdelan predlog. Bo pa verjetno naslednje leto izvedena ru-šitev določenih objektov okrog glavne zgradbe na Tržaški 32.« Gašper Tominc Obvestilo Obvestilo o selitvi Upravne enote Vrhnika Cenjene stranke obveščamo, da bo Upravna enota Vrhnika v torek, 1. decembra 2020, začela poslovati v novih prostorih na Stari Vrhniki 1D (nekdanja stavba vojašnice). Zaradi omejitve širjenja nalezljive bolezni covid-19 bo poslovanje upravne enote še naprej potekalo po sistemu naročanja strank. Telefonska številka za naročanje ostaja nespremenjena, 01/7507-850. Mag. Gabrijela Mlinar, načelnica Stare fotografije (6.) Kovinarska Vrhnika - obujanje spominov V trenutnem obdobju smo obremenjeni z epidemijo, izrednimi razmerami in prav je, da naše misli preusmerimo in se poglobimo v obujanje prijetnih spominov. Tako sem si pred nekaj tedni vzel čas za prejšnje izdaje Našega časopisa. Našel sem članek, ki je bil napisan ob 40. obletnici delovanja Kovinarske Vrhnika. Po naključju je mama doma našla dve zanimivi fotografiji, ki pripovedujeta zgodbo o povojnem času. Takrat je bilo na Vrhniki življenje drugačno, vsaj s stališča industrije in delovnih mest. Ponosni Vrhničani so z veseljem hodili v službo, po vojni, leta 1946, je bila ustanovljena Kovinarska Vrhnika, ki je začela z delovanjem leto pozneje. Na osnovi predhodnih priprav je prvi začel delati Anton Voljč (pozneje direktor do leta 1980) v prostorih vinske kleti, ki je bila last Franca Simona. Začeli so z nekaj denarnimi sredstvi, lastnimi orodji in stroji. Prva delovna sila sta bila vajenca (učenca v gospodarstvu), Franc Seliškar in Janez Lenaršič. Po odsluženju vojaškega roka so se jim pridružili še Franc Fer-jančič, Anton Rode ter pozneje Franc Petrovčič. Za njimi se je sam z lastno odločitvijo pridružil še samostojni ključavničarski mojster Franc Simon z vsem orodjem, nekaj materiala in dvema vajencema. Kot avtor omenja v članku, si nihče ni predstavljal, da bo iz manjše mehanične delavnice zrasla industrija, ki je bila pomemben člen v razvoju kovinarstva v takratni skupni državi. Dejavnost je kmalu preraščala okvirje občinskih meja, bili so inovatorji v času, ko je primanjkovalo obrtniških uslug s področja ključavničarske, strugarske, avtomehanične, stavbno-kleparske in druge kovinarske dejavnosti. Kovinarska je ponujala kakovostne storitve in dober glas je prinesel ugled in zaupanje. Kot zanimivost naj navedem tudi, da so izdelovali enoosne gasilske prikolice za prevoz gasilke opreme, pozneje pa so po posameznih naročilih izdelovali tudi tako imenovane prikolice »Močilnik« za osebna vozila. Združitev z Avtomontažo je prinesla Kovinarski še večji poudarek v programu gospodarskih vozil in takrat so nadgradnje proizvajali samo na Vrhniki. V 80. letih so razvili in proizvedli več kot sto namenskih nadgradenj za potrebe domačega trga. Kovinarska Vrhnika je bila desna roka celotnemu takratnemu gospodarstvu, v letu 1987, ob 40. obletnici delovanja, je Avto-montaža, TOZD Kovinarska Vrhnika, zaposlovala 260 ljudi in pohvalili so se lahko z zavidljivimi prihodki ob koncu leta. Pomagali in sodelovali so tudi s takratnimi vrhniškimi podjetji. Prav z njihovo pomočjo so obnovili vrhniški avtopark, opravljali pa so tudi razne usluge vsem delovnim organizacijam v Občini Vrhnika. Proizvajali so tudi težje karoserije, kotle za centralno ogrevanje, dele za kotalne ležaje, kamionsko opremo in razne konstrukcije po naročilih. Poleg izjemnega dela so si vzeli tudi čas za slavja. Tako je nastala priložena fotografija ob 20. obletnici delovanja Kovinarske Vrhnika. Ob fotografiji lahko opazite ponosne kovinarje na jeklenih konjičkih. Naj vam polepšajo dan in obudijo spomine. Franjo Čretnik, vnuk Antona Voljča, besedilo: povzeto po: Naš časopis, 1987, št. 145. Fotografije v lasti Branke Antonije Čretnik, roj. Voljč. NflS Občina Vrhnika Bralka opozarja na varnost pešcev v Verdu S0. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O Finski Cankar vendarle na Vrhniki Na nas se je obrnila bralka iz Janezove vasi, ki opozarja na visoke hitrosti vozil na cesti med Vrhniko in Verdom ter znotraj ulic Janezove vasi, kjer je hitrost omejena na 30 km/h. »Kljub zarisanju polne črte in večkratnim merjenjem hitrosti še vedno prihaja do nevarnih prekoračitev omejene hitrosti (pri voznikih osebnih vozil in tovornjakov), tako na tej cesti kot po ulicah znotraj Janezove vasi, kot drugih nevarnih manevrov. Ravno včeraj je neotesani voznik na prehodu za pešce (Janezova vas - vrtec Želvica) prehitel voznika, ki je pravil- no ustavil na rdeči luči,« nam je zapisala. »Apeliram, da se čim prej sprožijo vsi potrebni ukrepi za postavitev ležečih policajev, dodatnih opozorilnih tabel ipd. Omenjena cesta je vendarle šolska pot! Ker Janezova vas ne premore niti enega otroškega igrišča, so otroci vseskozi prisotni na ulicah. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo zgodila tragedija. Mar moramo res čakati na to?« Povprašali smo na občino, kjer so nam odgovorili, da so seznanjeni s problematiko objestne vožnje tako na državni cesti proti Verdu kot na ulicah znotraj Janezove vasi. Občina bo vsekakor naslovila na Medobčinsko redar-stvo zahtevo po okrepljenem nadzoru na omenjenih odsekih cest. Občina Vrhnika samovoljno hitrostnih grbin na državni cesti žal ne more postavljati. Za to je potrebno pripraviti projektno dokumentacijo in pridobiti vsa potrebna dovoljenja, tudi od Direkcije RS za infrastrukturo. Če ne prej, bo vzpostavitev grbin bistveno lažja, ko bo z izgradnjo južne obvoznice omenjeni odsek ceste prešel iz države na Občino Vrhnika.« Kot je v sporočilu zapisalo občinsko redarstvo, pogosto izvajajo meritve hitrosti na regionalni cesti v Verdu v neposredni bližini semaforja. Obljubilo je, da bo pismo bralke posredovalo Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Vrhnika, ter predlagali da se navedena problematika obravnava na naslednji seji. Gašper Tominc Ivan Cankar živi, to je, živi njegova spominska hiša. Umanjkano spomladansko obiskovalsko sezono je resda le deloma nadomestila uspešna jesenska sezona, ko so trume šolskih otrok zapolnile ne le malo hišico Na klancu 1, temveč jih je bila kak dan polna vsa Vrhnika. V vmesnem zatišju se je občina oz. Zavod Ivana Cankarja uspešno spopadal z razpokanimi stenami, dotrajanimi vrati, obledelo ograjo, pomanjkljivimi sanitarijami, električno ter vodovodno napeljavo in tako naprej. Pridno pa je bila v tem času nadgrajevana tudi srčika Cankarjeve hiše, to je zbirka njegovih »otrok« - dragocenih prvotiskov. V vitrini so svoje stalno mesto našle čudovito ohranjene, trdo vezane knjige: Vinjete, Kralj na Betajnovi, Za narodov blagor, Milan in Milena, Bela krizantema, Lepa Vida, Mimo življenja, Volja in moč ter vrsta broširanih izdaj: Grešnik Lenart, Podobe iz sanj ipd. Občani so nam v tem času podarili nekaj dragocenih izvodov prvih Cankarjevih Zbranih spisov ter tudi novejše ponatise Cankarjevih del, za katere se najlepše zahvaljujemo. Finci so brali Cankarja že v času njegovega življenja Dolgo zgolj oddaljene sanje, z malo upanja na uresničitev pa je bila pridobitev prvih objavljenih prevodov Cankarjevih del. Prevajati so ga sicer začeli že zelo zgodaj, na prelomu 19. in 20. stoletja, a je vse ostalo zgolj v rokopisih. Leto 1907 pa za Cankarja ni bilo usodno zgolj zaradi Mici Kesslerjeve ali vstopa na politično prizorišče. Tistega leta so kot po tekočem traku prevodi njegovih del za- čeli tudi izhajati. V češčini Pro blaho naroda (Za narodov blagor) ter Na prikrych cestach (Na klancu), Srbi so natisnili Vinjete, njegovega Martina Ka-čurja pa so izdali v - finščini. Je mogoče najti še večji dokaz Cankarjeve veličine od tega, da so ga že za življenja ne le brali, temveč celo prevajali in tiskali celo daljni Finci? Je potemtakem sploh vprašanje, čemu se je James Joyce, ki je šest let za Cankarjem živel v isti ulici v Puli (Via Giulia) ter mimo pesnika, pisatelja in razvpitega politika v poznejših letih ni mogel niti v Trstu, tudi sam odločil za košate brke? A vrnimo se k znamenitemu finskemu prevodu. Ljubljanski zvon je v januarski številki leta 1908 pisal: »Ivan Cankar v finščini. Pred kratkim je izšla knjiga: Ivan Cankar : Martin Katshur. Idealistin elamaker-ta. Suomentanut Maila Talvio. Porvoossa, 1907. Maila Talvio je dekliško ime soproge vseu-čiliškega profesorja (slavista) v Helsingforsu Mikkola, ki je, kakor nam piše gosp. dr. Iv. Prijatelj, velika prijateljica Slovencev.« Socialna pisateljica Maila Talvio Maila Talvio née Winter se je rodila 17. oktobra 1871 v družino z devetimi otroki. Z devetimi leti je izgubila očeta, s šestnajstimi pa prekinila šolanje, da bi postala guvernanta svojim bratom in sestram. Ze zgodaj je začela pisati. Pri dvaindvajsetih je spoznala in se poročila s slavistom prof. J. J. Mi-kkolo. Po selitvi v Helsinke se je prek moža seznanila s krogom finskih pesnikov in pisateljev. Svoje poslanstvo je našla v boju za socialne pravice delavcev in kmetov, a pri tem ostala distancirana od delavskega gibanja in idej socializma. Med skupnimi potovanji po srednji in vzhodni Evropi jo je navdušil poljski pisatelj Henryk Sienkiewicz, katerega dela je kmalu prevedla v finščino. Njen mentor, finski pisatelj Arvid Jarnefelt, jo je vpeljal v svet ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja. Med prebiranjem omenjenih velikanov svetovne literature se je na njeni mizi nekako znašel življenjepis idealističnega učitelja, ki je februarja 1907 izšel v XIII. številki Zbirke zabavnih in poučnih spisov pri Levčevi Slovenski matici. Kaj točno jo je spodbudilo, da Martina Kačurja še isto leto prevede in izda v finščini, morda ne bomo nikdar izvedeli. Njen bogati knjižni opus ji je prislužil kar tri nominacije za Nobelovo nagrado za književnost, tik pred smrtjo, 6. januarja 1951, pa je prejela še častni doktorat Univerze v Helsinkih. Martin Katshur je prispel v »Zapolje« Do nedavnega sta, vsaj javno, po en izvod omenjenega prevoda Martina Kačurja premogli zgolj Narodna in univerzitetna knjižnica ter Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Prejšnji mesec pa nas je naša vodnica Barbara Vidmar razveselila z novico, da je prav iz daljne Finske uspela pridobiti en izvod za Cankarjevo spominsko hišo. Redko dragocenost si lahko pridete ogledat takoj, ko nam bo oblast zopet dovolila odpreti vrata muzeja. Morda pa bomo do tedaj v stalno zbirko uspeli pridobiti še neko drugo veliko redkost, o kateri pa več prihodnjič. Damjan Debevec, foto: BV Znamenje ob Tržaški cesti v Sinji Gorici V Sinji Gorici stoji tik ob Tržaški cesti znamenje, ki ga sestavljata križ iz umetnega kamna in litoželezen odlitek Kristusa. Križ z deteljičasto zaključenimi kraki (na zgornjem je vrezan napis IN/RI) je postavljen na dvojni podstavek: spodnji je kockast z zgoraj porezanimi robovi in ima na licu vrezan napis, ki pa žal ni več berljiv, zgornji je vitek pokončen kvader, v pravokotnem okviru spredaj pa ga krasi tričetrtinski relief, odlitek ženskega obraza v umetnem kamnu (cementu?), pod katerim je vklesana letnica 1912. Glava je pokrita z oglavni-co, kar lik identificira kot Žalostno Mater Božjo. Melanholična podoba z zaprtimi očmi odraža findesieclovske tendence. (Morda bi lahko bil izdelek ravno v tistem času ustanovljene Oblakove tovarne cementnih izdelkov v Logatcu - »Prva kranjska parna tovarna cementnih izdelkov po ameriških iznajdbah«). Korpus je v obliki plitkega votlega reliefa in v višino meri 105 centimetrov, razpon rok je 93 cm. Gre za tip Križane-ga s štirimi žeblji, vendar je žebelj skozi levo nogo le oblikovna rešitev in ni v funkciji. Litoželezni zvitek za napis ni ohranjen (oz. verjetno ni bil nameščen), napis INRI je, kot omenjeno, vklesan. Kristus glavo nagiba na svojo desno stran, gosti lasje padajo na obe rami. Trnjeva krona je splete- na iz dveh debelejših vejic. Vsi prsti na rokah so pokrčeni. Rana vboda s sulico na desni strani prsi je komaj vidna. Pe-rizoma v obliki ozkega prtiča okoli ledij tvori vozel na levem boku. Identičnega sinjegori-škemu korpusu srečamo na pokopališkem križu N 05 Občina Vrhnika Ó 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Intervju: Dr. Matej Tušak, psiholog »Uspešni bomo takrat, ko bomo prevzeli odgovornost« Čas koronakrize je tu, je naša realnost. Kaj bomo s tem naredili, pa je odvisno predvsem od nas samih. Bomo na koncu poraženci ali zmagovalci? Prof. dr. Matej Tušak, ki živi v naših koncih, natančneje na Logu, je že večkrat v teh časih preizkušnje povedal svoje mnenje in ugotovitve, saj ga mediji kot enega izmed vodilnih psihologov radi povabijo pred kamere ali mikrofon. Tokrat smo se z njim pogovarjali predvsem o tem, kaj lahko vsak izmed nas naredi, da bo zmogel premagati pasti, ki jih prinaša ponovno zaprtje države v boju s koronavirusom. Pri vašem delu spremljate različne ljudi, med drugim tudi veliko vrhunskih športnikov, podjetnikov, ljudi na raznih vodilnih položajih. Ali ste opazili kakšne večje spremembe, je nastalo drugačno vedenje ljudi v letošnjem letu, kije brez dvoma zelo posebno? Ena izmed zelo zanimivih ugotovitev, ki smo jih skupaj s še nekaterimi drugimi psihologi analizirali, je, da tako obdobje kljub vsemu prinaša tudi nekaj pozitivnih zadev. Trenutno smo še daleč od konca krize in lahko pričakujemo pozitivne učinke cepiva šele spomladi, okrevanje gospodarstva pa v poletnih mesecih. Naše izkušnje ta. Nikjer ni jamstva, da ne bo naslednje leto prišel nov virus ali kaj drugega! Glede na izkušnje zadnjih 20 let je bilo kar nekaj takšni primerov, s to razliko, da nam je uspelo zajeziti vse skupaj v precej večji meri kot sedaj. Imamo srečo, da ta virus ni kot na primer ebola, zaradi katere bi praktično vsi, ki bi se okužili z njo, umrli. Po drugi strani pa bi v primeru tako smrtonosnega virusa ljudje takoj precej resneje vzeli vse skupaj in ne bi prišlo do takšnega širjenja. Tako bi že na začetku resneje upoštevali tudi ukrepe za varovanje zdravja. Pa ne pravim, da ljudje ukrepov "Če pogledamo realno, z delom od doma privarčujemo tudi na času, ki smo ga sicer porabili za vožnjo na delo. Vsaj ura ali še več na dan! Mi lahko to uro zdaj porabimo zase, za rekreacijo." že kažejo, da so ljudje tudi spoznali, kaj jim je prinesla ta kriza tudi pozitivnega. Nekateri so se zato, ker so ostali doma, soočili z realnostjo, ki je mnogokrat pokazala, da se s partnerjem sploh ne zna pogovarjati, da živijo drug mimo drugega. Morda imajo z otroki grozen odnos in so pozabili na vzgojo. Veliko ljudi je spoznalo, da so vzgojo povsem prepustili učiteljem, vzgojiteljem in trenerjem, sami pa svoje otroke le še materialno opremljajo, vse druge stvari pa peljejo drugi namesto njih. Vsi, ki so to spoznali že v prvem valu epidemije, so dojeli, da je treba nekaj spremeniti. Zavedali so se, da smo fokus premaknili na materialne dobrine, namesto da bi se trudili, da bi znali komunicirati med seboj. Pokazalo se je tudi, da nam, kot človeštvu, življenje lahko prinese še veliko podobnih preizkušenj, kot je sedaj niso upoštevali v službi. Menim, da je bilo največ neupoštevanj zaradi zasebnih druženj, kar je pač posledica tega, da se ljudje radi družimo in da nismo dovolj resno jemali narave tega problema. Pri stiku z ljudmi, ki jih nismo poznali, smo bili dobro zavarovani, medtem ko pri stiku s sorodniki, sosedi in prijatelji, tega nismo upoštevali. Drugi val je pokazal prav to! Ko je bilo enkrat virusa dovolj in je krožil med ljudmi, si ga lahko dobil kjerkoli. A naj se vrnem k stvarem, ki sem jih skupaj s kolegi psihologi opazil, da so se obrnile na bolje. Gibanje je že ena takšna stvar. Sedaj se več gibljemo, bolj se zavedamo tega, kako pomembno je za naše zdravje. Celo pri sebi sem opazil spremembo. Sam sem si zadnjih 20 let govoril, da se moram več gibati, pa nekako ni šlo. Še toliko večja ironija, ker sem to jaz, ki predavam o športu in sem ves čas v stiku z vrhunskimi špor- tniki. A na koncu mi je vedno zmanjkalo časa zase, da bi se sam več gibal. Po treh tednih prve izolacije sem se začel bistveno več gibati. V tem času se je veliko ljudi lotilo spreminjanja slabih navad. Pa naj si bo to povezano z gibanjem, kaj jemo, s kajenjem ali čezmernim pitjem alkohola. Zakaj nastane takšen premik v našem načinu življenja, da nekaj dejansko spremenimo? Ljudje potrebujemo drastično spremembo. Neke vrste travmo, da naredimo spremembo. Če je nekdo od bližnjih, s katerim smo čustveno povezani, udeležen v tisto težavo, potem sami to lažje spremenimo. Dandanes že skoraj vsak izmed nas pozna nekoga, ki je zbolel in je doživel hude zaplete ali je morda celo umrl. Čeprav sam delujem na področju vrhunskega športa, ki je super zadeva, želim poudariti, da vrhunski šport ni nujno potreben za preživetje, gibanje pa je! In mi smo vrhunski športni narod glede športnih dosežkov, nismo pa še vrhunski v tem, da bi se veliko ljudi preventivno ali rekreativno ukvarjalo s športom. V času korone se je zgodilo, da je veliko ljudi kar naenkrat imelo veliko več časa. Najprej so samo gledali televizijo, jedli in kuhali, zato je na začetku tudi zmanjkalo kvasa, potem pa smo hitro ugotovili, da se je treba tudi več gibati. Tako smo začeli pomen gibanja postavljati v ospredje. Prav tako tudi odnose in način komuniciranja. V tem času so naša sodišča zasuta z ogromno zahtevkov za ločitev, ker ljudje preprosto ugotavljajo, da drug z drugim ne morejo več živeti. Redkokdaj se zgodi, da je to, da naša sodišča delajo prepočasi, nekaj pozitivnega, ampak v tem primeru je tako. Preden bodo vse vloge prišle na vrsto, se bodo prenekateri medtem že pobotali, ker bodo morali delati na odnosu. Vedno mora biti izkušnja dovolj boleča, da pridemo iz razmišljanja o spremembi v realnost in prevzamemo odgovornost. Letos so se veliki premiki zgodili tudi v gospodarstvu. Mnogo podjetij je ugotovilo, da zaposleni delajo bolje, če delajo od doma. Poleg tega lahko privarčujejo pri najemu prostora, ker naenkrat ne potrebujejo vseh zaposlenih v pisarnah. Večina podjetnikov, ki delujejo globalno in so ves čas potovali z enega konca sveta na drugega, prevozili na tisoče kilometrov, bili veliko zdoma in nenehno utrujeni, so ugotovili, da lahko veliko sestankov opravijo na daljavo. Seveda bo še vedno treba potovati in se srečevati zaradi vzpostavljanja stikov, a zakaj bi moralo pet ljudi z letalom v Hong Kong, če se lahko dobijo prek spleta in se vse dogovorijo. Manj potovanj pomeni tudi manjšo obremenitev za okolje, kar je nedvomno tudi eden od pozitivnih učinkov pandemije. Ne verjamem, da se bo tak način poslovanja, kot smo ga bili vajeni, vrnil. Seveda bomo še vedno potovali in šli na sestanke nekam zelo daleč, a bo tega bistveno manj. Tudi pri dopustih bomo bolj izbirali in šli nekam, kjer naj je res lepo. Verjetno ne bo takega množičnega turizma, ampak bomo res bolj izbirali, kam bomo šli in bomo za to pripravljeni tudi več plačati. In tu je že recimo priložnost tudi za naše gostince in turistične delavce. Naši gostinci, ki znajo ponuditi dobro hrano in dobra vina, bodo zagotovo po teh težkih časih zopet našli goste, ki bodo pripravljeni tudi več plačati za kakovost. Ali pravite, da je kriza lahko tudi priložnost za gospodarstvo? Nedvomno. Zavedati pa se moramo, da čisto vsi, ki nekaj prodajajo ali proizvajajo, v krizi ne morejo preživeti. Vedno je tako, da v takšnih preizkušnjah preživijo tisti, ki so najboljši, ki so aktivni in sposobni prilagajanja in trgu ponudijo tisto, kar trg potrebuje. Naj navedem primer iz moje družine. Sestra in njen mož imata zelo priznano gostilno. A v teh časih sta omejena le na tisto, kar lahko razvažajo strankam. Kljub temu nista obupavala, ampak se domislila pasterizaci-je goveje juhe, ki jo v stekleničkah prodajata po vsej Sloveniji. V pripravi imata še enako zgodbo z zelenjavno juho. In to je gostilna v Naklem z izjemno tradicijo, kjer je cesar Franc Jožef prvič jedel kranjsko klobaso. Kar želim poudariti, je, da ljudje, ki hočejo biti uspešni, bodo vedno našli pot, kako se prilagoditi. Seveda pa imamo tudi ljudi, ki se bodo v vsaki situaciji pritoževali, iskali številne izgovore in razloge zakaj ničesar ne morejo. Torej se je prav sedaj v teh časih pokazalo, kdo je sposoben iskati rešitve in kdo išče razloge za lasten neuspeh v drugih? Točno to. V mojih predavanjih podjetnikom vedno govorim o dejavnikih uspeha in jim med drugim pokažem risanko znanega psihologa z naslovom Kdo je premaknil moj sir. Zgodba pripoveduje o dveh majhnih ljudeh in dveh miših, ki živijo v labirintu, kjer je prostor z ogromno količino sira. Torej bi po naše to pomenilo, da je tam ogromno nekih dobrin, nekaj, kar si želimo in nas osrečuje. Zgodba se odvije tako, da vsi skupaj, navajeni lagodnega življenja, kjer je bilo vedno dovolj vsega in niso nikdar niti pomislili, da lahko kdaj zmanjka sira, pride do trenutka, ko sira ni več! Miši sta hitro našli novo pot in nista obupavali nad novo stvarnostjo in na kocu prišli zelo hitro do novega sira. Medtem sta se človeka pritoževala, nikakor nista mogla dojeti, da je nova stvarnost drugačna, kot sta si jo predstavljala. Eden izmed njiju se opogumi in gre v labirint iskat nov sir. Seveda mu ne uspe takoj, vmes se izgubi, pade, a ne obupa in pride najprej do majhnih koščkov sira. Prinese jih prijatelju in ga vabi, da bi skupaj iskala naprej, a ga žal ne posluša in ne more naprej. Tisti, ki se je vsak dan trudil, je še vztrajal in našel ogromne količine sira. Kljub temu pa je vsak dan preverjal, ali je sir še tam, in iskal, če ga je morda kje še kaj več. Torej je šel je naprej v novo stvarnost. Ena izmed dobrih stvari pri slovenskih podjetnikih je, da smo mi že pred desetimi leti doživeli zelo hudo gospodarsko krizo, na katero takrat nismo bili pripravljeni. Po tem pa smo ves čas čakali na novo krizo in se pripravljali na ta trenutek . Seveda nihče ni vedel, da bo kriza takšna, kot je ta, ampak vsi smo čakali novo. Zelo veliko podjetij je na to sedaj dosti bolje pripravljeno, kot je bilo nekoč. Sam sem trdno prepričan, da ko bomo ponovno zagnali gospodarstvo, bomo zelo hitro spet uspešni. Večina podjetij, ki so dobro pripravljena, bo s pomočjo, ki jo prejemajo sedaj, uspelo hitro splavati iz težav, ker imajo veliko znanja. Zgodba zase sta seveda turizem ali gostinstvo. Po moje si bo gostinstvo hitro opomoglo, medtem ko bo za turizem, ki je navezan predvsem na tuje goste, nekoliko težje. A tudi tukaj smo spet pri tem, da bodo uspešni le tisti, ki zmorejo ponuditi nekaj več. Boljšo kakovost, ki bodo z zanimivo ponudbo pridobili goste. Lep primer so bili turistični boni, s katerimi so si tisti, ki so delali dobro, lahko pomagali. Kaj lahko naredi vsak izmed nas, torej vsak posameznik, da ga ne bosta posrkala strah in negativizem? Kako lahko najdemo pot do rešitve? N 05 Občina Vrhnika Ó 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nedvomno je treba postaviti neko zdravo mejo glede informativnih medijev. Spremljanje vsakodnevnih informacij o tem, koliko je novih okužb ali koliko ljudi je umrlo, naj bo le toliko, da smo seznanjeni s trenutnim stanjem. Da vemo, kako ravnati, kako se zaščititi in nič več. Nenehno prebiranje ali poslušanje teh informacij pa v kombinaciji z ljudmi, ki so nagnjeni h anksioznosti, nikakor ni dobro. Torej vsak od nas potrebuje informacije, ali je še treba biti previden in v teh časih je to vsekakor nujno. Previdni moramo biti vsi, ekstremno previdni pa vsi, ki so v rizičnih skupinah. Verjamem, da se bodo zadeve sprostile decembra in bomo božič lahko praznovali spet nekoliko bolj povezani. Zelo verjetno lahko potem pričakujemo še eno zapiranje države, kar bo posledica druženja in nakupovanj v bo-žično-novoletnem času. Pozorni moramo biti, kako se lahko odgovorno obnašamo do sebe in do drugih ter predvsem, kaj nas čaka po koncu tega obdobja. Vprašajmo se, kaj lahko naredimo danes glede svojega dela ali našega podjetja? Mi moramo biti najbolj pripravljeni, vrhunski, da bomo dobro štartali, ko se bodo zadeve sprostile. Podjetja, ki tudi v tem času delajo, s tem ne bodo imela veliko težav. Vsi, ki so zdajle v mirovanju oziroma zaprti, bodo potrebovali zagonski čas. Zato je nujno, da so podjetja in tudi mi vsi v dobri formi. Še več. Sedaj je tudi čas, da lahko na primer poiščemo, kaj vse še lahko delamo poleg redne službe. Zakaj ne bi iskali novih priložnosti in tudi tako izboljšali družinskega proračuna. Iščimo rešitve, to je ključno! Zagotovo bodo prišle po tem obdobju državne investicije, ki bodo pomagale dvigovati zaposlenost, saj vidimo, da smo iz Evrope dobili zelo veliko denarja. Pravzaprav poteka kar huda bitka, kdo bo ta denar delil in si s tem ustvaril neko boniteto. To bo denar, ki je namenjen projektom. Motivacija in pozitivnost ljudi, ki bodo želeli delati v pokoronskem času, bosta zelo veliki. A če se na kratko vrneva še v ta čas, v sedanjost. V družinah se v realnosti soočamo z velikimi izzivi, delom od doma, usklajevanjem šolskih obveznosti, gospodinjstvom in na koncu je kljub vsemu tempo precej hud. Delovnik se vleče v večerne ure. Imate kakšen nasvet, kako se lahko spoprimemo s tem? Urnik je tisti, ki nam vedno pomaga! Prvič nas omeji, da ne izgubljamo več časa, kot je potrebno, in drugič nas prisili, da se osredotočimo in takrat res delamo tisto ,kar je potrebno. Je pa ta zadeva zelo individualna. Lahko si razporedite čas tako, da dopoldne delate za službo, z otroki za šolo in če je lep dan, za nekaj ur takoj po kosilu greste še ven. Zakaj bi čakali do petih popoldne, ko je dan kratek in torej izkoristite to možnost. A to seveda pomeni, da je treba tisti dve uri potem nadomestiti zvečer. Morda takrat, ko gredo otroci spat. Pri takšni kombinaciji ni s tem nič narobe, a potrebna je disciplina. Še pred leti, ko smo delali raziskavo v podjetjih, kaj si želijo zaposleni, smo ugotovili, da so si želeli prilagodljiv delovni čas. Se pravi, da danes lahko delam deset ur, jutri pa dve uri manj in ta čas porabim zase. Na nek način smo sedaj zaradi dela od doma celo deležni prilagodljivega urnika. A za učinkovitost je potrebna samodisciplina, ki pa je večina žal še ne premore. Kako lahko pridobimo samodisciplino? Kot rečeno, sta zelo pomembna urnik in razporejanje časa. Podjetjem svetujem, da ko delajo sestanke na daljavo, naj to naredijo zjutraj ob osmih. V nasprotnem primeru, če je sestanek na primer ob enajstih, si bodo nekateri privoščili dolg spanec, namesto da bi vstali ob šestih zjutraj tako kot takrat, ko so se vozili v službo. Če začnemo z delom ob devetih, je potem logično, da bomo končali šele zvečer. Če pogledamo realno, z delom od doma privarčujemo tudi na času, ki smo ga sicer porabili za vožnjo na delo. Vsaj ura ali še več na dan! Mi lahko to uro zdaj porabimo zase, za rekreacijo. Ampak to seveda ne gre, če gledamo televizijo do treh ponoči in si rečemo, da bomo tako ali tako lahko dlje spali. Ne, tako to ne gre! Poleg samodiscipline je pomembna tudi organizacija dela. Kdor ima vzgo- Dan D ali jene otroke, ki so sposobni samostojnega dela, bo lažje delal. Kjer pa otroci vpadajo in motijo delovni ritem, tam seveda nastanejo težave. Če se to zgodi, je pametno, da si partnerja razdelita delo in vsak od njiju prevzame del tega bremena in si prilagodi delo na čas, ko gredo otroci spat. Pri vsem tem so zelo pomembni tudi naši cilji in motivacija. Morda je tak način sedaj idealna priložnost, da se družina poveže, da imamo skupne zajtrke, kosila. Za nekatere je bil ta čas naravnost čudovit, ni jih veliko, ampak tudi takšni so. Glede na pozitivne učinke sem prepričan, da bodo zagotovo mnoga podjetja obdržala delo od doma ali vsaj en del, kar je povezano z manjšimi stroški. S temi mehanizmi bomo zagotovo racionalizirali in pocenili delo ter dvignili zadovoljstvo zaposlenih v takšnih podjetjih. Za konec bi dodal samo še to: pri svojem delu sem spoznal veliko vrhunskih športnikov in odličnih poslovnežev. Pa se vprašam, kaj je tisto, kar jih dela drugačne? Uspešni ljudje iščejo vzroke pri sebi, neuspešni pa drugje. Zato pravim, da dajmo kot narod počasi razumeti, da nam ne bo prav nič pomagalo, če se bomo ves čas pritoževali, ampak bo bolje, če se naučimo prevzeti odgovornost zase. Niso politiki tisti, ki so odgovorni za našo srečo, ampak mi sami. Če bomo znali pošteno delati in se prilagoditi situaciji, bomo lahko dobro živeli ne glede na to, kdo je na oblasti. Kdor je doma, naj pogleda, kaj lahko še naredi v življenju. Morda lahko postori kaj okrog hiše, za kar mu je prej zmanjkovalo časa. Tako bomo dobili občutek, da je tudi ta preizkušnja imela neko korist. Vedno je naša odločitev med tem, ali bomo uspešni ali 'luzerji'. Zato vedno rad povem zgodbo Primoža Rogliča, našega odličnega kolesarja, kako je začel trenirati kolesarstvo. Ko je prvič poklical selektorja Andreja Hauptmana in mu dejal, da bi rad tekmoval, mu je le-ta vse skupaj odsvetoval, češ da je pri 22 letih že prestar, da bi moral biti pri teh letih že na turu in da ne bo šlo. Pa čeprav je bil Primož dobro pripravljen kolesar vrhunski športnik, ki je treniral smučarske skoke. Ko že ni več vedel, kako naj ga odslovi, mu je dejal, da za začetek rabi profesionalno kolo in da mu lahko pomaga poiskati poceni trenerja, in to je to. Povedal mu je še, da ga bo to stalo vsaj 4000 evrov. Primož se je zahvalil in odložil telefon. Čez nekaj mesecev ga je Primož ponovno poklical in vprašal, kam naj pride, da ima pripravljen denar. Primož se ni pogajal, ali lahko kaj dobi ceneje, ampak je šel v trgovino za tri mesece delat, da je zaslužil ta denar. Tudi ko je letos na dirki po Franciji, čisto na koncu, na kronometru izgubil proti Tadeju Poga-čarju, si je najprej vzel minuto, da je prišel k sebi in takoj zatem čestital Tadeju. Takrat je bil z mislimi že pri naslednji dirki. Zakaj bi se ukvarjal z nečim, kar je že minilo in obupaval, ko ima pred sabo nove cilje. Dajmo poskušati posnemati take ljudi in razmišljajmo, da smo mi odgovorni zase. Iz preizkušnje lahko pridemo kot zmagovalci. Peter Kavčič Veseli december Javna prireditev s kulturnim programom Dan dobrodelnosti, ki sta ga pretekla leta organizirala Lions in Leo klub Vrhnika letos zaradi znanih razlogov odpade. Lionsi smo se zato odločili letos obdariti otroke nekoliko drugače. S pomočjo Rdečega križa območnega združenja Vrhnika in zavoda za socialno delo, smo se odločili poiskati tiste najbolj potrebne pozornosti, tiste najbolj ogrožene otroke. Naš Levček in Božiček bosta potrkala na vaša vrata. Obdaritev bo potekala predvidoma od 21. do 24. decembra. Darila, ki jih otroci zaradi odsotnosti od doma ne bodo mogli sprejeti, bodo čakala v razdelilnici Rdečega križa in prostorih »donirana hrana« Lions kluba Vrhnika, na Tržaški cesti 24, Vrhnika. Bodimo vse tisto, kar smo lahko, bi pričakovali naši prijatelji otroci. Delimo srečo z njimi, zdi se, da je sreča zato, da se deli to najmočnejšo silo, ki jo pošiljamo v življenja drugih otrok in se vrne v naša. Lions klub Vrhnika Lionsi podarjamo otrokom Naša vsakdanjost in korona situacija, v kateri smo se znašli zemljani in občani, prikliče misli in kliče po pomoči. Najbolj ranljive skupine so starejši, upokojenci in šolo obvezni otroci iz socialno ogroženih družin. Število ogroženih ljudi v naši občini in v sosednjih prav tako ni majhno in je zaskrbljujoče. Ni slučajno, da je naše življe- nje takšno, kot je številno in prostrano vesolje. Vendar smo v njem, med njimi samo to, kar smo. Dobrodelnost v svetu ljudi ima višji smisel, ko govorimo o otrocih, malih ljudeh, o človeku, kajti edino bitje je, ki hoče imeti smisel. Člani Lions in Leo kluba Vrhnika smo z akcijo PODARIMO zbrali 15 rabljenih računalnikov, ki jih je servisiral računalniški center Molek. Nujno potrebne računalnike smo podarili šolam in sicer otrokom, ki računalnike potrebujejo za šolanje na daljavo, ki zahteva boljše pogoje dela in učenja naših otrok. To so Osnovne šole na Vrhniki, Log Dragomer in Borovnica. Trudimo se dobro misliti in s svojo dobrodelnostjo pomagati pomoči potrebnim. Ne bomo odmikali oči od njih in postavljali bomo vse svoje upanje nanje... Lions klub Vrhnika N 05 Občina Vrhnika Ó 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 60 let Planinskega društva Vrhnika Tomaž Strzinar: »Stojim na ramenih mojih predhodnikov, ki so vodili društvo« Planinsko društvo Vrhnika bo decembra obeležilo 60-letnico obstoja. O prehojeni društveni poti smo se pogovarjali z aktualnim predsednikom Tomažem Stržinarjem, beseda pa je stekla tudi o društvenih načrtih. Kje ste se nazadnje mudili v hribih ali gorah? Nazadnje na Planini. Obisk resnejših hribov v Sloveniji pa nazadnje v avgustu, v času Planinskega tabora za mlade, ki ga organizira Mladinski odsek PD Vrhnika. Letos so bili to hribi v okolici Robanovega kota. Drugače pa je letošnja pohodniška bera bolj slaba. Sem pa zaradi letošnjih razmer, ki jih določa virus, odkril še polno novih poti znotraj občine. S tem malo apeliram na obiskovalce Planine in na vse občane, da se povzpnejo na stolp na Planini in si za naslednji pohod izberejo enega od vrhov v tisti smeri neba, ki jim je ljubša. Sprašujem zato, ker pravijo, da imamo Slovenci ljubezen do gora v svoji DNK? Menite tako tudi vi? Mogoče res. Za točen odgovor bi morali vprašati znanstvenike, ki proučujejo človeški genom, če obstaja hribovski gen (smeh, op. a.). Mislim da ne gre toliko za ljubezen do samih gora, kot za ljubezen do narave in želje po odkrivanju novega in obenem visokega. Saj si tako bližje nebu, nekateri bi še rekli bližje nečemu, kar nas presega. In nam je narava podarila griče, hribe in skalnate vršace, tako da samo »izkoriščamo« tisto, kar imamo. Da pa potešimo še nekaj slovenske trme, je strm klanec kot nalašč za to. Hkrati nekateri menijo, da sta pohodništvo in z njim alpinizem modni muhi. Raje bi rekel, da je planinstvo v zadnjih letih v velikem porastu in je postalo zelo množično. Ze pri nas opažamo, da se je obisk Planine zelo povečal. Če odgovorim v duhu sarkazma - kar je danes povezano s slogani zdrav življenjski slog, zeleno, naravno, eko, domače ... Na koncu še selfi na vrhu Škrlatice s klobaso v roki, potem je to modna muha. Če pa pogledamo s pozitivnega stališča, pa povečan obisk gora kaže, da je ljudem všeč narava in ne betonska džungla, da bolj zdravo živijo in prek vloženega truda, da osvojijo vrh, spoznavajo samega sebe - kaj in koliko zmorejo. Naša naloga kot društva pa je, da ozaveščamo obiskovalce gora, da je to rekreacija, ki terja odgovorno ravnanje in znanje, ter da je v Sloveniji poleg Triglava, Kočne in Grintovca še velika množica drugih hribov in gora, ki so vredni obiska. Glede alpinizma se ne bi strinjal, da je modna muha. V Sloveniji so še posamezniki, ki krojijo svetovni vrh alpinizma, na splošno pa Tomaž Stržinar, nekoč načelnik mladinskega odseka, danes predsednik društva. ni bilo narejenih večjih prebojev v osvojenih prvenstvenih smereh ali ponovitev nekaterih zelo zahtevnih plezalnih smeri, ki so bile osvojene pred desetletji z bistveno slabšo opremo takratnih alpinistov. Če za primer vzamemo skrajni primer - prvi vzpon Slovencev na Mont Everest (lani je minilo 30 let). V organiziranje so bili vključeni država, Planinska zveza Slovenije, razna podjetja kot donatorji, dostava opreme iz Slovenije v Nepal je potekala s tovornjakom, nenatančna vremenska napoved, slaba komunikacija, prehrana. Danes je vse prej našteto na boljši ravni in posledično dostopnejšo širšemu krogu. Še vedno pa zahteva planinstvo, predvsem pa alpinizem, poleg fizične pripravljenosti tudi psihično - po domače, da v glavi vse štima. To pa se včasih pozablja. Je pa v porastu športno plezanje v dvoranah. Tudi tu smo Slovenci v svetovnem vrhu. Če omenim samo Janjo Garnbret, ki je lani na svetovnem prvenstvu na Japonskem kot prva plezalka osvojila tri naslove prvakinje, v balvanskem in težavnostnem plezanju ter kombinaciji. Vendar športno plezanje bolj sodi med športne discipline in ne toliko k alpinizmu ali planinstvu. Ste si kdaj mislili, da bo skromna kočica nekoč postala koča, ki bo na leto gostila več deset tisoč planincev? Pred dobrimi 20 leti, ko sem se aktivno vključil v delovanje društva, si tudi v sanjah nisem predstavljal, da bo kaj take gamogoče. Pred desetimi leti, ko je na sestankih kdaj pa kdaj nanesla beseda tudi na to temo, sem si mislil, možno, da bo kdaj nova koča, saj se obisk iz leta v leto povečuje; in pride 12. maj 2018, ko imamo veseli likof ob zaključku gradnje. Na kratko povedano: pred 20 leti ne, danes sem vesel in ponosen, da jo imamo. Res pa je, da je imela prejšnja koča bogato in zanimivo zgodovino. V 30. letih prejšnjega stoletja je Olepševalno društvo (zdaj Turistično društvo) zgradilo leseno kočo in takrat so tudi markirali prve poti na Planino. Koča je bila med drugo svetovno vojno uničena. V 50. letih prejšnjega stoletja so ponovno zgradili leseno kočo in stolp. Leta 1964 pa se je začela gradnja zidane koče. Zgradili so jo iz opeke ob podiranju »stare« Gostilne Mantova, ob odprtju koče je imel govor Ivan Michler (Vrhničan, ki je bil pionir sodobne speleologije), dela so bila opravljena z bistveno enostavnejšim orodjem kot danes. Mnogi izmed bralcev se še spominjajo te gradnje, saj so pri njej aktivno sodelovali, spominjajo se kravat, ki so visele nad krušno pečjo, zarosenih stekel pozimi, ko smo se stiskali ob peči v jedilnici. V njej sta imela Alpinistični in Mladinski odsek srečanja, predavanja in zabave. Mladinski odsek je organiziral večdnevna zimovanja za osnovnošolce. To je le nekaj utrinkov iz tistih časov. Upam in vem, da bo tudi ta koča čez toliko desetletij tudi pripovedovala svoje zgodbe. Kočije verjetno dal poseben pečat prav Mitja Kovačič, r 1 r_i rln i,!'-' ni n.f:-1.--=jti ni ta r o* L t W t 1! K Ti I t * ¿■tftf 5/6Û TrttnLki., flwefcni 19& ^aaslilf Mi nutmnja uiiriva pri ■^ti ïLiu fcw * -ml »t«! gid^DTi. V r- u B I P A ilLkel^UTfll cd!iOr » ILÏ1 tap»Yl t« Vrhnlbt TljLdii^ ji r. 3 L fmnOl -J» i flfll ■ tri Tli njQfiprû rlTuitTD t^r ioTOll 71MISV :i ' r 3 planlmiirigl jisrdruTil Prllwîffi i..) lotrlliD ¡'iS , *hJJnj51S*i j-t v r r.:ii.j.ck 7 ea et«eg i.) TotrmlQ O ToJ-llnl prvini. UOtMttTl Sfll?nw Fn 3, J Hrtu 1 trti Jo m poto» ¡-mai' dnJtv*. 4, ] 2 i. zftpleall i-nULfiDVr,>siLi. gtajnasfi slioit nekdanji najemnik, kije bil izjemen gostitelj. Z Mitjo smo res odlično sodelovali. S svojim pristopom in okusno kulinariko je pripomogel, da se je obisk povečal. S svojo prilagodljivostjo in iznajdljivostjo pa je omogočil, da je bila ponudba hrane in pijače na Planini omogočena tudi v času gradnje nove koče, za kar smo mu na društvu izredno hvaležni. V stari koči se je pred njim zvrstilo osem oskrbnikov in zakonskih parov, ki so vsak na svoj način pustili pomemben pečat. In njim velja velika zahvala, saj brez njih danes ne bi imeli nove koče. Dana in Ciril Kun-stelj, kot prva oskrbnika, sta delala v bistveno skromnejših razmerah. Bili pa so tudi časi, ko koča ni imela oskrbnika. Takrat je društvo organiziralo dežurstva tako, da so posamezni člani skrbeli, da je koča nemoteno delovala ob sobotah in nedeljah. Koliko ljudi na leto obišče kočo ali Planino? Je bilo letos kaj drugače? Zaradi razmer so domači gostje v večjem številu dopustovali doma, se odpravljali v gore. Ste to zaznali tudi vi? Težko je reči glede števila obiskovalcev na letni ravni, ker se nikjer ne beleži. Na palec bi lahko rekli, da v povprečju 50 ljudi na dan. Vendar je to res približna številka. Obisk je zelo velik ob sončnih sobotah in nedeljah. Predvsem je lepo petBiwrit»iji r-D rrfuiiv*r L. Br.KflfiOj StiinifcUiT 1. 1-unntdl.' 'mil J. frMprrrftU --i-ri Jn;i i. IfliiûTflc 'nna fi. t ii'-MrJi. Jad* 7. t^tfctfrfrt: Uiïl r+ EilAtlLf SLril ndprfar JnrrtiJ IO+ Juto rail: "ftîfcftl Ustanovna listina društva pozimi, če je sneg. Obiskovalcev pa ne ustavi niti dež. Zdaj je koča odprta vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih. Včasih pa je bila ob sobotah, nedeljah in praznikih. Pred desetletji je bil obisk manjši, vendar je že od nekdaj to priljubljena pohodna oz. izletniška točka tako za Vrhničane in prebivalce okoliških krajev kot za organizirane skupine iz Slovenije. Tako zaradi odredbe države kot zaradi družbene odgovornosti smo kočo zaprli že v spomladanskem pojavu virusa. Čez poletje je bila koča normalno odprta, od sredine oktobra pa je iz enakih razlogov kot spomladi žal ponovno zaprta. Vsi skupaj upamo, da bomo ta čas prebrodili čim bolje. Zaradi omejitev potovanj se je delno poznal povečan obisk. Vendar so pri nas to dnevni pohodniki. Ni pa to koča, ki bi bila vmesna postaja za nadaljevanje daljših planinskih tur, kot so na primer visokogorske koče, kjer je bilo opaziti resnično povečano število nočitev. Je koča projekt, kije končan ali bo v naslednjih letih deležen še kakšnih posegov? Morebiti okolica? Izgradnja koče iz 60. let in sedanje koče sta bila za društvo zelo velik organizacijski in finančni projekt. Kot je videti, uspešen. Na pobudo gospodarja koče (Roman Novak) smo konec leta 2019 ob koči postavili unikatna lesena igrala N 05 Občina Vrhnika Ó 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Predhodnica današnje koče leta 1964. Veseli Triglavci na Ratitovcu (podjetja Leseno), ki poskrbijo za najmlajše obiskovalce. V drvarnici ob koči je bil narejen še dodaten točilni pult, letos pa je bila postavljena še nova biološka čistilna naprava (BČN). Tako smo nekako zaključili gradbeno-obnovitvena dela, tako, da v prihodnosti ni načrtovanih posegov. Z vsem tem si je koča prislužila tudi dva certifikata: okolju in družinam prijazna planinska koča, ki ju podeljuje Planinska zveza Slovenije. Prvega smo prejeli zaradi celostnega pristopa pri zmanjševanju vplivov na okolje pri gradnji koče in zaradi vključitve BČN. Drugega pa zaradi postavitve lesenih igral, ki objemajo mogočne bukve okoli koče. Res pa je, da ima gospodar koče - Roman - vedno v rokavu kako novo idejo, ki jo je pripravljen z vso zavzetostjo s pomočjo članov uresničiti. Vendar bodo ideje za nekaj časa ostale še v rokavu. Sedaj je na vrsti, da se posvetimo osnovni dejavnosti društva - za člane organizirati pohode in planinske tabore za mlade, izobraževati strokovni kader (planinski vodniki, markacisti in varuhi gorske narave), urejati planinske poti Markacijski odsek in skrbeti za ohranjanje narave kot take. Bogato zgodovino ima tudi stolp, kije bil pred desetletji malo več kot lovska opazovalnica, zdaj pa je prepoznaven znak Planine. Zgodovina stolpa se začne v 30. letih prejšnjega stoletja. Vendar takrat še v okviru Olepševalnega društva. Najprej je stalo 3-4 metre visoko leseno razgledišče. Leta 1934 je Olepševalno društvo postavilo 16 m visok lesen razgledni stolp, ki je bil med drugo svetovno vojno porušen, leta 1955 pa so postavili novega, ki je bil visok 21 m. Po več kot 50 letih se je porodila zamisel o zgraditvi novega, saj je bil tisti iz leta 1955 že zelo dotrajan. In leta 2008 smo s ponosom prerezali trak novega stolpa, ki je visok 21,5 m. Po obliki je podoben prejšnjemu, z glavno razliko, da ima večjo razgledno ploščad in da na njem ponosno plapola slovenska zastava. Ze v starejših zapisih zasledimo, da je bil stolp pomembna turistična točka za Vrhniko, saj je bila v 30. letih prejšnjega stoletja na ljubljanskem kolodvoru reklamna fo- tografija stolpa. In tudi dandanes je pomemben kot turistična ponudba Vrhnike. Stolp je lepo tesarsko delo; lesena konstrukcija mu daje toplino in tudi z estetskega vidika je pravi lepotec. Planine brez stolpa si sploh ne predstavljam. Z njega imate Barje kot na dlani, ko se ozrete na levo, seže pogled do Julijcev, na desno proti Krimu, ko je Vrhnika še zavita v jesensko meglo, lahko z njega občudujete »megleno morje«, neporočeni pari pa lahko na njem izrečejo svoj usodni »da«. Po našem vzoru je tudi Planinsko društvo Zu-sem postavilo enak stolp na Zusmu. Spomnim se, da je bilo pred leti slišati, da bi stolp mogoče še povišali? Bile so ideje, ki za nas niso bile zanimive oz. smiselne, saj smo si želeli zgraditi stolp enake višine. Lani je vanj nesrečno usekala strela, kajne? Lani junija je strela dobesedno »skurila« zastavo in jeklenico, ožgala del enega od tramov, polomila deske na ploščadi ter del ograje. Nekaj trenutkov za tem je udarila še blizu koče in poškodovala del električne napeljave. Vse smo uspešno sanirali. K sreči v času udara strele ni bilo nikogar na stolpu, tako da ni bil nihče poškodovan. Planinsko društvo Vrhnika je po mojih podatkih drugo največje vrhniško društvo. S čim prepričate ljudi, da se odločijo za vstop v vaše vrste? Zakaj pravzaprav članstvo? A ni lepše v biti hribih sam? Da imamo toliko članov, je več razlogov. Prvič - Vrhničani so že pred ustanovitvijo društva radi hodili v hribe. Prve zapise o članstvu Vrh-ničanov v Slovenskem planinskem društvu, ki je predhodnik Planinske zveze Slovenije (PZS), najdemo v Planinskem vestniku že leta 1902. Tistega leta sta bila člana Gabrijel Jelovšek (takratni župan Vrhnike) in Josip Lenarčič. Kasneje, ko je bila ustanovljena PZS in posamezna društva v krajih, so se Vrhničani včlanjevali v Planinsko društvo v Ljubljani in v njegov alpinistični odsek. Drugič - društvo ima dolgo in uspešno tradicijo in s tem ugled in prepoznavnost. Tretjič - pravijo, da tisti ki živimo daleč od gora, si bolj želimo k njim in Planinsko društvo, ki domuje na robu Ljubljanskega barja, je kot nalašč za to. Četrtič -organiziramo zelo raznolike planinske pohode, Mladinski odsek skrbi za podmladek, Markacijski odsek vzorno skrbi za planinske poti v okolici Vrhnike, ki jih je več kot 50 km ... Se pravi, da se lahko naši člani vključijo v eno od prej naštetih dejavnosti ali kot pohodniki ali kot aktivni prostovoljci na področju planinstva in da s plačilom članarine podprejo naše prostovoljno delo na področju planinstva (vodenje pohodov, izobraževanja vodnikov, markacistov ...). Če gledamo z materialnega stališča, pa posredno s plačilom članarine pripomorejo k urejanju planinskih poti širom Slovenije, delovanju gorskih reševalcev . Naši člani se lahko udeležijo planinskih pohodov, ki potekajo pod vodstvom planinskih vodnikov, ki imajo potrebno strokovno znanje za varno hojo v hribih, ob tem pa jih spremlja še prijetna družba. Po mojem mnenju je v hribih vedno lepše v dobri družbi. Res pa je, da je lepše na tistih poteh, kjer ni gneče oz. poti niso tako obljudene. Je pa čisto odvisno od človeka. Planinski pohodi in izleti so kulisa vašega društva, a zadaj za vsem so vendarle ljudje, ki delajo; tuje gospodarski odsek, markacijski, okoljevarstveni... Kako ste organizirani? Temelj društva so aktivni prostovoljci. Upravni odbor, ki skrbi da društvo, kot organizacija deluje. Potem so tu načelniki odsekov - mladinskega, markacijskega in gospodarskega odseka ter načelnica odseka za varstvo gorske narave in vodje pohodnih skupin, ki organizacijsko skrbijo za delo na njihovem področju. Pomembno vlogo ima strokovni kader - planinski vodniki, ki po opravljenih tečajih in izpopolnjevanjih vodijo planinske pohode in tabore, markacisti, ki urejajo planinske poti, varuhi gorske narave, ki skrbijo za ohranjanje narave, gospodar, ki skrbi, da je vsa infrastruktura društva v dobrem stanju in da dela v duhu dobrega gospodarja, mentorji planinskih skupin in mladinski voditelji, ki navdušujejo mlade za hojo v hribe in vodijo planinski krožek na Osnovni šoli Ivana Cankarja in Osnovni šoli Antona Martina Slomška, urednik spletne strani, ki skrbi, da širšo javnost v besedi in sliki seznanjamo z našo dejavnostjo, ter blagajničarka in računovodkinja, ki bdita nad financami. Ne smemo pa pozabiti na vse tiste prostovoljce, ki s svojim »udarniškim« delom pripomorejo, da so speljane akcije društva. Nobeno društvo nima dolgoročnega obstoja brez mladine. Kot mi je znano, ste bil nekoč načelnik mladinskega odseka, kajne? Delo z mladimi mi je blizu, saj je lepo videti njihov razvoj na področju planinstva. In to delo sem opravljal z veliko mero odgovornosti, saj se v mladih letih gradijo temelji za odgovoren in spoštljiv odnos do sočloveka, narave in hribov. Mladi so pomembni, saj je na njih prihodnost vsake organizacije. Mladinski odsek (MO) je bil ustanovljen leta 1964, torej že štiri leta po ustanovitvi društva, in leta 1965 je organiziral prvi planinski tabor v Tamarju. S tem je naš MO eden najstarejših v Sloveniji in z najdaljšo neprekinjeno tradicijo organiziranja planinskih taborov. Prvi načelnik in prvi vodja tabora je bil Janez Kunstelj, ki je kasneje postal uspešen alpinist. Z zelo aktivnim delovanjem mladincev in na pobudo Janeza Kunstlja je bil iz njihovih vrst po letu 1966 ustanovljen Alpinistični odsek (AO). Na začetku je deloval kot sekcija znotraj Akademskega alpinističnega odseka v Ljubljani, potem pa je postal samostojen odsek znotraj našega društva. Zal je AO trenutno v mirovanju. MO je kmalu začel sodelovati z osnovno šolo na Vrhniki, kjer so učiteljice organizirale planinski krožek in s pomočjo planinskih vodnikov iz MO-ja organizirale planinske pohode ter planinsko šolo. To je bila nekakšna »kovnica« za kasnejše aktivne člane znotraj MO-ja. Prek mladincev sem tudi sam prišel v društvo in postal njegov aktiven član. Kot je videti, so me takratni člani MO-ja dodobra »zasvojili« s hribi in društvom, da sem bil načelnik od leta 2002 do 2019. Dolga doba, tako da mi je MO kar zlezel pod kožo Danes deluje nova in mlada ekipa, ki v MO z mladostniško zavzetostjo prinaša svežino. In to je zame nekakšna potrditev, da sem oz. smo delali v pravi smeri. Sedaj sem v odseku samo kot stranski opazovalec, ki včasih priskoči na pomoč s kakšnim nasvetom. Z veseljem pa bom spremljal delovanje odseka še dolga leta. Vesel in ponosen sem na to, da so v vsej svoji zgodovini planinski tabori v organizaciji MO-ja potekali neprekinjeno. Ni jih ustavila ne vojna v času osamosvajanja Slovenije ne letošnji koronavirus. Torej je odsek trdoživ in zavzet za svoje delovanje. Da se je društvo obdržalo vsa leta, je verjetno res, da imamo Slovenci planinstvo in gorništvo zapisana v gene. V teh dneh društvo praznuje 60-letnico obstoja. Boste jubilej na kakšen način posebej proslavili in kaj ostajajo vaši največji izzivi? Vzrok, da društvo deluje že tako dolgo, je tudi v tem, da je bil zgrajen na trdnih temeljih s takratnimi ustanovnimi člani in da so ga vodili preudarni predsedniki. Isaac Newton je rekel da stoji na ramenih velikanov. S tem je želel povedati, da ne bi prišel do svojih odkritij, če ne bi bilo pred njim Galilea, Kopernika in drugih. Tako tudi jaz lahko rečem, da stojim na ramenih velikanov oz. mojih predhodnikov, ki so vodili društvo. Po njihovi zaslugi ima društvo za seboj bogato in lepo zgodbo, ki traja že 60 let. Društvo je bilo ustanovljeno 4. decembra 1960. Naš namen je bil, da bi letos to obeležili prav na isti datum. V začetku leta je bilo več idej, kako bi proslavili, vendar je zaradi pojava virusa spomladi ostalo samo pri tem. Za »tolažbo« bo v naslednjem letu izšel bilten, v katerem bo zajeto delovanje društva zadnjih deset let in s krajšim povzetkom od leta 1960 do 2010. Saj smo pred tem že izdali biltena ob 40- in 50-letnici. To bo nekakšna dopolnjena izdaja k prejšnjim dvema. Ko pa bodo razmere dopuščale, bomo zagotovo pripravili nekaj s čimer se bomo predstavili Vrhničanom in se poveselili ob tej obletnici. Za prihodnost so cilji, da pridobivamo aktivne člane, ki se bodo vključevali v naše akcije, se izobraževali na področju vzgoje mladih, vodenja pohodov, urejanja planinskih poti in gospodarjenja z društvom. S takim znanjem bodo pripomogli, da bo društvo opravljalo svoje poslanstvo. Izziv je tudi dogovor z občino, da so planinske poti prepoznane kot športni objekt, za katerega so potrebna tudi finančna sredstva, da se urejajo. Za zaključek pa še moje videnje planinstva oz. moj planinski moto, to je citat Tineta Maren-četa: »V hribe hoditi je svoboda, svoboda pa pomeni odgovornost.« Pa varen korak. Gašper Tominc N 05 Občina Vrhnika Ó 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šestdnevni potapljaški safari PK Vrhnika Ko med potapljači pogovor nanese na potapljaški safari, večina najprej pomisli na Egipt. Tam so safariji ena glavnih oblik potapljaškega turizma, zato ob omembi safarija v Jadranu mnogi dvignejo obrv. Potapljaški safari na Jadranu? O, da! In večina potapljačev se vrača vsako leto, tudi po večkrat. Edi Franolic je izkušen potapljaški maček in kapitan potapljaške ladje Oliga. Iz ribiške v potapljaško predelana ladja ponuja skupini 15 do 20 pota- pljačev vse, kar potrebujejo za udobno potapljanje in bivanje na barki. Razen spanja. No, nekateri prenočijo tudi na palubi, strehi ali v viseči mreži, razpeti med ograjama barke, a večina si zvečer raje razpre šotor na kopnem in prenoči v udobju spalne vreče. Prostora za potapljače in opremo je več kot dovolj, Oliga pa je opremljena tudi s kompresorjem za polnjenje jeklenk. Če kje, je na barki gneča le za mizo. Ko je čas za zajtrk, kosilo ali večerjo, noče biti nihče zadnji pri mizi in čeprav je kuhinja na Oligi precej majhna, hrane še nikoli ni zmanjkalo. Pravzaprav je naravnost osupljivo, kaj vse Edi Potapljaška ladja Oliga Pot potapljaškega safarija ustvari za štedilnikom, medtem ko polni jeklenke, opisuje potapljaške lokacije, deli nasvete in počne še sto in eno stvar. Pladnji hrustljavo pečenih rib vseh vrst, plošče sočnega mesa, rižote, testenine, priloge, solate in druge dobrote nikogar ne pustijo ravnodušnega. Na srečo je na strehi Olige tudi velika terasa, ki se po kosilu spremeni v enkraten prostor za počitek po okusnem obroku ... Safari Potapljaškega kluba Vrhnika (PK Vrhnika) Člani PK Vrhnika smo se 30. junija opravili na prvega od dveh letošnjih safarijev. Zaradi vseh zapletov s korono se nas je na krovu zbralo le devet, a zato dogodivščina ni bila nič manj zabavna. Pred nami je bilo šest dni potapljanja po Kvarnerju, načrt potopov pa je vseboval tudi nekaj lokacij, po katerih smo nekateri od nas že dolgo hrepeneli. V slabem tednu smo prenočili vsako noč na drugem pomolu - v Uvali Ul (Punta Križa) na Cresu, na Premudi, na Malem Lošinju, v mestu Cres in v zalivu Torkul pri Pi-nezicih na Krku. V šestih dneh smo opravili skupaj 16 potopov na 13 lokacijah, prepluli pa več kot 200 navtičnih milj. Med drugim smo se potapljali na stenah Velega Cutina, v Katedrali na Premudi, na Vodenja-ku, obiskali smo ladijski razbitini Etneo na Unijah in Lino pri Cresu, privoščili pa smo si tudi sproščanje v podvodju Plav-nika in šolski potop v zalivu Torkul. Na Premudi smo med drugim obiskali tudi najdišče amfor, na Unijah pa ostanke antične razbitine. Ritem treh potopov na dan ni bil preveč zahteven, obenem pa je lahko, če je kdo tako želel, mirno kakšnega tudi izpustil. Ker nas je bilo na krovu le devet, smo bili deležni zares velikega prostorskega udobja, edina slaba stran pa je bila, da je čas v dobri družbi (pre)hitro minil. Adrenalin, želva in obisk delfinov Med plovbo smo doživeli tudi nekaj nepotapljaških prigod. Manj prijetna je bila adrenalinsko popotovanje od Unij do Cresa, za katerega smo zaradi visokih valov potrebovali skoraj štiri ure in bi jo marsikdo od nas raje zamenjal za obisk zobozdravnika. Nadvse pa smo se razveselili enkratnega prizora, ko smo na gladini uzrli veliko morsko želvo. Nepozabno srečanje s čudovito lepotico so nadgradili še delfini, ki so nekaj časa plavali z nami in postavili piko na i. Dva uspešno končana tečaja in skrb za ekologijo V klubu se zavedamo, da je nenehno učenje in nadgrajevanje znanja ključno za varne potope, klubska potapljanja pa so odlična priložnost tudi za šolanje in dokončanje tečajev. Na tokratnem safariju so novi potapljaški kategoriji dosegli Marko Hlevnjak, ki je uspešno zaključil tečaj AOWD, ter Martin Podlipec, Marko Lipovec in Robert Reš ki so postali Dive Guidei. Poleg izobraževanja smo ponosni tudi na so- Na razbiti ladji Lina delovanje kluba v ekološkem projektu Blue Ocean. Na skoraj vsakem potopu smo z dna prinesli nekaj smeti in na tak način dodali svoj prispevek k čistejšemu okolju. Hej, kdaj gremo spet? Še preden je kapitan Edi krmo Olige elegantno približal privezu v Punatu, smo že kovali načrte za naslednji safari. Doži- vetje je namreč zares enkratno in še dolgo ostane v spominu, tudi po zaslugi fotografij, ki nastanejo pod gladino, na krovu barke in na kopnem. Mimogrede, poleti smo organizirali še en safari. Obiskali smo popolnoma druge lokacije, na krovu nas je bilo več kot dvajset in eno noč smo morali držati šotore, da nam jih ni odpihnilo. Ampak bilo je en- Hobotnica med koralami kratno in naslednje leto bomo šli zagotovo spet! Če se nam želite pridružiti, nas najdete na Facebooku na @PKVrhnika. Dobrodošli v naši družbi! Potapljaški klub Vrhnika Tel.: 041 360 372 (Boštjan Turk) E-naslov: pk.vrhnika@ gmail.com Facebook: @PKVrhnika N 05 Občina Vrhnika Ó 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhniško združenje šoferjev in avtomehanikov se je spomnilo žrtev prometnih nesreč Tretja nedelja v novembru je svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga že več let obeležujejo tudi v vrhniškem združenju šoferjev in avtomehanikov. »V Sloveniji je nosilec aktivnosti je FEVR koordinator v Sloveniji pa Zavod Varna pot, kateremu se ob obeležitvi pridružimo tudi druge nevladne organizacije. Letošnji slogan aktivnosti je: spominjajmo se preminulih, pomagajmo preživelim in ukrepajmo za boljšo zdravstveno oskrbo ponesrečencev,« je pojasnil Franjo Čretnik iz Združenja šoferjev in avtomehanikov Vrhnika. »V sklopu organizacije ZZŠAM Slovenije svoj poklon in spoštovanje do žrtev, ponesrečenih in svojcem izkažemo tudi člani ZŠAM Vrhnika. S prižigom svečk in krajšo spominsko slovesnostjo običajno ob prisotnosti župana, policije, gasilcev in občanov Vrhnike obeležimo ta dan pri spomeniku našega rojaka Ivana Cankarja. Letos žal okoliščine tega ne dovoljujejo, vendar kljub trenutnim izrednim razmeram nismo pozabili na njih.« Kot je še dejal Čretnik, se bodo s svojim preventivnim delom tudi v prihodnje zavzemali, da bo čim manj žrtev na naših cestah. "Skupaj sledimo Viziji nič," je še dejal Čretnik. Prav tako so se v novembru člani ZŠAM Vrhnika spomnili svojih pokojnih članov. Po navadi jim na grobove položijo nagelj, s praporom pa se udeležijo komemoracije na Drči. Letošnji po-klon je minil v znamenju epidemije, zato so se v spomin preminulim članom poklonili, prižgali svečko in položili ikebano pri Cankarjevem spomeniku. GT, foto: Jaka Čretnik in Leon Novak Letošnjo jesen že šestič po obronkih Podlipske doline Podlipska dolina, zibel, ki leži v nedrju obrobnih bregov, poraščenih z gozdovi in travniki, velja za eno najlepših zelenih in mirnih dolin naše občine. To je stranski zaliv nekdanjega Ljubljanskega barja, kamor so se pred več tisoč leti umikali in naseljevali nekdanji prebivalci Barja. Pokrajina v vseh letnih časih vabi na sprehode in tako smo tudi mi letošnjo prvo soboto v oktobru izstopili iz svojega vsakdana in se podali na tradicionalni pohod. Ni bilo ravno najlepše vreme, imeli pa smo dovolj dobre volje, da smo pogumno krenili cilju naproti. Ker so bile poljske in gozdne poti razmočene, smo se z zbirališča v Podlipi odpravili po cesti proti Smrečju. Na razpotju proti Šentjoštu smo si ogledali etnološko zbirko, ki je s številnimi ohranjenimi predmeti popestrila pohod še zlasti tistim, ki je še niso videli. Pot smo nadaljevali v smeri Potoka in se ob vzponu na Bendetov grič ozrli na Ljubljansko barje in notranjske hribe, nato pa se podali strmo skozi Možinetov gozd proti Lavrovcu. V gozdu je še vidna pot, ki je že dolgo nazaj služila za prevoz lesa iz Zale in naprej do železniške postaje na Verdu. Po isti poti so tovorili tudi les za ladijske jambore in opornike - bordonale za spust ladij v morje. Na posameznih mestih, še zlasti tam, kjer je pot potekala po močvirju ali mehkih tleh, so še vidne lesene okroglice, ki so stikoma položene ena ob drugi in tako preprečevale vdor koles težko obremenjenih voz. Na vrhu Lavrovca, na nadmorski višini 884 m, kjer poteka stičišče Polhograjskega, Rovtarskega in Škofjeloškega hribovja, smo dosegli cilj. Tam se odpira lep razgled na pogorje Kamniških in Julijskih Alp, Dolenjsko in Notranjsko hribovje, Snežnik in proti zahodu na Trnovski gozd. Ker ima vrh izrazito sončno lego, je na tistem mestu Urad za Meteorologijo ARSO leta 1964 postavil heliograf, ki meri ure sončnega obsevanja. Instrument že vsa leta upra- vljajo domačini, sedaj Ciril Kr-žič. Prav tam mimo potekajo markirane poti: Evropska pešpot št. 7, Loška planinska pot, Pot ob Rupnikovi liniji ... Na omenjeni najvišji točki našega pohoda smo se razgledali po bližnji okolici, v objektiv ujeli nekaj lepih posnetkov in se hitro vračali proti Pod-lipi, saj se je vreme stemnilo in opozarjalo na spremembo. Za kratek čas smo vedrili pri znancu na samotni kmetiji, ki nas je sprejel s kapljico domačega, pomalicali prigrizek iz nahrbtnika in v dežju hiteli proti smreški cerkvi. Ker padavine niso ponehale, ampak se še stopnjevale, smo poklicali domače, da so nas odpeljali na izhodišče v Podlipo. Kljub dežju ob vrnitvi smo se razšli dobre volje. Na obrobju naše krajevne skupnosti je ostalo še kar nekaj nepoznanih poti, po katerih se bomo ob tradicionalnih pohodih sprehodili prihodnja leta. Zato vas že sedaj vabimo, da se nam pridružite. Zapisal in fotografiral: Jože Malovrh Na Drči položili venec Vrhnika, 31. oktober - Delegacija ZB NOB Vrhnika je pri grobnici na Drči položila venec v spomin na vse podle in umrle partizane v drugi svetovni vojni ter za vse umrle borce v seda- njem povojnem obdobju. Tradicionalen potek komemoracije je letos okrnil koronavirus, zato so se jo udeležili le člani delegacije. Simon Seljak N 05 Občina Vrhnika Ó 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kmetija Zaplana - doživetje narave in preteklosti V naravi, na stari hribovski kmetiji Zaplana, potekajo inovativni projekti, s katerimi kmetija dokazuje, da vpeljava novih praks lahko prinaša dodano vrednost in tako pomembno prispeva k trajnostnemu razvoju kmetije pa tudi širšega okolja rovtarskega hribovja. Kmetija, kjer vsak obiskovalec najde miren kotiček zase, je na Marinčevem griču v Občini Vrhnika. Naravno okolje in ohranjena kulturna dediščina samotne hribovske kmetije, ki se razprostirata na več hektarjih, vsakemu obiskovalcu omogočata pristno izkušnjo doživetja prostora. Obiskovalec v tradicionalnem kmečkem okolju lahko uživa v stiku z naravo, miru, zasebnosti in kulinariki, ki temelji na sestavinah, pridelanih na okoliških kmetijah. Ravno slednje so na izviren način podkrepili s sodelovanjem v projektu Okus narave, ki ga sofinancirata RS in EU v okviru javnega razpisa PRP 2014-2020: Podukrep 16.9 - Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani. Kmetija na Zaplani kot projektni partner pri projektu uspešno sodeluje že od samega začetka, saj zagotavlja prostor za izvedbo izobraževanj, za katera skrbi vodilni partner, socialno podjetje Rudra Simha, d. o. o., ki upravlja več vegetarijanskih restavracij v Ljubljani in izvaja različna izobraževanja na področju kulinarike in zdravega načina življenja. Projekt Okus narave izvaja aktivnosti s področja ozaveščanja in izobraževanja o zdravem načinu prehranjevanja, pripravi hrane ter skrbi za okolje, povečanja usposobljenosti članov kmetij, spodbujanja trajnostnega razvoja kmetij in medge-neracijskega sodelovanja, izmenjave znanja in izkušenj. Na kmetiji tako potekajo izobraže-valno-družabne delavnice, na katerih sodelujoči spoznavajo, kakšna so načela zdravega prehranjevanja v posa- meznem letnem času ter kako lahko z darovi, ki nam jih v tem času ponuja narava, poskrbijo za svoje zdravje in si pripravijo preproste okusne in hranljive obroke. V okviru delavnic se sodelujoči sprehodijo po posestvu kmetije, z domačim imenom Pr' Onegovčk, ki jo nosilec kmetije ureja po načelih trajnostnega razvoja in skrbi za okolje, s posebnim posluhom za tamkaj živeče ptice in druge živali. Delavnice so brezplačne in usmerjene k spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja, izmenjavi znanja in izkušenj. Presenečenje na kmetiji doživite že ob samem prihodu. Na koncu lokalne ceste se ob vstopu na posest odpre čudovit razgled na bližnjo in daljno okolico. V osrčju posestva je stara in dobro ohranjena kmečka hiša in od tam se odpre pogled na sosednje hribe s cerkvijo sv. Hieronima, neskončne zelene pašnike, zelenjavni vrt, star travniški sadovnjak in bogat gozd. Skrb za slednja dva je vzpodbudila aktivno sodelovanje v kar dveh evropskih projektih EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije), projektu Travniški sadovnjaki (trajanje 11/2019 - 11/2022) in Gozdni rob (trajanje 6/2020 -6/2023), ki ju sofinancirata RS in EU iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja in se izvajata v okviru javnega razpisa za podukrep 16.5 - Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam na področju gozdarstva. V projektih kmetija na Zaplani ni osamljena, saj so v projektu aktivne še druge izbrane kmetije iz celotne Slovenije. Kmetija na Zaplani je usmerjena v trajnostno naravnano kmetijstvo, v ohranjanje starih tradicionalnih vrst in sort sadnega drevja; uvajanje monokultur in visoka stopnja specializacije nikakor ne sodita na njen seznam. V sklopu obeh projektov so se usmerili v ponovno obujanje tradicionalnih in lokalnim razmeram prilagojenih rab tal. Sadovnjaki so vsekakor prepoznaven in nepogrešljiv element rovtar-skega podeželja. Glavni cilj projekta EIP - Travniški sadovnjaki, katerega nosilec je Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, so uvajanje vzdržne kmetijske rabe z namenom povečevanje biotske in krajinske pestrosti z ustvarjanjem Razgled z Zaplane (Vse foto: arhiv Zaplana) Pogled na gozdni rob v daljavi boljšega okolja za razvoj številnih organizmov (opraševalci, ptice, zelišča); varovanje tal in podtalnice, povečanje učinkovitosti rabe tal na manj rodovitnih zemljiščih. Pomemben cilj je tudi prenos znanja v prakso, izobraževanje, večje kompetence pridelovalcev na področju vzdržnega kmetovanja in izboljšanje socialnega statusa kmetov z uvajanjem novih konkurenčnih produktov. K večji biotski pestrosti travniških sadovnjakov, kjer najdemo več kot 3.000 živalskih vrst, prispevajo pestri naravni elementi in raznolike ekološke razmere, večslojna sestava tal ter različno visoka drevesa. Travniški sadovnjaki so poleg ekološke vloge zelo pomembni tudi pri ustvarjanju estetske, rekreacijske in regionalne identitete. Na kmetiji v sklopu projekta potekajo raznovrstne aktivnosti. V začetni fazi so potekali ogledi, spoznavanje kmetije in njenih dejavnosti, pri čemer so sodelujoči člani partnerstva projekta pridobivali podatke o pomembnejših lokacijah kmetije za izdelavo načrta umestitve travniških sadovnjakov v kulturno krajino. V nadaljevalni fazi projekta na kmetiji poteka obnova že obstoječega travniškega sadovnjakav ter vzpostavitev novih z dvonamen-sko rabo (paša oz. pridelava krme in sadja). Zasajene površine služijo kot poligoni za delavnice in demonstracije prenosa znanja. Poleg kmetije na Zaplani pri projektu sodelujejo tudi druge kmetije iz različnih slovenskih regij, Kmetijski inštitut Slovenije, Zavod Jabolko in podjetje 2Dom. Na drugi strani pa se projekt EIP - Gozdni rob, katerega nosilec je Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, nanaša na ohranjanje vrstne pestrosti v tistem delu gozdnega ekosistema, ki ga lahko definiramo kot gozdni rob. Govorimo o meji med gozdom in kmetijskimi površinami, ki ima prav posebno vlogo, saj se na majhnem območju stikajo gozdne, robne in travniške vrste, posledično je velika tudi pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Mnogim živalskim vrstam, na primer parkljarjem, je gozdni rob nadvse privlačen, ker nudi možnost hitrega umika v zavetje gozda in obilico hrane v bogati grmovni rasti in travniški paši. Gojenje in ohranjanje gozdnega roba Travniški sadovnjak je pomembno npr. za divjad, ptice, estetski videz ter stojnost gozdnega sestoja. Pri negi gozdnega roba tako ni v ospredju kakovost dreves, temveč so pomembnejše različne in številne druge funkcije. Poleg že omenjene ekološke funkcije lahko med drugimi opredelimo tudi gospodarske (prodaja gozdnih plodov in sadežev, lov, gozdarstvo), socialne (rekreacija, nabiralništvo, izkustveno učenje, turizem) in estetske oz. doživljanja gozdnega roba v okviru krajine. Glavni cilji projekta so izdelava smernic za vzpostavitev, sanacijo, oblikovanje, gospodarjenje in traj-nostno vzdrževanje gozdnega roba; ohranjanje in izboljšanje vrstne pestrosti gozdnega roba; omejevanje razširjenosti invazivnih vrst; ozaveščanje strokovne in zainteresirane javnosti o pomenu gozdnega roba; povezovanje različnega znanja; pridobivanje novega znanja in kompe-tenc ter s tem izboljšanje zaposlitvenih možnosti in ustvarjanje prihodka na podeželju, povečanje turističnega obiska vasi in rekreacijskih točk. Tako pri projektu EIP - Travniški sadovnjaki kot pri projektu EIP - Gozdni rob je kar nekaj aktivnosti namenjenih ozaveščanju lokalnega prebivalstva in mladih, ki se izobražujejo v srednješolskih in visokošolskih kmetijskih programih, študentom s področja okoljskega načrtovanja in biologom, ki so oziroma še bodo preko Zdrava domača hrana delavnic, predavanj aktivno vključeni v projekt. Izvedba tako raznolikih in obsežnih aktivnosti v okviru kmetije na Zaplani pa ne bi bila mogoča brez podpore in sodelovanja Občine Vrhnika in Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, ki imata zelo veliko posluha za uvajanje novosti in sprememb, ki prispevajo k ohranjanju in razvoju same kmetije ter bližnje in širše okolice. Z uspešnim sodelovanjem v naštetih projektih na Kmetiji doživetij Zaplana dokazujejo, da z uvajanjem raznovrstnih dejavnosti skrbijo za napredek kmetije ter povečevanje usposobljenosti članov kmetije in tudi druge zainteresirane javnosti. Najlepše pa je, da vse aktivnosti na kmetiji potekajo brez posegov, ki bi obremenilno vplivali na okolje. Na tak način kmetija na Zaplani prispeva k napredku in večji inovativ-nosti kmetij, družbe in lokalnega okolja. NČ REPtfBL»« ÍIÜWN1M MiNisTfiíTwoiAínenjíTVfl. GDZMHSTYO IW FflEHRAW N aŠ Občina Vrhnika 30. november 2020^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na polovici smo! Glede na to, da je od zadnjih lokalnih volitev minilo že dve leti, torej polovica mandata, je to pravi čas, da se ozremo nazaj in pogledamo, kaj je bilo v tem času narejenega. Lista za razvoj Vrhnike in podeželja (LRVP) je imela v prejšnjem mandatu enega svetnika - Viktorja. Zaradi razmerij v občinskem svetu je bilo njegovo delovanje omejeno v glavnem samo na opozarjanje ter predstavitve predlogov rešitev in izboljšav. Odločala je druga večina. Da je Viktor izpostavljal prave teme, so pozneje pokazala dejstva. Predvsem je opozarjal na predrage in neučinkovite projekte, med katerimi je bil tudi Zdravstveni dom Vrhnika, na netransparentnost vodenja Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, na popolnoma neprimerno (tiho) podporo takratnega občinskega vodstva Kemisu, na neuravnotežen razvoj krajevnih skupnosti in na pomanjkanje razvojnih projektov, v prvi vrsti turističnih v naši občini. Okoli Viktorja se je zbrala skupina dobro mislečih Vrh-ničanov in odšli smo na volitve, kjer smo med vsemi strankami in listami prejeli največ glasov. To nam je omogočilo, da smo lahko od besed prešli k dejanjem. Če se spomnimo, kaj je na zadnjih volitvah zagovarjala LRVP in kaj nam je od ključnih stvari v teh dveh letih uspelo narediti? Sodelovali bomo z vsemi! V občinskem svetu se je oblikovala trdna večina zelo različnih strank in list, ki odloča neideološko. Vsi smo namreč Vrhničani. Pri tem je vloga LRVP s petimi svetniki verjetno ključna. Tak način dela in odločanja namreč omogoča sprejetje tudi najtežjih in občutljivih odločitev v občinskem svetu. Dva člana LRVP (v prvem obdobju Grega, sedaj Bernarda) sta se poleg delovanja v občinskem svetu, za kar sta bila izvoljena, dodatno angažirala tudi kot neprofesionalna podžupana in tako tudi operativno pomagala županu in občinski upravi pri izvedbi nekaterih ključnih projektov. LRVP tvorno sodeluje tudi v Nadzornem odboru Občine Vrhnika, v Nadzornem svetu Komunalnega podjetja Vrhnika, v svetih javnih zavodov, v občinskih komisijah, odborih in drugje. Viktor dvema komisijama tudi predseduje. Več naših članov je bilo izvoljenih v svete krajevnih skupnosti. Anže, Boštjan in Tomaž so tudi predsedniki krajevnih skupno -sti. Uravnotežen razvoj vseh krajevnih skupnosti! V občinskem proračunu so zdaj krajevne skupnosti dosti bolj enakomerno zastopane. Vse na Vrhniki končane projekte smo podprli tudi v LRVP. Ob tem ni odveč omeniti, da so prav Gregova prizadevanja pripeljala do tega, da so v vse krajevne skupnosti »s podeželja« napeljali optiko. O tem so vsi v prejšnjem mandatu lahko le sanjali. Žal je epidemija ustavila ta projekt tudi v »centru Vrhnike«, a verjamemo, da se bo tudi to kmalu še zgodilo. Z občinskimi sredstvi bomo upravljali gospodarno! Bili smo veliki kritiki ne same investicije v Zdravstveni dom Vrhnika, temveč tudi načina njegove izgradnje. Kako zelo smo imeli prav, je jasno sedaj, ko je projekt končan. Nismo pa samo opozarjali, ampak je naš član Grega prevzel tudi koordinacijo dokončanja v prejšnjem mandatu začetih projektov. Samo na projektu Zdravstveni dom Vrhnika je bil v zadnji fazi dosežen prihranek vsaj 400.000 €. Dokončani so bili tudi vsi drugi projekti, na primer »zlati ovinek«, vsi praviloma z izdatnimi prihranki. Ob tem se je v Občini Vrhnika prekinilo s prakso dodatnih del, višanja cen in preseganja finančnih okvirjev. Prihranki se lahko sedaj investirajo drugam. Vzpostavili smo tudi sistem projektnega vodenja v občini, ki onemogoča anomalije na področju vodenja projektov, kot smo jim bili priča v preteklosti. Ne, Kemisu! Po (tihi) podpori Kemisu prejšnjega vodstva občine se je celotna zadeva sedaj obrnila. Tako občinski svet kot tudi župan smo enotni, da Kemisu (vsaj s takim odnosom, kot ga ima do sedaj) na Vrhniki ni mesta. Pri tem se je še posebno zavzela članica LRVP Bernarda, ki na tem področju tesno sodeluje z županom. Kemis nima več gradbenega dovoljenja, vprašljivo je tudi okolje-varstveno dovoljenje. Obstaja realna možnost, da ne bo več predstavljal nevarnosti Vrhni-čanom. Upravljanje Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika! LRVP je bila tista, ki je dala pobudo in pripravila vse potrebne strokovne podlage, da je občinski svet sprejel sklep za spremembo družbene pogodbe Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika. Upravljanje Komunalnega podjetja Vrhnika je namreč nezakonito in je eno največjih nevarnosti za korupcijo, kar potrjujeta tako Komisija za preprečevanje korupcije kot tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Žal je Vrhnika tu naletela na nerazumevanje preostalih dveh občin, solastnic Komunalnega podjetja, a verjamemo, da se bodo stvari slej kot prej morale postaviti na pravo mesto. Da pa bo medtem upravljanje Komunalnega podjetja Vrhnika gospodarno in tran-sparentno, je občinski svet v nadzorni svet imenoval tudi našega člana Grego. Turizem! Naša člana Milan in Tomo sta pripravila vse strokovne podlage za izgradnjo lokalne kolesarske mreže in v tem letu skupaj z Boštjanom vodila izgradnjo 40 km novih kolesarskih poti po Vrhniki in okolici. Poti od P&R do Podloga, od skladišča živega srebra do Prčona, od železniške postaje prek Drenovega Griča. Bevk, Blatne Brezovice in Sinje Gorice in nazaj do železniške postaje je sedaj mogoče prekolesariti. Preostalih 40 km še sledi, v načrtu pa je tudi izgradnja kolesarskega mostu čez Ljubljanico in še marsikaj. V javni razgrnitvi je projekt Tematski - Argonavt-ski park, pa tudi prvi avtokamp dobiva svojo končno podobo. Občinski svet je sprejel sklep o nakupu Močilnika, da le-ta ne bo več naša sramota. Sicer same vsebine še ni, vendar tudi glede tega aktivno delamo. Mogoče bi hitreje, lahko pa tudi ne. Sobodajalstvo je tema, o kateri se govori odprto in usmerjeno v naprej, v obdobju prvega vala epidemije pa so bili podeljeni tudi prvi znaki vrhniške kakovosti Odlično je - vrhniško je!« V proračunu za leti 2021 in 2022 je tudi kar nekaj razvojnih projektov s področja turizma. Skratka, narejen je bil velik premik, a si v LRVP želimo več. Pri tem bo, ob siceršnjem delovanju, verjetno potrebna tudi naša dodatna pozornost za drugo polovico tega mandata, kar bomo vsekakor izkoristili in si prizadevali, da kolikor mogoče največ danih obljub tudi uresničimo. Za to se bomo v naslednjih dveh letih polno zavzeli, saj ne nameravamo ostati na pol poti in verjamemo, da vas ne bomo razočarali. Lista za razvoj Vrhnike in podeželja http://lista-za-razvoj-vrhnike-in-podezelja.org Plačana objava PREJELI SMO Kitajski zid na Vrhniki Ne ravno po dolžini, po višini pa bi bil še višji (Kitajski zid 14 m). Verjetno zelo malo Vrhničanov ve za ta projekt, saj po udeležbi na javni obravnavi v Cankarjevemu domu sodeč. Občina Vrhnika pripravlja dokumentacijo za graditev zadrževalnika na Beli. Pregrada bi bila od Tankovske ceste proti Staremu malnu. Prestaviti bi bilo treba cesto in tri, kot je bilo povedano, enostavne objekte. Njena višina bi bila okoli 15 m. Pregrada naj bi ščitila Vrhniko pred poplavami. V večjih krajih po Sloveniji se je že pokazalo, da so največja težava prelivi vodotokov neočiščene struge. Tako je po mojem tudi na potoku Bela. Pod mostom na Stari cesti je vse polno gramoza, potem pa je še nekdo na zapornici zmanjšal pretok. Če bo zopet velika voda kot pred nekaj leti, tu zagotovo ne bo dovolj velik pretok. Sam sem za to, da je zapornica spuščena, saj bi to pomenilo kar nekaj vode za primer požara na tem delu Vrhnike. Pa še lepo bi bilo na zapornici videti, kako potok Bela pomaga komunali pri odvozu vseh vrst odpadkov stanovalcev ob strugi. Toda nekdo bi moral skrbeti za odpiranje in zapiranje. Zgodilo se je tudi, in ne enkrat, da je bila zapornica ob močnemu deževju zaprta. Sam sem jo šel potem odpirat, ker je bil potok na robu prelitja. In ob veliki količini vode to ni bilo lahko delo. Zapornico bi bilo treba ob napovedanem deževju prej preventivno odpreti. Kdo naj bi to delal, pa ne vem. Najprej je treba očistiti strugo na celotni dolžini, od zapornice niz-vodno pa bi lahko tudi dvignili pešpot in povečali strugo. Zgradi naj se tudi zadrževalnike gramoza, ki jih je potem seveda treba redno čistiti. Pri tem ne bi bili potrebni posegi v naravo kot taki z objektom zadrževalnika v Stanu. En mesec je bilo časa za vpogled v dokumentacijo in oddati pripombe. Sam sem jo oddal. Na kratko: kot sem že napisal, najprej ureditev struge, če pa se že mora nekaj graditi, naj se gradi samo za vodo iz Starega malna, saj voda iz Staj glede količine ne pomeni neke nevarnosti za poplave. Lahko mi kdo to tudi oporeka, vendar naj mi to dokaže z meritvami pretokov ob obilnemu deževju. Zato naj se zgradi zadrževalnik samo na vhodu v dolino proti Staremu malnu. Laično tam ne bi bila potrebna višina Kitajskega zidu in pregrada bi bila tudi krajša. Tako bi bil volk sit in koza cela. Ker pa je tej državi volk več vreden od koze, pa se mi zdi, da bo tako, kot so si zamislili strokovnjaki brez stikov z dejanskim stanjem v naravi. Čudi me tudi, da ob tako veliki količine vode (glede na velikost pregrade) v projektu ni turbine za pridobivanje elektrike. Kolikor se spominjam, je ob zadnji poplavi zalilo vsaj en objekt tudi v Zadnjih dolinah, pa so tam hiše precej nad potokom Belo. Kaj mislim s tem? To, da narave ni mogoče ukrotiti in bo naredila po svoje. Lahko dobimo neurje z viharjem in bo poškodovanih ter zalitih precej več hiš kot z vodo iz Bele. Torej v taki skrbi za naše premoženje se lahko nad Vrhniko v prihodnosti pričakuje kupolo tudi za take primere? Za konec. Zadrževalnik potrebujemo tako kot parkirišča v Sinji Gorici. Je res pomembno le, da se gradi in da pokažemo sposobnost zaposlenih v strokovnih službah pridobiti sredstva (EU) ? Sposobnost strokovnih služb bi se izkazala tudi s širitvijo in izgradnjo pločnika na tem delu Vrhnike. Omejitev hitrosti na 30 je lahko le začasna rešitev. Verjamem, da stanujoči ne bi nasprotovali, da varnemu pločniku. Za to bi tudi bili pripravljeni prodati za pravo ceno nekaj metrov svoje lastnine. Samo še to!Na Vrhniki bi lahko razmislili o postavitvi znakov »dovoljeno za kolesarje« na enosmernih cestah (Stara cesta, Jelovškova). To je nekoč že bilo in tako imajo urejeno tudi v Ljubljani. Verjetno bi se bilo tam varneje peljati s kolesom kot pa po Tržaški in tolikokrat prečkati križišča. Ali pa za primer pozimi, kajti tudi tedaj se marsikdo vozi s kolesom. Andrej Rozman, Vrhnika Odgovor Občine Vrhnika glede zadrževalnika: Na območju občine Vrhnika je večje število vodotokov, ki poplavljajo. S preteklimi poseganji v priobalna zemljišča vodotokov, regulacijo vodotokov z betonskimi koriti in zacevljanjem, vse večjega zmanjševanja prepustnosti tal (asfaltirana dvorišča in ceste, ipd.) ter gradnjo na retencijskih območjih vodotokov, se je naravna sposobnost zadrževanja večjih količin meteorne vode na prispevnih mestih zelo zmanjšala in posledično povečala poplavna nevarnost za prebivalce. Občina je pristopila k reševanju te problematike s postopnimi izvajanji omilitvenih ukrepov. Eden od teh je tudi izgradnja suhega zadrževalnika na Beli, ki bo zmanjšal poplavno nevarnost za jugo- zahodni del naselja Vrhnika (območje vodotoka Bela). Potok Bela spada med pritoke Ljubljanice,med Vrhničani pa je poznana po tradicionalni prireditvi slovenskega običaja gregorjevo, ko izdelane ladjice zaplujejo po njeni strugi. V začetku novembra smo, na pobudo KS Vas in KS Center, pričeli z izvedbo nujnih vzdrževalnih del, ki so bila potrebna za vzpostavitev boljše pretočnosti vodotoka Bela. V okviru del je izvajalec JP KP Vrhnika odstranil naplavine iz struge in prekomerno razraslo obrežno vegetacijo na območju približno 500 m dolgega odseka. Pred pričetkom del je Ribiška družina Vrhnika brezplačno opravila izlov rib iz potoka, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Tako je uspešno končana prva faza nujnega vzdrževanja potoka Bela, nadaljevali pa bomo z drugo fazo, ki zajema sanitarni posek brežin do izliva potoka v Ljubljanico. Prevodnost struge skozi naselje je ca Qprev=5-6 m3/s in samo s čiščenjem ter vzdrževanjem ne bi mogli zagotavljati prevodnosti za 100-letno visoko vodo (q100=21,4-21,8 m3/s). Polegpre-majhnega korita pa dodatno zmanjšujejo prevodnost dostopi do obstoječih objektov. Dostopnost do objektov bi bila z izvedbo nasipov in visokovodnih zidov otežena ali celo onemogočena. V kolikor bi bila izvedena rekonstrukcija korita na zadostno prevodnost, ta ukrep ne bi bil dopusten, ker se s tako ureditvijo razmere na dolvodnih odsekih poslabšajo, s tem pa bi se povečala poplavna ogroženost stanovanjskih in drugih objektov na dolvodnih odsekih. Sprejemljivi so le protipoplavni ukrepi, ki ne poslabšujejo sedanje poplavne ogroženosti. V nadaljevanju postopka bo predvidoma do konca letošnjega leta po naročilu Občine Vrhnika izdelana recenzija hidrološko hidravličnega elaborata in predvidene tehnične rešitve suhega zadrževalnika, ki bo upoštevala tudi vse pripombe in predloge občanov. O ugotovitvah recenzije bo javnost obveščena. Končna rešitev protipoplavnega ukrepa z upoštevanjem recenzije bo podlaga za nadaljevanje postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. Odgovor občine glede prometa: Občina Vrhnika se zaveda problematike slabše prometne varnosti na Betajnovi. Že pred leti se je zato pripravil projekt izgradnje pločnika od obstoječega na Mrlah do »štirne«, ki pa je žal ostal le prazna črka na papirju. Občina Vrhnika s proračunom 2021 ponovno obuja idejo po predmetnem pločniku. V osnutku proračuna je tako predvidenih 50.000 € za izvedbo pločnika na Betajnovi. Upamo, da bodo nove moči v občinski upravi tudi pripomogle k dosegu konsenza vseh deležnikov, da se končno dvigne nivo prometne varnosti na omenjenem odseku. Vaš predlog o vzpostavitvi prometne signalizacije, ki dovoljuje kolesarski promet po enosmerni Stari cesti in Jelovškovi, pozdravljamo. Predlog bo posredovan Svetu za preventivo in varnost v cestnem prometu v nadaljnjo obravnavo. Občina Vrhnika N aŠ Občina Vrhnika 30. november 2020^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ivan Malavašič: Maškare Ivan Malavašič, pokojni pisatelj, pesnik, slikar in pritrkovalec iz Podlipe je za učence OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika že pred časom napisal kratko zgodbo z naslovom Maškare. Mladinska pripoved pripoveduje, kako so otroci pustovali včasih. Že v januarju smo se lotili dramatizacije pripovedi in se z njo prvič predstavili februarja v tednu kulture v OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika na literarnem večeru, ki je bil posvečen našemu vsestranskemu umetniku. Na povabilo gospe Tatjane Oblak Milčinski smo se v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in projekta Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z naslovom Spoznaj, varuj, ohrani 7. oktobra 2020 ponovno predstavili v Cankarjevem domu na Vrhniki. Maškare niso klasična gledališka predstava, v ospredju sta moč besede in otroška igra, s katerima smo želeli poudariti in izpostaviti močno vzgojno sporočilo, namenjeno mladim bralcem, da smo srečni takrat, ko naredimo kaj dobrega ljudem, ki so v stiski. K svečanosti dogodka so prispevali tudi pritrkovalci iz Kulturnega društva Stara Vrhnika, ki so s svojo veščino izpopolnili našo dejavnost. Pri raziskova- nju pisateljevega življenja in dela smo spoznali, da v svojih knjigah opisuje preprostega človeka v domačem kmečkem okolju, vaške posebneže ter navade bližnjih krajev, kar je dandanes našim mladim bralcem precej oddaljeno. Učenci smo ga doživljali kot humo-rističnega pisatelja, ki bralca razvedri in vabi k razmisleku o človekovih vrednotah, hkrati pa prispeva k ohranjanju ljudskega izročila. Ljudska dediščina je za Slovence izrednega pomena, saj dokazuje naš stoletni obstoj, predstavlja dokaz o našem jeziku in bogatem kulturnem življenju. Tako kot se je pisatelj »trudil, da bi njegovo delo obrodilo vsaj malo sadu« se tudi učenci OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika s svojimi dejavnostmi trudimo ohranjati našo bogato kulturno dediščino. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi našega kulturnega dogodka - gospe Sonji Malovrh pri raziskovanju pisateljevega življenja in dela ter posredovanju knjižnega gradiva, gospe Joži Krvina in članom KD Stara Vrhnika, da so se prijazno odzvali našemu povabilu, našim staršem za pomoč pri rekvizitih, vodstvu naše šole za vzpodbudo in kuharjem naše šolske kuhinje, ki so posebej za nas ocvrli nadvse slastne krofe. Nastopajoči: učenci 7. c razreda - Lovro Bernetič, Maša Černetič, Matevž Gabrovšek, Lars Marolt, Bor Mrzlikar, Jernej Osredkar, Monika Rode in Eva Zvonareva ter mentorica Ranka Keser, učiteljica sloven- ščine. RK, foto: Joži Krvina Ribniki pri stari opekarni Že dolgo časa sem se pripravljala, da se odpravim v »bajer« na ogled ribnikov. Vreme je bilo zelo lepo, skoraj jasno in pot me je zapeljala v Janezovo vas, natančneje v Kačurjevo ulico in potem levo v podhod avtoceste in naprej po travniku do drugega podhoda. Kar hitro sem prišla na asfaltno cesto, ki pelje v Verd. Kar s strahom sem šla zaradi vode; strah je še iz otroških let. Mama naju z bratom ni pustila v bajer ne poleti ne pozimi, da se ne bi kaj pripetilo. Pozimi so ribniki zaledeneli in v tistih časih je utonil neki deček; led je počil, ko se je drsal in utonil. Prišla sem do ribnikov; tam je klopca za počitek. Usedla sem se in opazovala jesensko naravo. Voda se je čudovito lesketala v jesenskem soncu, bila je mirna in spokojna. Nato sem si ogledala dva panoja, ki prikazujeta zgodovino opekarne in vse o ladji, ki so jo pred nedavnim potegnili iz Ljubljanice. Na panoju je prikaz stare opekarne, v kateri so delavci izdelovali več vrst opeke, in to v zelo slabih delovnih razmerah za nizko plačo. Delali so po 12 ur in več na dan. Tudi moj tast je delal tam. Tašča mi je povedala, da so jim žene nosile kosila. Plačilo so dobili konec tedna v soboto. Bili so zgarani in so si v bližnji gostilni v Verdu lajšali bolečine, zagrenjenost in zgaranost s pijačo in kartami. Doma so čakali lačni otroci in žene, a tedenska plača je šla velikokrat po grlu. Pozimi ni bilo dela in so nekateri delavci delali v gozdovih. Nato sem se odpravila po bližnji stezici okoli ribnikov. Nekaj ribičev je lovilo ribe, družinice z otroki so se sprehajale in uživale jesenske radosti. Ogledala sem si skoraj vsako drevo, ki je bilo v tisočih barvah, li- stje pod nogami je šelestelo ... Postala sem pomirjena, brez bojazni zaradi vode. Čudoviti ribniki, nekateri večji, drugi manjši, eni so se mi zdeli veliki kot malo morje. Zapuščeni čolni so popestrili jesensko tihožitje. Kar dolgo sem uživala v naravi, posnela veliko fotografij. »Saj imamo morje tu, na Vrhniki,« me je prešinila misel, »voda je modre barve, sicer odsev neba, ob pomolčkih privezani stari čolniči, ribiči v tišini, vodne ptice.« Kar nisem se mogla posloviti in zapustiti tišine v neokrnjeni naravi. Vračala sem se po asfaltni cesti skozi Verd na Vrhniko. Domov sem prišla rahlo utrujena in polna doživetij. Obljubila sem si, da bom še šla uživat k ribnikom, če ne prej, pa pozimi, ko se bo tam spet pojavila skupina labodov kot vsako leto. FaniŠurca V slovo Maksimiljana Čalič - Milja 7. 7. 1952 - 4. 10. 2020 V jesenskem cvetju svojega življenja se je od nas veliko prezgodaj poslovila naša draga prijateljica Milja. Prav v času, ko jesen se z barvami igra in listje v vetru nosi vsepovsod, ko veter hladen sem in tja že veje, odšla si ti od nas. Zdaj ne trpiš več, te nič več ne boli, svoj mir si našla tam daleč nekje. Je vedno čas, ki daje, je čas, ki vzame. In je čas, ki nikdar ne mine, ko se zasanjaš v spomine! Pride pa tudi čas, ko v žalosti obujamo spomine na drago nam osebo, ki v večnosti svoj dom ima. Spomini, ki nas vežejo s teboj, draga naša Milja, ostajajo z nami in so nepozabni. Pogrešamo te, naša draga prijateljica. Tatjana, Darja, Inka, Anica ... N aŠ Občina Vrhnika 30. november 2020^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sole Libero: vsakodnevno gibanje otrok ter preživljanje časa v gozdu Otrok, ki je vsak dan v gibanju, se uči prek gibanja in je vsak dan več ur v gozdu, je predihan otrok, željan novega znanja in spoznanj. Za življenje je izjemnega pomena ravnovesje in tako tudi otroci, ki obiskujejo Sole Libero, poleg velikega deleža gibanja redno vzpostavljajo ravnovesje z umirjenim, fo-kusiranim, sedečim delom in usmerjanjem vase, v svojo notranjost. Marsikdo zmore že dolgotrajno pozornost notranjega zrenja in iz dneva v dan otroci bolj odprto opisujejo občutke, misli in slike, ki jih doživijo v času umirjanja. Otroci, tudi ko so doma, hlepijo po gibanju ter aktivnem preživljanju prostega časa, saj je to postalo njihov vsakdan. Otrok, ki odraste v stiku z naravo, bo za vedno ostal povezan z naravo. Globina, ki jo da vsakodnevno preživljanje časa v gozdu, pisanje in računanje ob spremstvu ptičjega petja in šumenja listov dreves, visenje v viseči mreži in opazovanje gozdnega neba ... Vse to so stvari, ki napolnijo dušo tako, da je noben ekran dolgoročno ne more nadomestiti. Komaj čakamo na ponovno snidenje v gozdičku. 0 SimonKr VI :n II " 11.111 UL ....... Vintbs si - 1 HE.HINÜ- C-LPl 1 L - SimonKr, d. o. o., in Prava vadba sta naša sončna sponzorja. Če bi želeli biti med našimi sponzorji tudi vi, nam pišite na info@sole-libero.si. Družina in vrtec z roko v roki v uvajalnem obdobju Družina pomeni varen pristan, srečo, toplino, ugodje, stabilnost. Vedno pa pride čas, ko mora otrok iz objema družine pokukati tudi skozi vrata vrtca. Ob vstopu v vrtec se otrok srečuje z novimi osebami, navadami, z obilico sprememb, novih občutkov in doživetij. Na začetku otrok potrebuje veliko opore staršev in razumevanja, kar pozitivno vpliva na razvijanje spretnosti, ki jih potrebuje, da se bo lahko v vrtcu razvijal v vseh smereh in užival v družbi strokovnih delavk in vrstnikov. Zaupanje je ključnega pomena. Prej ko starši sprejmejo dejstvo, da bo za njihovega otroka dobro poskrbljeno v vrtcu, prej bo to dejstvo sprejel tudi otrok. Strokovni delavci smo ljudje, ki skupaj s starši vzgajamo otroke in staršem bomo pri tem skušali biti v pomoč. V Sončni sobi Enote Žabica je uvajanje potekalo dokaj umirjeno in v prijetnem vzdušju. Bile so tudi solze, ki pa so sestavni del uvajalnega obdobja. V skupino smo dobili osem novih malčkov, štirje so bili v vrtcu že od januarja, dva pa se nam bosta pridružila še čez leto. Uvajanje je potekalo postopoma: najprej kratek obisk in igra, pozneje že zajtrk, potem kosilo in na koncu še počitek. Na začetku so se otroci močno oklepali staršev. Ko so »sprejeli« igralnico in strokovni delavki, so postali pogumnejši in so začeli raziskovati prostor. Veliko smo se igrali z žogami, pihali milne mehurčke, peli pesmice, poslušali zvoke flavte, plesali ... Največ časa pa smo porabili za crkljanje in ustvarjanje otrokom prijetnega vzdušja. Pozneje smo se odpravili tudi v Dolino. Večina otrok se je na začetku peljala z »avtobusom«, pozneje pa smo šli v Dolino vsi lepo počasi peš. Otroci so izjemno uživali. Igrali so se v peskovniku in razvijali gibalne sposobnosti na naravnem terenu. Uvajalni dnevi so minili hitro in brez večjih težav. Zadovoljni smo vsi: tako starši, strokovni delavki in, kar je najpomembnejše, otroci. Naše poslanstvo je, da poskrbimo, da je otrokom v vrtcu lepo. Otroci se bodo čutili sprejete, izražali jim bomo naklonjenost in jih imeli radi. A tiste vrste ljubezni in topline, ki jo otroku nudite le vi, starši, mi ne moremo zagotoviti. Družina je tam, kjer se življenje začne in se ljubezen nikoli ne konča. Lenka Trpin, Vrtec Vrhnika, Enota Žabica Gozdni odmik Hosta, Zima 2020 V letošnjih novoletnih praznikih vabljeni na 9-dnevni zimski gozdni odmik v Marjetn dom tihega idrijskega gozda od (24.) 25. 12. 2020 do 2. 1. 2021. Prostor, obdan z mogočnimi drevesi, hodnimi potmi in raznolikostjo pri izbiri bivalnih možnosti, nudi idealno zatočišče za globoko sprostitev, zdravljenje in prerojevanje. Zimski gozdni odmik najavljamo z rezervo, saj smo pri njegovi izvedbi odvisni od prepovedi srečevanja, vseeno pa upamo, da se bodo stvari do takrat umirile in nam dovolile preiti ta izjemno močan zdravilni proces, ki so ga poznala vsa staro-selska ljudstva sveta. Nekateri ste ga že prešli in veste, da ni nadomestka zanj, da ni moč- nejšega hranila za vas in zdravila za stisko, kakršna že si bodi. V Hosti želimo moč gozda in pravilnega zadrževanja v njem spet oživiti kot prvega zatočišča, kamor se zatečemo po nasvet, navdih, podporo in zdravilo. Nobena beseda ne more dovolj dobro poudariti silovitosti samotnega in tihega zadrževanja v gozdu. Dovoli nam, da spustimo vajeti svojega življenja iz rok, da izpraznimo ume miselne zapletenosti, ki oboleva, da se pomirimo z vsem, kar nas ta hip zadeva, da bi skozi sproščeno telo in osvobojen um lahko steklo življenje po nas kot prerojena kri po žilah. Največ udeležencev je enajst,. Vabljeni na najmočnejši zdravilni obred, kar jih človek pozna ravno v času božiča, ki je namenjen slavljenju življenja. Vabljeni na naš splet za podrobnejši opis https://solahosta.com/ dozivite-gozd/, za vprašanja lahko pokličete na št. 031 481 014 ali pišete na info@solahosta.com. MČOSOpis Občina Vrhnika elektronski naslov: nas—© UPOKOJENSKI KOTIČEK Pozdravljeni, člani in članice Društva upokojencev Vrhnika Zdaj, ko ni dejavnosti, kjer bi se družilo več naših članov in članic in ko je sicer pisarna uradno zaprta, pa nekatera dela potekajo nemoteno, seveda ob upoštevanju vseh ukrepov za preprečevanje okužb. Želim vas seznaniti (upravni odbor deluje preko e-pošte) z njimi prek Našega časopisa. Opravili smo mehko zamenjavo tajnice in ra-čunovodkinje (od aprila do konca junija sta se Irena Aljukic in Vesna Stare pripravljali za samostojno delo). - Uspešno smo prenesli še nekaj nalog na Računovodski servis. - Postavili smo razstavo, odprtje pa izvedli na dvorišču. - Se sestali s klekljaricami in se dogovorili, kako bodo pripravljale materiale doma, pomoč pa dobivale kar po telefonu od mentorice. - Prostovoljke iz projekta Starejši za starejše ves čas ob upoštevanju vseh ukrepov delujejo na terenu (izvajajo ponovne obiske, obiskujejo jubilante, pripravile so 40 humanitarnih paketov hrane in jo razvozile tistim, ki so jih na sestanku izbrale po merilih). - Vsi jubilanti še naprej dobivajo pisne čestitke za jubileje (80, 85, 90 in naprej). - Praporščaka Željko in Tone kljub ukrepom, če je želja bližnjih, spremljata pokojnika z upokojenskim praporom. - Odzvali smo se na razpis Fiho in zaprosili za 2000 evrov. Za ta namen smo pridobili predračun za zamenjavo vhodnih vrat v kotlovnico in še za eno okno, ki še ni bilo zamenjano. Po posvetu z računovodjem in razpoložljivimi sredstvi, ki so na voljo za vzdrževanje, bomo vrata zamenjali ne glede na rezultate razpisa. - Zbrali in pripravili smo vso dokumentacij o za občinski razpis o financiranju športa za starejše. Veliko papirologije! - Naše članice doma izdelujejo voščilnice za rojstne dneve, dali pa smo jim material. Tudi novoletne voščilnice izdelujejo doma, tako da ni vprašljivo število 500, kolikor jih potrebujemo. V načrtu je bilo, da bi vse letos pisali ročno, ker tako širimo druženje in treniramo fine prstne gibe, a to ne bo mogoče iz znanih razlogov. - Prostovoljke bodo pripravljale darilne pakete za december. - Načrtovali smo imeli še organizacijo drugega izleta z vlakom, ker ste bili s prvim takim izletom zelo zadovoljni, saj se je prijavilo kar 50 udeležencev v Sežano, a je korona že tako grozeče delovala, da je železnica odpovedala prevoz. - Ob koncu se moram za vse aktivnosti zahvaliti vsem prostovoljkam in prostovoljcem, Marti Rijavčevi za postavitev razstave in Ivanki Sluga za izvedbo izleta v Maribor in za vso organizacijo pri drugem izletu, ki pa je žal odpadel. - Tudi splošno telovadbo smo imeli, dokler je bilo primerno vreme, zunaj, nato smo organizirali tri skupine po šest, kolikor je bilo dovoljeno, v notranjih prostorih, a smo ob začetku kurjenja ugotovili, da je bolje, da telovadbe trenutno ni. - Zelo nerodno pa je, da nismo mogli podeliti priznanj na zboru članov in se še do zdaj nismo uradno poslovili od Marjance in Nežke. Prva priložnost, ko se bo pokazala, bo seja UO v živo in bomo tam podelili obojim, kar jih čaka. V teh koronačasih smo opravili tri seje UO prek e-pošte. Hvala vsem članicam in članom UO za hitre odgovore. - Vseskozi se oglašamo v Našem časopisu in na Info seniorjih. Ta zapis sem pripravila zato, da ne boste mislili, da društvo spi. Ne glede na to, da je pisarna zaprta, Željko dežura ob ponedeljkih, sredah in petkih, Leon pa ob torkih in četrtkih, Irena, Vesna in Elica pa se dobivamo ob sredah in postorimo vse, kar je treba. Vsi upoštevamo vse varnostne ukrepe, ker želimo, da ostanemo zdravi. Tudi vam, vsakomur posebej, želim zdravja, za katerega smo odgovorni predvsem mi sami, saj z upoštevanjem vseh navodil prispevamo k zdravju tudi naših najbližjih. Ostanimo zdravi in potrpimo v pričakovanju lepših časov, ko se bomo spet lahko srečevali in izvajali dejavnosti, ki so vabljive za naše članice in člane. Do takrat pa nasvet: le pokličite svoje prijatelje in znance in izmenjajte kake lepe misli o naravi, o mladostniških spominih ... Če pa ste le preveč osamljeni ali imate katero drugo težavo v povezavi z zdravili ali trgovino, pokličite 031 241 066 in vam bomo pomagali. S prijaznimi pozdravi Elica Kako nastajajo različne voščilnice v koronačasu Večkrat se je po telefonu ali še pred korono v pisarni oglasila članica ali član društva in se zahvalil za lepo voščilnico. Ob tem je marsikoga zanimalo, kje dobimo tako zanimive in estetske voščilnice oziroma, kdo jih dela. Z veseljem smo vsakomur povedali, da je že več ko deset let od tega, ko smo se odločili, da bomo novoletne čestitke in rojstnodnevne voščilnice izdelovali kar v društvu. Vsako leto smo imeli dve delavnici, ki sta ju vodili Mateja Glušič iz OŠ A. M. Slomška in An-drejka Brelih Hatunic iz Vrtca Vrhnika. Društvo pa je vedno poskrbelo za material. Povabili smo članice, ki imajo veselje do ročnih del in po navadi se je odzvalo od 15 do 24 udeleženk in en član, redno, vsako leto. Tako smo v eni delavnici izdelovali rojstnodnevne voščilnice in šteli, kdaj jih bo 250. V drugi pa Okrogli jubileji v novembru Kristina Skubic, Blatna Brezovica (1928) Leopold Nadlišek, Prisojna pot (1929) Olga Zalar, Ob progi 2 (1929) Slavka Dolinar - Nučič, Sternenova (1930) Elizabeta Telban, Verd (1935) Ivan Gojdina, Cesta Krimskega odreda (1935) Štefanija Lavrinc, Vrtnarija (1935) Štefka Pantic, Cesta Krimskega odreda (1940) Brigita Oblak, Možinova (1940) Janez Medic, Jagrova cesta (1940) Jože Jazbec, Cesta na polju (1940) Ivana Ponikvar, Gabrče (1940) Andreja Butko, Mirke (1940) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so novembra praznovali rojstni dan. je bilo treba izdelati 450 čestitk, kar je ogromna številka. Zato so nekatere požrtvovalne članice vzele material domov in izdelovale čestitke doma. Med tistimi, ki so doma izdelale največ čestitk, so tudi Marjana Kolenko, Nada Kostanjevec, Metka Krašovec, Angelca Gregorka, Metka Tušek in še nekatere. Toda letos je vse drugače. Nobene delavnice, nobenega druženja. Zato smo še posebno vese- li, da nekatere članice izdelujejo čestitke še kar naprej doma. Neprekosljiva je bila in je še vedno Jelka Šan-telj, ki izdela vsako leto, sploh pa v času korone, več kot 200 novoletnih in več kot 400 rojstno-dnevnih voščilnic. Je zelo natančna, zahtevna do sebe in vztrajna pri šivanju čestitk. Zelo izbrano kombinira barve, skrbi za ravnotežje na izdelku in pazi, da je odpadka pri rezanju čim manj. Zato si zasluži, da iz njene kolekcije čestitk predstavimo le nekaj motivov v različnih barvnih kombinacijah. Jelka, hvala ti v imenu vseh tistih, ki občudujemo vztrajnost, estetski čut in sploh tvoje izdelke, s katerimi razveseljujemo predvsem jubilante. Zapis: Elica Brelih Izdelava čestitk: Jelka Šantelj Foto: Leon Novak Sončki na Sveti planini v Posavskem hribovju Tistega lepega torka smo se odpeljali po štajerski avtocesti do Prebolda in se po vijugasti cesti dvignili do prelaza Podmeja. Megla je občasno zajela kolono pohodnikov po poteh skozi gozdove, čez senožeti, mimo zaselkov v smeri Svete planine (Partizanskega vrha). Na zeleni jasi z lovsko kočo smo počivali in zdelo se je, da so meglice prav vse ovile s svojo pravljično ko-preno. Toda šli smo naprej in prvi sončni žarki, ki so skozi drevesne krošnje posijali na nas, so vlili veselje, da smo lažje premagovali strmino, ki nas je pripeljala na sončna pobočja Svete planine s pogledom na Čemšeniško planino in mimo gostišča do cerkvice Marijinega imena s prosto-stoječim zvonikom in pokopališčem. Po stezi za cerkvijo smo se dvignili na vrh Svete planine z razgledi na Šaleško dolino proti severu in Posa- vskemu hribovju na jugu. Po spustu do razpotja smo usmerili korake v pobočje Javorja in mimo cerkve sv. Lenarta prišli do vasi in Planinskega doma Vrhe. Posedli smo v travo v varnih razdaljah, a dovolj skupaj, da nas je Tatjana ujela v svoj fotoaparat. Razgledi na hribe pod nami in okolici, barve z odtenki zelene in zlate so lezli pod kožo. Toplo sonce je grelo, razživelo Sončke in njihove pogovore, da je bila pot v dolino, mimo kmetije Zabrložnik in navzdol proti vasi Loke, kljub skupni dolžini 13 km, skoraj prekratka. Veliki svetlikajoči kostanji na poteh so očarali Sončice, da so sijale od zadovoljstva. Ja, v tem vmesnem času, ko je covid ponovno posegel v naše planinsko-pohodniške načrte, se bomo radi spominjali tistega lepega torka na Sveti planini. Besedilo Marija Dolinar, fotografija Tatjana Rodošek FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA Vsak drug torek in zadnji četrtek v mesecu. Torek, 8. 12. ob 10.00 - cena vstopnice: 5.00 EUR FATIMA Leta 1917 so ljudje iskali upanje in dobili so čudež. Fatima je zgodba o desetletni pastirki in njenih dveh mlajših bratrancih iz Fatime na Portugalskem, ki poročajo o vizijah Device Marije. Njihove prerokbe navdihujejo vernike, vendar jezijo vlado in Cerkev, ki jih skušajo prisiliti, da umaknejo svojo zgodbo. Ko se širijo novice o njihovi prerokbi, na kraj pride več tisoč verskih romarjev v upanju, da bodo priča čudežu. Kar bodo tam doživeli, jim bo za vedno spremenilo življenje. Četrtek, 31. 12. ob 10.00 - cena vstopnice: 5.00 EUR AVDICIJA Anna Bronsky je stroga učiteljica violine na konservatoriju v Berlinu. Navkljub nasprotovanju svojih kolegov si prizadeva sprejeti učenca, v katerem zazna izjemen talent. Aleksandra tako pripravlja na izpit ob koncu leta in zanemarja svojega mladega sina Jonasa, ki je tudi violinist in ljubitelj hokeja na ledu. Vse bolj se odmika tudi od ljubečega moža, Francoza Philippa Bronskyja. A avdicija se bliža in Anna vse bolj uporablja nenavadne prijeme. Na odločilen dan pa se zgodi nesreča... Zaradi ukrepov vlade za zajezitev virusa COVID 19 ne moremo zagotoviti izvedbe programa. Prosimo, da nas spremljate na kino-vrhnika.si ali facebook.com/kinovrhnika. SP * yi'- J hlf i. AVDICEJA N aŠ Občina Vrhnika 30. november 2020^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi 4. odstavka 189. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17-popr.; v nadaljevanju ZUreP-2;) in 22. člena Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 11. redni seji, dne 12. 11. 2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PREDKUPNI PRAVICI OBČINE VRHNIKA I. Splošna določba 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o predkupni pravici Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 468/19). II. Spremembe in dopolnitve 2. člen (določitev območij predkupne pravice) Besedilo prvega odstavka 2. člena se spremeni tako, da se glasi: Območja predkupne pravice Občine Vrhnika obsegajo delno ali v celoti zemljiške parcele s parcelnimi št: 76, 78, 81/1, 81/2, 83/1, 83/2, 89/1, 101/1, 103/8, 106, 108/1, *308/3, *331, vse k.o. Vrhnika in 184/2, 184/3, 184/4, 184/5, 184/6, 184/7, 185, 187/1, 187/2, 187/3, 188/1, 189/2, 189/3, 189/4, 196, 198/1, vse k.o. Verd in zemljiški parceli s parcelnimi št.: 2951/2 in 2779/2, obe k. o. Vrhnika. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: 4) Stavbna zemljišča, opredeljena v OPN Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - teh. popr., 71/14 - teh. popr., 92/14 - teh. popr., 53/15, 75/15 - teh. popr., 9/17, 9/17 - teh. popr., 79/17 -teh. popr., 12/18 - teh. popr.), (v nadaljevanju OPN Vrhnika) z enoto urejanja prostora VR_472, z namensko rabo prostora ZP - park in CU - osrednja območja centralnih dejavnosti, ki so tudi navedena v prvi točki tega člena so prikazana v izseku iz grafičnega dela Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika. III. Končna določba 3. člen Ta odlok se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-29/2020 (3-01) Datum: 12. 11. 2020 Občina Vrhnika Daniel Cukjati, župan Na podlagi 6. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 - uradno prečiščeno besedilo, 69/17 - popr., 68/16, 54/17, 3/18 - odl. US in 43/19 - ZVoz-1 B), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) in 87. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Vrhnika je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 11. redni seji, dne 12. 11. 2020 sprejel O D L O K o ravnanju z zapuščenimi vozili v občini Vrhnika I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se ureja pristojnost nadzora nad zapuščenimi vozili ter določa pogoje in način odstranitve, hrambe, vrnitve in uničenja zapuščenih vozil. 2. člen (izrazi, uporabljeni v odloku) 1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: - zapuščeno vozilo je motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ali na drugi javni površini, ki ni namenjena prometu z vozili in nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni in ni nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki se mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, - lastnik zapuščenega vozila je pravna ali fizična oseba, ki je uradno evidentirana kot zadnji lastnik vozila, - lastnik vozila je neznan, če iz podatkov na vozilu samem ali na z zakonom predpisan način ni mogoče dobiti uradnih podatkov o lastniku vozila, - imetnik pravice uporabe vozila je pravna ali fizična oseba, ki je na podlagi veljavne notarsko overjene pogodbe pridobila lastninsko pravico na vozilu in je taka pogodba izkazana, - cesta je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. 2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določata zakon, ki ureja pravila v cestnem prometu in zakon, ki ureja ceste. 3. člen (pristojnosti) 1) Pooblaščena uradna oseba za vodenje postopka v zvezi z zapuščenim vozilom je občinski redar Medobčinskega inšpektorata in redarstva (v nadaljevanju: MIRED). 2) Občinski redar ravna z zapuščenimi vozili skladno z določili zakona, ki ureja cestni promet, ter v skladu tem odlokom. 3) Če se na terenu ugotovi, da je bilo vozilo očitno zavrženo in da gre samo še za ostanke vozila, lastnika pa ni mogoče ugotoviti, se odredi uničenje ostankov vozila po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. 4) Pooblaščeni izvajalec po tem odloku je izvajalec rednega vzdrževanja cest v Občini Vrhnika, to je Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. II. ODSTRANITEV, HRAMBA IN PREVZEM VOZIL 4. člen (postopek pred odstranitvijo zapuščenega vozila) 1) V primeru, ko občinski redar ugotovi, da se zapuščeno vozilo nahaja na površini, ki je dana v javno uporabo ali na javni cesti: - občinski redar ob najdbi oziroma posredovani informaciji o zapuščenem vozilu naredi ogled in o tem sestavi zapisnik o ogledu, - občinski redar izda odredbo za odstranitev vozila, v njej pa lastniku vozila naloži, da ga odstrani najkasneje v treh dneh od izdaje odredbe, - v odredbi mora biti navedeno, da v kolikor lastnik vozila v roku treh dni ne bo prevzel, bo le-to na njegove stroške odpeljano v skladišče pooblaščenega izvajalca, po treh mesecih pa bo pooblaščeni izvajalec vozilo prodal ali uničil skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili, - občinski redar odredbo nalepi na vozilo v nepremočljivi ovojnici, na vidno mesto, - kadar vozilo predstavlja nevarnost za onesnaženje okolja, ogroža varnost prometa ali ljudi in premoženja, občinski redar odredi takoj šnjo odstranitev vozila, - za vozilo, izločeno iz prometa ali poškodovano v prometni nesreči, občinski redar z odredbo določi, da mora biti odstranjeno najkasneje v roku 24 ur, - po preteku roka, določenega v odredbi za odstranitev vozila, občinski redar naredi kontrolni ogled, sestavi zapisnik in v primeru, da vozilo ni prevzeto, o tem obvesti pooblaščenega izvajalca. 2) Občinski redar izda odredbo v enem izvirniku, ki se hrani pri organu, ki jo je izdal. Eno kopijo odredbe občinski redar nalepi na vozilo, drugo kopijo pa vroči pooblaščenemu izvajalcu. Pritožba zoper odredbo ne zadrži njene izvršitve. 5. člen (odvoz in hramba zapuščenih vozil) 1) Če lastnik v treh dneh od dneva izdaje odredbe vozila ne odstrani, občinski redar o tem obvesti pooblaščenega izvajalca, ki vozilo odstrani na stroške lastnika. 2) Pooblaščeni izvajalec o odstranitvi vozila sestavi zapisnik, ki vsebuje najmanj naslednje podatke: - datum izdaje odredbe o odstranitvi, - tip vozila, - evidenčne podatke, ki jih je na vozilu možno ugotoviti, - stanje vozila, - podatke o lastniku vozila, če je ta znan, - lokacijo vozila, - datum in uro odstranitve vozila, - podatke o pooblaščenem izvajalcu in podatke o izvajalcu, ki je opravil odvoz za pooblaščenega izvajalca, - podatke o pooblaščeni osebi pooblaščenega izvajalca, - fotografije vozila. 3) Pooblaščeni izvajalec ali po njegovem naročilu drug izvajalec zapuščeno vozilo odpelje v hrambo v varovani prostor pooblaščenega izvajalca. 4) Pooblaščeni izvajalec vodi evidenco zapuščenih vozil v hrambi, ki vsebuje podatke o: - odredbi občinskega redarstva, - vozilu in lastniku vozila, - datumu pripeljanega vozila, - datumu, ko je bilo vozilo prevzeto ali prodano ali oddano v uničenje, - plačilu stroškov, povezanih z odvozom in hrambo zapuščenega vozila. 5) Pooblaščeni izvajalec odgovarja za škodo, nastalo v času odstranjevanja in hrambe vozila. 6) V kolikor lastnik vozila ni znan, se o odstranitvi zapuščenega vozila objavi javno naznanilo o najdenem vozilu, v katerem se pozove lastnika, da prevzame zapuščeno vozilo v času hrambe vozila pri izvajalcu, ter ga opozori, da bo v nasprotnem primeru vozilo prodano oziroma uničeno. Javno naznanilo se objavi na oglasni deski Občine Vrhnika in na njeni spletni strani. 7) Rok hrambe zapuščenega vozila je tri mesece, šteto od dneva, ko je vozilo prepeljano v hrambo, oziroma tri mesece od objave javnega naznanila o najdenem vozilu iz prejšnjega odstavka tega člena. 8) Po preteku treh mesecev ali po lastnikovem prevzemu zapuščenega vozila pooblaščeni izvajalec obvesti MIRED o morebitnih identifikacijskih oznakah odstranjenega zapuščenega vozila, zaradi nadaljnjega vodenja postopka o prekršku zoper lastnika vozila. 6. člen (prevzem vozila pri izvajalcu) 1) Pooblaščeni izvajalec zagotavlja prevzem vozil med svojim delovnim časom. 2) Pooblaščeni izvajalec izroči vozilo lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila na podlagi verodostojne listine, ki dokazuje lastništvo oziroma pravico uporabe vozila, če so bili plačani stroški odstranitve in hrambe vozila. 3) O prevzemu vozila je pooblaščeni izvajalec dolžan obvestiti MIRED. III. PRODAJA OZIROMA UNIČENJE ZAPUŠČENEGA VOZILA 7. člen (prodaja vozila) 1) Če se po preteku trimesečnega roka po prevzemu vozila s strani pooblaščenega izvajalca oziroma po objavi javnega naznanila iz 6. odstavka 5. člena tega odloka lastnik vozila ne odzove, lahko pooblaščeni izvajalec vozilo uniči ali proda. Pri sprejemu odločitve se upošteva vrednost vozila (cena primerljivih vozil na trgu). Odločitev o uničenju vozila se sprejme, če gre za vozilo manjše ali neznatne vrednosti. Šteje se, da je vozilo manjše ali neznatne vrednosti, kadar bi bili stroški odstranitve, hrambe in prodaje večji od ocenjene vrednosti vozila po EUROTAXu. 2) Iz izkupička prodanega vozila se pokrije stroške odstranitve in hrambe vozila ter morebitne stroške prodaje. Preostanek izkupička pripada lastniku vozila. 3) Kadar se prodaja vozilo, katerega lastnik ni znan, je izkupiček od prodanega vozila po pokritju vseh stroškov prihodek občinskega proračuna. 4) Če je prodaja neuspešna, se vozilo uniči. 8. člen (uničenje vozila) Uničenje zapuščenega vozila uredi pooblaščeni izvajalec, lahko tudi preko zunanjega izvajalca, ki izda potrdilo o uničenju. IV. CENE IN STROŠKI 9. člen (cena odstranitve in hrambe vozila) 1) Stroški odstranitve in hrambe zapuščenega vozila so: - stroški prihoda do vozila, - stroški nalaganja vozila, - stroški prevoza vozila, - stroški razlaganja vozila, - stroški zavarovanja vozila, - stroški hrambe vozila, - stroški izdaje vozila. 2) Kalkulacijo cen izdela pooblaščeni izvajalec, ki pripravi predlog cenika odstranitve in hrambe zapuščenih vozil. 3) Cenik mora vsebovati vse stroške, ki se bodo zaračunali lastniku oziroma Občini Vrhnika skladno z drugim odstavkom 10. člena tega odloka. 4) Cenik odstranitve in hrambe zapuščenih vozil sprejme Občinski svet Občine Vrhnika na podlagi predloga pooblaščenega izvajalca. 10. člen (plačilo stroškov) 1) Stroške, povezane z odstranitvijo in hrambo zapuščenega vozila, pooblaščeni izvajalec zaračuna lastniku vozila. 2) Kadar ni mogoče ugotoviti lastnika zapuščenega vozila, pooblaščeni izvajalec stroške odstranitve in hrambe zapuščenega vozila zaračuna Občini Vrhnika. VI. NADZOR 12. člen (nadzor nad izvajanjem) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja MIRED. VII. GLOBE 13. člen (globa za prekršek) Z globo v višini 120,00 EUR se za prekršek kaznuje lastnika zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani v odrejenem roku iz druge alineje prvega odstavka 4. člena tega odloka. VIII. KONČNE DOLOČBE 14. člen (prenehanje veljavnosti) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili na javnih površinah v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 374/10). N aŠ Občina Vrhnika 30. november 2020^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 15. člen (začetek veljave) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Našem časopisu. Št. 371-2/2017 (6-08) Vrhnika, 12. 11. 2020 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06- uradno prečiščeno besedilo, 49/06- ZMetD, 66/06-odl. US, 33/07- ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09- ZPNa-črt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17- GZ in 21/18-ZNOrg), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11- uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14-odl. US, 92/14-odl. US, 32/16 in 15/17-odl. US), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18), Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 - popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 - popr., 35/17 in 60/18), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 430/15), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 11. redni seji, dne 12. 11. 2020 sprejel O D L O K o zbiranju odpadkov v občini Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (javna služba) (1) S tem odlokom je določen način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine Vrhnika. (2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. (3) S tem odlokom se za izvajalca gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka, določi Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (v nadaljevanju: JP KPV, d.o.o.). 2. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa: 1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, 2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, 3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, 5. upravljavski nadzor izvajalca javne službe, 6. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, 7. vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina Občine Vrhnika (v nadaljevanju: Občina), 8. način zaračunavanja storitev javne službe, 9. javna pooblastila izvajalca javne službe, 10. nadzor nad izvajanjem javne službe, 11. kazenske določbe, 12. druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe. 3. člen (cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku) Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so: - omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe; - zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov; - uveljavitev načela ''stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov''; - osveščati in obveščati uporabnike javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki; - zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo; - ''Zero Waste'' ali »Družba brez odpadkov«, v smislu delovanja v smeri neprestanega zniževanja količin odpadkov. 4. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja in ravnanja z odpadki. 5. člen (opredelitev pojmov) (1) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: 1. izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja je JP KPV, d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec javne službe); 2. ''Zero Waste'' ali »Družba brez odpadkov'' (v nadaljevanju: Zero Waste) je etičen, ekonomski, učinkovit in vizionarski cilj, ki vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju traj-nostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega; pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga; 3. odpadek je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki; 4. komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki iz trgovskih, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja; 5. nevarni komunalni odpadki so komunalni odpadki, ki so nevarni odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke; 6. nenevarni komunalni odpadki so komunalni odpadki, ki so nenevarni odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke; 7. mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz seznama odpadkov, razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov s čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja kanalizacije; 8. biološki odpadki so bioraz-gradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev; 9. gradbeni odpadki so odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih; 10. izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj oziroma uporabnik) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je lahko: - izvirni povzročitelj iz gospodinjstva, - izvirni povzročitelj iz dejavnosti javne uprave in javnih storitev, in - izvirni povzročitelj iz proizvodne dejavnosti, trgovinske dejavnosti, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javne uprave in javnih storitev; 11. prepuščanje je postopek oddaje odpadka v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja odpadke; 12. ponovna uporaba odpadkov je postopek, pri katerem se proizvodi ali njihovi sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani; 13. obdelava odpadkov so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje; 14. predelava odpadkov je predelava odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki; 15. odstranjevanje odpadkov je odstranjevanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki; 16. ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije komunalnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od drugih komunalnih odpadkov. Ločene frakcije so tudi vsi odpadki, ki se razvrščajo v eno od nenevarnih ali nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, izločeni v okviru obdelave mešanih komunalnih odpadkov; 17. kosovni odpadki so odpadki s številko 20 03 07 iz seznama odpadkov, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke; 18. odpadna električna in elektronska oprema iz gospodinjstev (v nadaljevanju: OEEO) je OEEO iz gospodinjstev iz predpisa, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo; 19. sistem od vrat do vrat je sistem prepuščanja določenih komunalnih odpadkov, pri katerem je prevzemno mesto za prepuščanje teh odpadkov namenjeno določenim znanim uporabnikom; 20. zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo objektov, ki je urejen in opremljen za ločeno zbiranje nekaterih nenevarnih frakcij, kjer izvirni povzročitelj iz gospodinjstva te frakcije prepušča izvajalcu javne službe; 21. premična zbiralnica je tovorno vozilo z ustrezno nadgradnjo ali začasno urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, kjer izvirni povzročitelj iz gospodinjstva določen krajši čas prepušča te frakcije izvajalcu javne službe. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij; 22. zbirni center je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, in ki je urejen in opremljen za prevzemanje, razvrščanje in predhodno skladiščenje ločenih frakcij od izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstev; 23. odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov; 24. predhodno skladiščenje odpadkov je predhodno skladiščenje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki; 25. hišno kompostiranje je postopek kompostiranja biorazgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pri izvirnem povzročitelju. (2) Ostali v tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kot je določen v predpisih s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. 6. člen (strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge) (1) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na: - razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, - izvajanje trajnostno naravnanih tekočih in novih projektov ter zasledovanje ciljev teh projektov (izvajanje Zero Waste zaveze), vključno z analiziranjem, poročanjem in informiranjem v zvezi s temi projekti, - spodbujanje preoblikovanja izdelkov in materialov, ki jih ni možno reciklirati ali kompostirati, preko lokalnih akcij in kampanj (DEPO, center ponovne uporabe), - investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe, - strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe, - financiranje dejavnosti javne službe, - opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom. (2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja uprava Občine, ki lahko določene obveznosti poveri izvajalcu javne službe. 7. člen (subsidiarno ukrepanje) (1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti. (2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo. (3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima Občina pravico izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov. II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 8. člen (oblika opravljanja javne službe) Javna služba se opravlja v obliki javnega podjetja na celotnem območju občine Vrhnika v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV 9. člen (vrsta in obseg javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in sicer: - storitve prevzemanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij, zbirnih centrih in premičnih zbiralnicah; - storitve prevoza prevzetih komunalnih odpadkov zaradi oddaje v nadaljnjo obdelavo in do odlagališča komunalnih odpadkov. (2) Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. 10. člen (ločeni računovodski izkazi) Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnosti zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. 11. člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Uporaba storitev iz devetega člena tega odloka je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe. Vsak izvirni povzročitelj se mora obvezno vključiti v sistem zbiranja odpadkov in ločevati odpadke na lokaciji izvora, skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov, tem odlokom in Tehničnim pravilnikom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika, sprejetim na podlagi tega odloka (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik). (2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj: - pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno ali občasno prebiva ali deluje ena ali več oseb; - pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost; - pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. (3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku 8 dni od izpolnitve predpisanih pogojev. (4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v katerem stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev jav- N aŠ Občina Vrhnika 30. november 2020^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ne službe. (6) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine Vrhnika, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku. (7) Zavezanci za plačilo storitev javne službe postanejo uporabniki z vzpostavitvijo statusa iz drugega odstavka tega člena. (8) Začasni izostanek uporabe objekta, za katerega se obračunavajo storitve po tem odloku, zavezanca ne odvezuje plačila storitve javne službe. V primerih odsotnosti, daljših od treh mesecev, se lahko uporabnikom storitve službe ravnanja z odpadki strošek ravnanja z odpadki zmanjša. V takih primerih mora upravičenec priložiti uraden dokument, iz katerega je razvidno trajanje odsotnosti, oziroma drug ustrezen dokument, ki z zadostno verjetnostjo izkazuje odsotnost. (9) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo z izvajalcem skleniti pogodbo, v kateri se dogovorijo o načinu zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja, najkasneje pa v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti. 12. člen (ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov: - papir in karton, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali kartona, - odpadna embalaža iz stekla, - odpadna embalaža iz plastike, kovin ali sestavljenih materialov, - biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinj ski odpadki in zeleni vrtni odpadki), - kosovni odpadki, - nevarni odpadki. (2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. (3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki. (4) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z oddajo: - v tipizirane in označene zabojnike ali izjemoma v vreče, postavljene na prevzemnih mestih, - v zbiralnicah ločenih frakcij (ekološki otok), - v zbirnih centrih ali - v premičnih zbiralnicah, pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom. 13. člen (prevzemanje ločeno zbranih frakcij) (1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo: - redno prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev ter pravnih oseb in fizičnih oseb na prevzemnih mestih, - redno prevzemanje ločenih frakcij na prevzemnih mestih in v zbiralnicah ločenih frakcij, - redno prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih, - redno prevzemanje bioloških kuhinjskih odpadkov na prevzemnih mestih, - redno prevzemanje zelenega vrtnega odpada v zbirnih centrih, - redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih, - občasno prevzemanje odpadkov v premični zbiralnici in - občasno prevzemanje kosovnih odpadkov. (2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. (3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki mora vsebovati podatke, določene s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami. Predlog letnega urnika odvoza odpadkov pripravi izvajalec in ga pošlje Skupnemu ustanoviteljskemu organu izvajalca (v nadaljevanju: SUO) v potrditev. 14. člen (zbiralnice ločenih frakcij - ekološki otoki) (1) Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojnike za prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz 12. člena tega odloka. (2) Zbiralnice ločenih frakcij so praviloma prostorsko razporejene: - v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih najmanj ena zbiralnica na najmanj vsakih 300 prebivalcev; - najmanj ena zbiralnica ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in vrtcih; (3) Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja prevoz ločenih frakcij v zbirni center. 15. člen (urejanje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij - ekoloških otokov) (1) Zbiralnice se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, Občina ali posamezna krajevna skupnost zagotovi drugo primerno javno površino. Če zbiralnice ni mogoče urediti na javni površini, se lahko uredi tudi na zasebnem zemljišču, ki je dostopno za transportna vozila, če lastnik zemljišča poda pisno soglasje k postavitvi zbiralnice na njegovem zemljišču. (2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov ali posod za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s Tehničnim pravilnikom. (3) Izvajalec javne službe mora zbiralnice vzdrževati tako, da: - lahko povzročitelji komunalnih odpadkov nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo, - se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, - na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja in - lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov. (4) Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje od-premljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov. 16. člen (premična zbiralnica) (1) S premično zbiralnico se zagotavlja ločeno zbiranje: - nevarnih komunalnih odpadkov iz Priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18; v nadaljevanju: Uredba) , - nenevarnih komunalnih odpadkov iz Priloge 1 Uredbe ter - zelo majhne OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. (2) Zbiranje frakcij iz prejšnjega odstavka se zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec javne službe. (3) Če je premična zbiralnica iz tega člena tovorno vozilo, mora njegov posamezen postanek trajati vsaj 60 minut. (4) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem v premični zbiralnici na svoji spletni strani obvestiti o kraju in času prevzema z obvestilom, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo in navodila za njihovo prepuščanje. 17. člen (ureditev premične zbiralnice) (1) Premična zbiralnica je opremljena z ustreznimi številkami odpadkov označenimi zabojniki in posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka prejšnjega člena, ter v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga. (2) Izvajalec javne službe zagotovi, da je premična zbiralnica urejena in vzdrževana tako, da je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do zbranih odpadkov ter da ne pride do onesnaženja zbiralnice in njene okolice. (3) V premični zbiralnici odpadke prevzema oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (4) Vse zbrane odpadke iz prvega odstavka prejšnjega člena izvajalec javne službe stehta pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo v nadaljnje ravnanje. 18. člen (prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov) (1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah in tipiziranih zabojnikih, določenih v Tehničnem pravilniku. (2) Drugi zabojniki ali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa Tehnični pravilnik, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti tipiziranih posod in tipiziranih za- bojnikov iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki odpadke do prevzema hraniti pri sebi. 19. člen (velikost in število obveznih zabojnikov za posamezne uporabnike) (1) Velikost in število obveznih zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s Tehničnim pravilnikom. (2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s Tehničnim pravilnikom. (3) Uporabniki so dolžni na svoje stroške zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih zabojnikov ali vrečk za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih. (4) Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma povečanje števila zabojnikov. 20. člen (zbirna mesta) (1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v zabojnikih, ki so praviloma nameščeni na zasebnih površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice. (2) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih odpadkov zagotoviti, da se zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazne zabojnike najkasneje naslednji dan vrne na zbirno mesto. (3) Za vzdrževanje, urejenost in čistočo zbirnih mest na zasebnih površinah skrbijo uporabniki sami. (4) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko prevzemna mesta hkrati tudi zbirna mesta, če s tem ni motena uporaba javne površine. 21. člen (prevzemna mesta) (1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika. (2) Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe skladno z določili Tehničnega pravilnika. V posebnih primerih, ko na podlagi Tehničnega pravilnika ni mogoče določiti prevzemnega mesta oziroma s strani izvajalca javne službe določeni lokaciji uporabnik nasprotuje, prevzemno mesto določi uprava Občine Vrhnika. (3) Prevzemno mesto je lahko od roba prometne poti vozila za prevoz odpadkov oddaljeno največ 5 m oziroma je lahko izjemoma na drugih mestih, če tako določa Tehnični pravilnik. (4) Za prevzem odpadkov na prevzemnih mestih mora izvajalec javne službe zagotoviti primerna vozila za prevoz odpadkov. (5) V kolikor prevzemno mesto ni hkrati tudi zbirno mesto, je uporabnik dolžan na dan odvoza do 6.00 ure zjutraj zabojnik postaviti na prevzemno mesto, sicer zabojnik ne bo izpraznjen. 22. člen (zbirni center) (1) Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem, ki so vključeni v sistem zbiranja odpadkov na območju občine Vrhnika. (2) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije: - nevarne komunalne odpadke iz Priloge 2 Uredbe, - nenevarne komunalne odpadke iz Priloge 2 Uredbe, - OEEO, - kosovne odpadke in - izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. (3) V sklopu zbirnega centra deluje center ponovne uporabe, za delovanje katerega sredstva zagotovijo občine ustanoviteljice. 23. člen (ureditev in vzdrževanje zbirnega centra) (1) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da: - povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo, - se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, in - na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja. (2) V zbirnem centru mora nevarne komunalne odpadke in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena za ravnanje z nevarnimi odpadki. (3) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov. 24. člen (predhodno skladiščenje) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe zagotoviti skladiščenje komunalnih odpadkov pred oddajo v enega od postopkov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z namenom, da se odpadki v določenem času pripravijo za prevoz do prevzemnika, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov. 25. člen (tehtanje komunalnih odpadkov) V okviru javne službe se znotraj zbirnega centra zagotavljajo storitve tehtanja: - mešanih komunalnih odpadkov pred obdelavo, - ostankov odpadkov, ki se odlagajo na odlagališče komunalnih odpadkov, - odpadne embalaže po vrstah, katero mora izvajalec javne službe skladno s predpisi oddati osebi za ravnanje z odpadno embalažo, - ločenih frakcij, ki gredo v predelavo, - nevarnih frakcij, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje, N aŠ Občina Vrhnika 30. november 2020^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si - drugih odpadkov, kadar je to določeno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. 26. člen (zbiranje kosovnih odpadkov) (1) Izvajalec javne službe največ štirikrat v koledarskem letu na vnaprej določene dneve od uporabnika na njegov poziv prevzame kosovne odpadke. (2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj 14 dni pred prevzemom iz prejšnjega odstavka na svoji spletni strani obvestiti o kraju in času prevzema, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati tudi vrste in opis kosovnih odpadkov, ki jih lahko uporabniki prepustijo kot kosovne odpadke in navodila za njihovo prepuščanje. 27. člen (zbiranje bioloških odpadkov) (1) Izvajalec javne službe zbira biološke odpadke po sistemu od vrat do vrat od izvirnih povzročiteljev teh odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (2) Biološki odpadki se prepuščajo v vodotesnem zabojniku na za to določenem prevzemnem mestu in na način, določen v predpisu Občine. (3) Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina je 120 oziroma 240 litrov. (4) Izvajalec javne službe prevzema biološke odpadke od začetka marca do sredine decembra vsaj enkrat tedensko, od sredine decembra do konca februarja pa vsaj enkrat na dva tedna. (5) Izvajalec javne službe zamenja obstoječi zabojnik za biološke odpadke, če prostornina zabojnika ne ustreza več potrebam uporabnika ali če je zabojnik tako močno poškodovan, uničen ali izrabljen, da lahko prepuščanje teh odpadkov povzroči tveganje za okolje ali zdravje ljudi. (6) Uporabniki lahko odpadke iz tega člena tudi hišno kompostirajo v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena. V ta namen izvajalec javne službe uporabniku zagotovi namesto zabojnika za biološke odpadke kom-postnik. 28. člen (javne prireditve) (1) Organizatorji javnih prireditev na prostem morajo pred začetkom prireditve z izvajalcem javne službe skleniti dogovor o načinu odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov, v katerem podrobneje dogovorita vrsto in obseg storitve glede na pričakovano število udeležencev. (2) Izvajalec javne službe za čas trajanja javne prireditve, praviloma ne glede na število udeležencev, na kraju prireditve zagotovi ustrezno število zabojnikov za vsaj: - odpadni papir in karton, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona, - odpadno embalažo iz stekla, - odpadno embalažo iz plastike, kovin ali sestavljenih materialov, - mešane komunalne odpadke ter - biološke odpadke. (3) Izvajalec javne službe prevzame odpadke iz prejšnjega odstavka na mestu javne prireditve. (4) Vse stroške ravnanja z odpadki iz prvih dveh odstavkov tega člena nosi organizator. (5) Ne glede na peto alinejo druge- ga odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na javni prireditvi z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki, ki tam nastanejo, ravnati skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (6) Organizatorji javnih prireditev morajo udeležencem zagotoviti pribor, krožnike in kozarce za večkratno uporabo ali pa biorazgradljive. V kolikor so biorazgradljivi, mora biti to jasno označeno na prevzemnemu mestu teh izdelkov in ob koših za biološke odpadke. (7) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi in predvidenem trajanju le-te najmanj 14 dni pred datumom izvedbe prireditve. znem imetniku odpadkov; - druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. (2) Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti: - čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal, - čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami, - škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan poseben pravni režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, - škodljivih vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino. - pogojih, pod katerimi se zbrani biološki odpadki oddajajo v obdelavo, obveščanje pa ponoviti vsakih šest (prepovedi) (1) Uporabnikom javne službe je prepovedano: - prepuščati odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjeni za zbiranje teh odpadkov; - mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj; - prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek; - prepuščati OEEO kot mešani ko- munalni odpadek; - sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso temu Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti Občine ali izvajalca javne službe, sestavljajo: - vozila za prevzem in prevoz vseh vrst odpadkov, - delovni stroji, - premične zbiralnice nevarnih frakcij, - zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah, - zabojniki za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov, - druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe. 29. člen (ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov) (1) Če so na zemljišču v lasti Občine nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi Medobčinski inšpektorat in redarstvo (v nadaljevanju: MIRED) izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. (2) Izvajalec javne službe stroške odstranitve komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka tega člena zaračuna povzročitelju, če tega ni mogoče določiti oziroma stroškov odstranitve od povzročitelja ni mogoče neposredno izterjati, pa jih zaračuna lastniku zemljišča oziroma osebi, ki izvaja posest nad zemljiščem. (3) Če se povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov odkrije kasneje, ima Občina pravico od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka. (4) Če so odpadki nezakonito odloženi na zasebnem zemljišču, odredi MIRED povzročitelju, če tega ni mogoče določiti, pa lastniku ali drugemu posestniku zemljišča, odstranitev komunalnih odpadkov. V primeru, da jih povzročitelj, lastnik oziroma posestnik ne odstrani, to stori izvajalec javne službe na stroške povzročitelja, lastnika oziroma posestnika. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. (5) V primeru, da se stroškov, povzročenih zaradi nepravilno odloženih odpadkov iz prejšnjega odstavka, ne da neposredno izterjati od povzročitelja, lastnika oziroma posestnika, stroške poravna Občina. IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE 30. člen (pogoji obratovanja) (1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti: - nabavo in vzdrževanje opreme iz 41. člena tega odloka; - redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje; - urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnega centra; - redni prevzem frakcij komunalnih odpadkov brez povzročanja emisije prahu, čezmernega hrupa in raztresa-nja odpadkov; - zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih in ravnanju s slednjimi skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki; - evidentiranje števila prevzemov (frekvenc) zabojnikov za vsako posamezno prevzemno mesto po posame- 31. člen (register prevzemnih mest) Izvajalec javne službe vodi register prevzemnih mest. Vsebino registra izvajalec opredeli v svojem Tehničnem pravilniku. V. OBVEŠČANJE UPORABNIKOV 32. člen (obveščanje uporabnikov) (1) Izvajalec javne službe mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno tudi na krajevno običajen način obveščati o: - lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je mogoče prepuščati odpadke, - vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu od vrat do vrat, v zbiralnicah ločenih frakcij, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih, - vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki, - prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja OEEO, - drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. (2) Izvajalec javne službe mora uporabnike na svojih spletnih straneh seznanjati z: - ločenim zbiranjem odpadkov v skladu s to uredbo, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja, - hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njihovim prepuščanjem, - pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru, - načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in - tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki. (3) Izvajalec javne službe mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru, in sicer z navodili za ločevanje odpadkov v obliki brošur in na spletni strani izvajalca javne službe, z obvestili in navodili o načinih prepuščanja odpadkov ter ozave-ščanjem v šolah in vrtcih. (4) Izvajalec javne službe mora povzročitelje bioloških odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje bioloških odpadkov, na svoji spletni strani in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: - območju in načinu prepuščanja bioloških odpadkov; - drugih pogojih za prepuščanje bioloških odpadkov; mesecev. VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE 33. člen (pravice uporabnikov) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kakovostnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je, pod pogoji, ki jih določata ta odlok in Tehnični pravilnik, enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine Vrhnika po posameznih kategorijah uporabnikov. 34. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabniki so dolžni: - pisno obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe; - lastniki ali upravitelji novega ali obnovljenega objekta morajo izvajalca javne službe najkasneje v 15 dneh pisno obvestiti o začetku uporabe objekta oziroma o številu prebivalcev, ki živijo v objektu; - redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe; - zagotoviti, da so zabojniki ali izjemoma vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu; - zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti; - vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, ki jih uporabljajo; - zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta; - uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, Tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki; - v roku plačevati storitve javne službe. 35. člen (zagotavljanje podatkov) (1) V primeru, ko uporabnik storitev službe ravnanja z odpadki ne posreduje podatkov za obračun storitev ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec javne službe uporabi uradno dostopne podatke o številu prebivalcev s stalnim in začasnim prebivališčem na naslovu uporabnika. (2) Izvajalec javne službe enkrat letno uskladi podatke o številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva. 3) V primeru, ko izvajalec javne službe zaradi napačnih podatkov utrpi škodo, mu je uporabnik stroške dolžan povrniti. 36. člen namenjeni; - nameščati zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta; - odlagati odpadke ob zabojnikih na prevzemnih mestih in na zbiralnicah ločenih frakcij; - prepuščati odpadke v vrečkah (razen v izjemnih primerih, ki so določeni v Tehničnem pravilniku); - odlaganje pepela, toplih ogorkov, odpadkov iz zdravstva, gradbenih odpadkov in kamenja ter odpadkov v tekočem stanju v zabojnike za komunalne odpadke; - odlaganje komunalnih odpadkov na mesta, ki za to niso določena; - brskanje po zabojnikih ter razmetavanje odpadkov; - pisati na zabojnike ter lepiti plakate nanje; - opustiti uporabo storitev javne službe; - ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, Tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. VII. UPRAVLJAVSKI NADZOR 37. člen Tekom gradnje objekta, za katerega je izvajalec javne službe v mnenju podal pogoje glede postavitve ekološkega otoka, mora investitor omogočiti sodelovanje izvajalca javne službe in njegov nadzor nad umestitvijo in izvedbo ekološkega otoka. Stroški nadzora bremenijo investitorja. V primeru, da je investitor Občina, se upravljavski nadzor ne zaračuna. VIII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 38. člen (infrastruktura ) (1) Infrastrukturo, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina Občine ali izvajalca javne službe, sestavljajo: - zbiralnice ločenih frakcij, - zemljišča in objekti zbirnih centrov, - objekti prevzemnih mest na javnih površinah ali - druga infrastruktura, ki je namenjena izvajanju javne službe. (2) Objekte iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo. (3) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe. 39. člen (oprema za izvajanje javne službe) N aŠ Občina Vrhnika 30. november 2020^» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si IX. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE 40. člen (viri financiranja storitev javne službe) Viri financiranja storitev javne službe so: - plačila uporabnikov za storitev javne službe, - sredstva od prodaje ločenih frakcij, - drugi viri, določeni z občinskim predpisom ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetim predpisom. 41. člen (viri financiranja javne infrastrukture) Viri financiranja infrastrukture so sredstva: - iz plačil uporabnikov storitev javne službe, - iz občinskega proračuna, v kolikor so za ta namen zagotovljena sredstva, - iz dotacij, donacij in subvencij, - iz drugih virov, določenih z občinskim predpisom ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetim predpisom. X. CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE 42. člen (oblikovanje in določanje cen) (1) Za oblikovanje cen storitev javne službe se uporabljajo določila vsakokrat veljavne Uredbe MEDO, pa tudi drugi področni predpisi. (2) Natančnejšo politiko določanja cen gospodarskih javnih služb varstva okolja Občina uredi v posebnem odloku o določanju cen gospodarskih javnih služb v občini. (3) V okviru javne gospodarske službe zbiranja komunalnih odpadkov se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za zbiranje: - ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, razen ločeno zbrane odpadne embalaže ter odpadkov iz tretje aline-je tega odstavka, - ločeno zbrane odpadne embalaže, - biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada in - mešanih komunalnih odpadkov. (4) Podrobnosti v zvezi z obračunom javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov se uredijo s pravilnikom o tarifnem sistemu iz 50. člena tega odloka. 43. člen (sestavni deli cene zbiranja komunalnih odpadkov) Cena zbiranja komunalnih odpadkov je sestavljena iz: - omrežnine, ki krije stroške javne infrastrukture in - cene opravljanja storitev zbiranja komunalnih odpadkov. 44. člen (izračun cene zbiranja komunalnih odpadkov) (1) Izvajalec ceno iz prve, druge in četrte alineje tretjega odstavka 42. člena, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se najmanj enkrat letno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov iz prve, druge in četrte alineje tretjega odstavka 42. člena v občini Vrhnika na uporabnike glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (2) Izvajalec ceno iz tretje alineje tretjega odstavka 42. člena, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad ter pogostost odvoza navedenega zabojnika, in sicer tako, da se najmanj enkrat letno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov iz tretje alineje tretjega odstavka 42. člena v posamezni občini na uporabnike glede na prostornino navedenega zabojnika in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. 45. člen (zaračunavanje storitev) (1) Na računu se ločeno prikaže zaračunana cena storitev: - iz prve, druge in četrte alineje tretjega odstavka 42. člena, -iz tretje alineje tretjega odstavka 42. člena. (2) Izvajalec javne službe lahko v okviru ozaveščanja uporabnikov organizira različne akcije zbiranja komunalnih odpadkov, na podlagi katerih se uporabnikom, ki se te akcije udeležijo, pri obračunu storitev ravnanja z odpadki upoštevajo določene ugodnosti. Podrobnejša pravila in pogoje akcij izvajalec javne službe določi v pravilniku o tarifnem sistemu iz 50. člena tega odloka. 46. člen (spremembe pri obračunu) Sprememba, ki jo skladno s prvo ali-nejo 34. člena tega odloka uporabnik javi izvajalcu javne službe, se upošteva pri obračunu za storitve javne službe s prvim dnem meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila sporočena sprememba. XI. NADZOR 47. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja MIRED. Strokovni nadzor opravljajo zaposleni pri izvajalcu javne službe. (2) Pri izvajanju nadzora lahko MIRED izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. V primeru, da se uporabnik ne vključi v obvezni sistem ločenega zbiranja odpadkov, MIRED z odločbo to od- redi, izvršljiva odločba pa je podlaga izvajalcu za izvedbo te storitve. (3) Pristojni strokovni nadzor izvajalca javne službe (nadzornik) opozarja kršitelje s pisnim opozorilom. XII. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE 48. člen (javna pooblastila izvajalca javne službe) (1) Izvajalec izdaja: - smernice in mnenja skladno z zakonom, ki ureja urejanje prostora, - druga strokovna mnenja in potrdila iz delovnega področja Izvajalca skladno z veljavno zakonodajo. (2) Izvajalec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izdaja projektne in druge pogoje ter mnenja, skladno z zakonom, ki ureja gradnje, in Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov. (3) Izvajalec izdaja soglasja v postopkih za priključitev obstoječih objektov oziroma objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, na infrastrukturo zbiranja komunalnih odpadkov. (4) K zahtevku za pridobitev smernic iz prvega odstavka tega člena ter izdajo projektnih pogojev in izdajo mnenj iz drugega odstavka tega člena mora investitor oziroma od njega pooblaščeni projektant predložiti dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo zadevno področje. (5) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti Izvajalcu za izdajo soglasja za priključitev obstoječega objekta oziroma objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, na infrastrukturo zbiranja komunalnih odpadkov je: ■ pravnomočno gradbeno dovoljenje ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje legalnost gradnje, ■ dokazilo o lastništvu objekta, ■ potrdilo o plačilu komunalnega prispevka oziroma v primeru obročnega plačila komunalnega prispevka, potrdilo Občine, da dovoli priključitev pred dokončnim poplačilom. (6) Izvajalec o zahtevku za izdajo soglasja iz tretjega odstavka tega člena odloči v 15 dneh od prejema popolne vloge. XIII. PREDPISI, SPREJETI NA PODLAGI TEGA ODLOKA 49. člen (tehnični pravilnik) (1) Tehnični pravilnik sprejme izvajalec javne službe in ga objavi na svoji spletni strani. (2) Tehnični pravilnik obsega: - opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki; - tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov; - tipizacijo predpisanih zabojnikov za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za posamezne kategorije uporabnikov; - minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih; - podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih; - podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov, biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada; - pogostost (frekvenca) prevzemanja odpadkov; - podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov; - druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov skladno s predpisi in za nemoteno opravljanje javne službe. 50. člen (pravilnik o tarifnem sistemu) (1) Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika sprejme izvajalec javne službe ter ga objavi na svoji spletni strani. Pravilnik vsebuje osnove za obračun storitve obvezne gospodarske službe, ki je urejena s tem odlokom. (2) Cene storitev posamezne gospodarske javne službe iz tega odloka na podlagi Pravilnika o tarifnem sistemu sprejmejo Občinski sveti Občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. XIV. KAZENSKE DOLOČBE 51. člen (prekrški uporabnikov) (1) Z globo 10.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba (srednja in velika družba skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe), njena odgovorna oseba pa z globo 1.000 evrov, če: - v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek v povezavi s prvim odstavkom 11. člena); - opusti uporabo storitev javne službe (trinajsta alineja 36. člena). (2) Z globo 2.500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 500 evrov, če ravna v nasprotju s prvo ali drugo alinejo prvega odstavka. (3) Z globo 2.500 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo ali drugo alinejo prvega odstavka. (4) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika, če ravna v nasprotju s prvo ali drugo alinejo prvega odstavka. 52. člen (1) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba (srednja in velika družba skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe), njena odgovorna oseba pa z globo 400 evrov, če: - redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ne ločuje v skladu s tem odlokom; - na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje zabojnika (tretji odstavek 19. člena); - ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči emisija vonjav in onesnaževanje okolice (prvi odstavek 20. člena); - ne odstrani praznega zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (drugi odstavek 20. člena); - kot organizator javne prireditve ne zagotovi udeležencem pribora, krožnikov in kozarcev skla- dno s šestim odstavkom 28. člena; - kot organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj 14 dni pred datumom izvedbe prireditve (sedmi odstavek 28. člena); - ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku 8 dni od nastanka spremembe (prva alineja 34. člena); - kot lastnik ali upravitelj novega ali obnovljenega objekta pisno ne obvesti izvajalca javne službe najkasneje v 15 dneh o začetku uporabe objekta oziroma o številu prebivalcev, ki živijo v objektu (druga alineja 34. člena); - ne ločuje komunalnih odpadkov skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe (tretja alineja 34. člena); - ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (sedma alineja 34. člena); - ravna v nasprotju s 36. členom tega odloka (razen 13. alinejo). (2) Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 250 evrov, če ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka. (3) Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka. (4) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika, če ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka. 53. člen (prekrški izvajalca javne službe) (1) Z globo 3.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če: - ne zagotovi izvajanja javne službe po vrsti in obsegu storitev, kot določa ta odlok, - ne obvešča uporabnikov na način, kot je predpisano v odloku, - pri zaračunavanju opravljenih storitev javne službe ne upošteva določenih cen storitev. (2) Z globo 500 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe. XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 54. člen (odlog uporabe) Določbe šestega odstavka 28. člena se pričnejo uporabljati s 1. 1. 2021. 55. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka za občino Vrhnika preneha veljati Odlok o ravnanju z odpadki v Občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika (Uradni list RS, št. 100/13). 56. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v glasilu Naš časopis. Št. 354-1/2020 (6-08) Vrhnika, dne 12. 11. 2020 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati N OS Občina Borovnica 30. november 2020^^ 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Poziv Zaključen prvi del rekonstrukcije ceste v Kote za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike Okrožno sodišče v Ljubljani je objavilo poziv za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani. Za območje Okrožnega sodišča v Ljubljani je določenih 300 sodnikov porotnikov, od tega iz občine Borovnica 2 porotnika. Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil trideset let starosti, ki ni bil pravnomočno obstojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in ki je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada slovenski jezik. Sodnike porotnike lahko predlagajo interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani ter predstavniški organi občin. Vse zainteresirane prosimo, da nam najkasneje do 9. 12. 2020 do 12:00 posredujejo predloge za kandidate za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani na naslov: Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, Borovnica ali elektronski naslov obcina@borovnica.si. Pisni predlog za kandidate mora obsegati najmanj naslednje podatke: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov, kjer kandidat dejansko prebiva, naslov sedeža pravne osebe, pri kateri je zaposlen, telefonsko številko, kjer je dosegljiv, obvezno izjavo kandidata, da pristaja na kandidaturo ter da izpolnjuje pogoje iz 42. člena Zakona o sodiščih.Obvezno je potrebno priložiti potrdilo o državljanstvu, za izkazovanje zdravstvene zmožnosti pa zdravniško spričevalo ali izjavo kandidata in mnenje predlagatelja o zdravstveni zmožnosti. Na spletni strani https://www.borovnica.si/novice/aktualna-obvestila/ poziv-za-predlaganje-kandidatov-za-sodnike-porotnike/#more-9995 si lahko ogledate besedilo Poziva za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike in Izjavo kandidata za sodnika porotnika, ki jo mora izpolniti in do roka predložiti vsak kandidat. Občinska uprava Sredi novembra je bila zaključena prva faza rekonstrukcije občinske ceste od mostu čez Borovniščico na Za-larjevi cesti do Dražice h.š. 46 v dolžini 260 m. Rekonstruirani odsek ima utrjeno podlago, cestišče je razširjeno na 5,5 m, urejeno je odvodnjavanje ter utrjene so bankine. Poleg urejenega cestišča se bodo znižali stroški vzdrževanja bankin. Rekonstrukcija in širitev cestišča do križišča za Ohonico se bodo nadaljevala v letu 2021. V letu 2022 pa je predviden zaključek projekta rekonstrukcije ceste v Kote s povezavo z naseljem Brezovica. Občinska uprava Železniške obnove in novogradnje v naši občini SŽ Infrastruktura d. o. o. na območju naše občine trenutno v okviru rednih vzdrževalnih del obnavljajo dele proge med Borovnico in Verdom. Tako so med 10. in 12. 11. 2020 izvedle tudi zamenjavo zgornjega ustroja proge in tirnic na enem tiru na Jelenovem mostu. Dela so potekala tudi v nočnem času. Obnova največjega obočnega kamnito-opečnega železniškega mostu v državi kaže, da je ta tudi po častitljivih 163. letih še vedno v dobri kondiciji. Sicer pa SZ Infrastruktura d. o. o. na železniški postaji Borovnica gradi tudi pokri- to kolesarnico za 50 koles ter infrastrukturo za izposojo 10 običajnih in 6 električnih koles. Dela bodo predvidoma končana do konca novembra. Celovita prenova proge in železniške postaje Borovnica pa naj bi bila na vrsti leta 2022. Pri tem je predvidena tudi postavitev protihrupnih ograj. Občinska uprava Dogovor s krajani Zvirka o izboljšanju prometne varnosti ob regionalni cesti Na pobudo prebivalcev Zvirka, to je tistega dela naselja Pako, ki leži ob regionalni cesti tik ob meji z Občino Brezovica, se je z njimi dne 21. 10. 2020 sestal župan Bojan Čebela. Krajani Zvirka so želeli dobiti neposredne informacije in pojasnila glede načrtovane gradnje kolesarske povezave z rekonstrukcijo ceste med gasilskim domom na Bregu in občinsko mejo. Zupan je ob pomoči višjega svetovalca za razvoj in razvojne projekte Andreja Klemenca pojasnil, zakaj je občina zaenkrat za sofinanciranje gradnje kolesarske povezave z evropskimi sredstvi prijavila le odsek Borovnica - Breg (odcep za gasilski dom) ter potrdil, da občina vztraja pri namenu, da se na celotnem odseku med Borovnico in mejo z Občino Brezovica rekonstruira regionalna cesta in na njej zagotovi varna povezava za kolesarje in pešce. Krajani so z razumevanjem sprejeli pojasnila, da zaradi razlogov, na katere občina nima neposrednega vpliva, v letošnjem letu ne bo mogoče do konca izdelati projektne dokumentacije in da zaradi zahtevnosti terena, kraških vodnih izvirov in varovanja narave občina sama ne bo zmogla financirati geoloških in hidroloških študij, ki so potrebne za to, da bi cesta po rekonstrukciji še dolga leta brez večjega vzdrževanja lahko dobro služila svojemu namenu. Od župana in občinske uprave pa pričakujejo, da bodo še naprej naredili vse, kar je v njihovi moči, da bo čim prej prišlo do realizacije obljube po rekonstrukciji regionalne ceste z izgradnjo varnih površin za kolesarje in pešce vsaj do meje z Občino Brezovica. Krajani so župana seznanili s tem, da je tamkajšnje obračališče šolskega avtobusa neustrezno, neosvetljeno in pozimi tudi neustrezno spluženo. Izpostavilo so, da tudi na tem delu ceste, ki je nepregleden in po katerem otroci vsakodnevno dostopajo do postajališča oz. obračališča šolskega avtobusa, vse preveč voznikov ne upošteva omejitev hitrosti, zato živijo v stalnem strahu, da se bo otrokom na poti v šolo in iz nje kaj zgodilo. Predlagali so postavitev prikazovalnika hitrosti in povečano število ter bolj neopazen nadzor policije in MIRED nad upoštevanjem omejitve hitrosti. Dogovorili so se, da bo občina do konca leta zagotovila, da bo obračališče dovolj veliko, osvetljeno in po potrebi tudi spluženo. Dogovorili so se tudi, da bo občina preverila, ali v tem delu razpolaga z zemljišči, ki bi omogočala radarski nadzor prometa, krajani pa bodo pridobili soglasja lastnikov zemljišč, primernih za opravljanje nadzora prometa. Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Borovnica so krajani predlagali, da pozove Policijsko postajo Vrhnika in Medobčinski inšpektorat in redarstvo Vrhnika, da bolj pogosto izvajata nadzor na upoštevanjem omejitve hitrosti prometa v tem delu naselja Pako. Svet naj tudi predlaga Direkciji RS za infrastrukturo, da postavi oz. omogoči postavitev prikazovalnika hitrosti v neposredni bližini obračališča šolskega avtobusa. Občinska uprava N OS Občina Borovnica 30. november 2020^^ 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oktober v Vrtcu Borovnica V mesecu oktobru smo v vrtcu Mavrica in v vseh ostalih enotah največ časa preživeli zunaj, saj nam je toplo jesensko vreme z obilo sonca to tudi omogočilo. Otroci so raziskovali spremembe v naravi, opazovali spremembe listov ter nabirali listke in jesenske pridelke. Vrtec se je obarval z najrazličnejšimi izdelki na temo jeseni, v igralnicah so se slišale različne pesmice in zgodbice na temo jeseni. Strokovne delavke smo izkoristile lepe in tople dneve in izvedle kar nekaj izletov in pohodov za športni program Mali sonček. V oktobru je potekal projekt »Dnevi evropske kulturne dediščine in Tedni kulturne dediščine«, ki je otroke nagovarjal, da spoznajo, varujejo in ohranjajo zapuščino naših prednikov in povezujejo vsebine iz naravne dediščine. Vsaka strokovna delavka je na svoj edinstven način otrokom predstavila temo kulturne dediščine. Potekale so različne dejavnosti, kot so: rajalne igre, stare gibalne igre, ljudske pripovedke, otroci so spoznavali odnos naših prednikov do vode in Popravek V oktobrski številki Našega časopisa je v članku »Poročilo s 3. izredne seje Občinskega sveta Občine Borovnica«, objavljenem na str. 20, prišlo do napake pri navedbi investicijskega programa kolesarske povezave, ki so ga svetniki potrdili z 10 glasovi za in enim proti. Ne gre za Investicijski program za projekt Kolesarska povezava Borovnica - Bistra, temveč, kot je omenjeno že v mednaslovu v omenjenem članku, za Investicijski program za projekt Kolesarska povezava Borovnica - Breg. Za napako se opravičujemo. Občina Borovnica ga primerjali z današnjim odnosom, poslušali uganke in prebirali šaljivke iz zbirke Enci Benci, ... Potekal je tudi »Teden otroka« s sloganom Odgovor je pogovor. Z otroki smo se veliko pogovarjali, jih spodbujali, da so pripovedovali in preko različnih zgodb in dejavnosti odkrivali in spoznavali čustva. Preko socialnih iger smo se po- vezovali in krepili medsebojno prijateljstvo in sodelovanje. Medtem ko se je v starejših skupinah dogajalo veliko zanimivih stvari, pa so se jaslični otroci, tisti najmlajši, še vedno uvajali in se veliko crkljali. Prav tako so spoznavali nove pesmice, se igrali z igračami in uživali ob toplih dnevih. V vrtcu Mavrica in dislocira- nih enotah smo v sklopu meseca požarne varnosti skupaj s PGD Borovnica izvedli evakuacijo. Evakuacija je bila izvedena glede na smernice, ki so bile v skladu s predpisi in ukrepi, ki nam jih je posredoval NIJZ. Na temo požarne varnosti smo se tudi pogovarjali in ustvarjali. Letos zaradi epidemioloških ukrepov nismo imeli možnosti ogleda gasilskih vozil in druženja z gasilci. Kljub veselemu pričakovanju jesenskih počitnic nam je zopet zagodel COVID-19. Upamo, da se bo situacija kmalu umirila in nam znova omogočila medsebojno druženje in nadaljevanje vrtčevskega leta, . medtem pa pazite nase in ostanite zdravi. N. S. Nova pridobitev na pasjem poligonu PREJELI SMO Ograjeno sprehajališče za pse je po tem, ko je dobilo razsvetljavo, klopco ter koša za navadne odpadke in za pasje iztrebke, dobilo še prvo pasje igralo. Upamo, da bo to popestrilo razgibavanje človekovih najboljših prijateljev ter še povečalo število tistih, ki uporabljajo sprehajališče, ki s tem postaja tudi vadbišče. Ob tem naj lastnike psov pohvalimo, da na sprehajališču in ob njem vzorno pospravljajo pasje iztrebke, kar pa žal ne velja za celotno območje občine, kjer je na in ob cestah ter na travnikih še vedno preveč pasjih iztrebkov, preveč vrečk z njimi pa tudi konča v običajnih namesto v za to namenjenih koših. Občinska uprava Gospod! Doktor! Kdo bo potem še obstal? Letošnji dogodki so nas pripeljali v dokaj veliko negotovost. Največji znanstveniki epidemioloških ved ostajajo nemočni - mnenja se krešejo, ostajajo številne neznanke. Smo v velikem pričakovanju, pletejo se zgodbe iz stroke pa tudi iz laičnosti. Ni enotnega odgovora, kaj prinaša prihodnost: strah, negotovost, včasih črnoglednost, a končno zaupanje v Božjo previdnost. Kako in kaj v borovniški dolini izpod Trebelnika, Planine in Krimčka? Posebnih krajevnih sporočil ni zaznati, pojavljajo se občasna namigovanja in govorice. Je dokaj mirno, kadar železniški promet ni pregost, v lepem sončnem vremenu je dokaj živahno v naravi na naših sprehajalnih stezicah. Ko sem pisal ta prispevek, sem na spletu zasledil sporočilo: Aktualno epidemiološko stanje v Občini Borovnica kaže, da je situacija v občini resna. Napoveduje se težko in hladno obdobje. Sedanji zapleteni čas bo verjetno terjal več angažiranosti lokalne skupnosti in tudi veliko solidarnosti. Izoblikovani so podatki o težavah starejših, socialno ogroženih. Zagotovo je v vsakodnevnih pogovorih v ospredju zdravje. Zdravje ostaja največja, neprecenljiva vrednota; skrb vsakega posameznika, širše družbe, pa tudi lokalna skupnost bi morala dejavneje sodelovati. Iz Slovenskega velikega leksikona: »V širšem pomenu dinamično ravnovesje telesnega, duševnega, čustvenega, osebnega počutja in socialnega blagostanja (stanje miru in socialne varnosti v ožjem pomenu stanje brez bolezni in poškodb).« V tem besedilu čutim optimizem! Na spletni strani Župnije Borovnica so poleg oznanil za sv. maše, ki jih naš župnik vsak dan daruje za naše pokojne, zapisani odlomki Sve- tega pisma, knjige vseh knjig: »Zato vam pravim: za vse, kar molite - verjemite, da ste že prejeli in se vam bo zgodilo.« »Resnično povem vam: karkoli ste storili enemu od mojih najmanjših bratov, ste meni storili!« Večina občanov se v bolezni zateče v naš zdravstveni dom, k našima neutrudnima zdravnicama dr. Mariji Munda in dr. Majdi Žagar ter k njunima dobrohotnima medicinskima sestrama Mateji in Damjani. Čutimo vso njihovo požrtvovalnost, skrb in izpostavljenost? Ali občani in lokalna občinska oblast čutimo hvaležnost in jih znamo vprašati: »Boste zmogli? Kako lahko skupaj kaj postorimo, izboljšamo?« Zahvala velja dr. Mariji Munda, dr. Majdi Žagar in tudi dr. pr. Antonu Kenigu, ki mnogokrat priskoči na pomoč občanom kot specialist radiolog, pa tudi na svojem domu. Zahvala velja prav vsakemu, ki skuša kakorkoli pomagati in blažiti stisko prizadetih. Dr. Jože Ramovš iz Instituta Antona Trstenja-ka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje: Vsi smo si enaki v medčloveškem dostojanstvu. Humana oskrba svojih onemoglih je osnovna pravica in dolžnost vsakega človeka, vsake družine in vsake krajevne lokalne skupnosti! Ta pravica in dolžnost sta človeška solidarnost za sožitje in uspešno sodelovanje. Sožitje - lepo ali grdo - je v praksi tam, kjer živimo! Ostaja obilica nalog, tako osebnih, v najširši družbi in na lokalnem področju! Ostanimo zdravi, vsem, ki ste zboleli, pa skorajšnje okrevanje! Franc Kavčnik N OS Občina Borovnica 30. november 2020^^ 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Intervju: Župan Bojan Čebela: V Borovnici se med še ne cedi Te dni mineva dve leti od lokalnih volitev. Aktualni župan Bojan Čebela županski stolček zaseda drugi mandat, torej je za njim šest let županovanja. Ob tej priložnosti smo ga povabili na malo daljši intervju, da predstavi nekaj njegovih vidnejših projektov, pogled naprej in svoje poglede na stvari, ki jih občani vidimo drugače. G. župan, dotakniva se najprej aktualnih razmer. Ne moreva mimo korone. Kako smo se kot občani odzvali na celotno situacijo? Katere so tiste stvari, ki bi jih izpostavili? Pohvaliti moram Župnijsko karitas Borovnica, ki je prevzela zelo zahtevno delo, razvoz zdravil in ostalih dobrin, z Damjano Košir na čelu. Na drugih področjih imamo organizirano oskrbo s hrano, vrtčevska kuhinja deluje. Ne zagotavljamo direktnega razvoza, do zdaj teh potreb še ni bilo. Večjih odstopanj od direktiv sicer nismo zaznali, edino mladina je mogoče malce preveč svobodna in otroci se družijo v prevelikih skupinah. Na to smo opozorili in rezultati so tudi že vidni. Eno splošno oceno, prosim: se je v Borovnici v času županovanja Bojana Čebele začel cediti med? Daleč od tega. Smo pa stopili na realna tla in začeli s takšnimi potezami, ki niso tradicionalna. Ustvariti moramo administrativne podlage in pri tem smo naredili ogromno. Bližamo se h koncu poplavne in prometne študije in razvojne strategije. Vsa črpanja iz razvoja regij in evropskih skladov zahtevajo neke vnaprej izražene potrebe. Kupili smo ogromno zemljišč. V mojem mandatu smo pokupili več zemljišč, kot v vseh mandatih prej. Kupujemo predvsem tista, ki so vezana na razvoj infrastrukture. V ta namen nam ni žal nobenega evra, če je pripravljenost na obeh straneh, kupca in prodajalca. Tukaj moram pohvaliti ljudi, ki razumejo potrebe in jih praktično skoraj ni potrebno prepričevati. Dobra primera sta cesta v Kote in kolesarska povezava Breg-Pako. Hitro se uskladimo in spustimo na realna tla. Naštejte mi prosim projekte, na katere ste najbolj ponosni. Najbolj sem ponosen na območje Liko. Nihče se ne zaveda, koliko energije sem vložil, da sem s tistega propada in sramotnega območja, ki je bilo zapuščeno in kontaminirano, naredil zdravo jedro razvoja podjetništva. Srečo sem imel, da sem pripeljal kupca, ki je vsega zaupanja vreden, to je Marjan Pišljar, lastnik Metalke Commerce. V tem območju je bilo ogromno zemljišč, ki mejijo na območje šole in omejujejo razvoj centralne dejavnost. Začeli smo s postopkom ureditve tega območja. Najprej smo vso tisto neslavno zapuščino razdelili, tako kot je bilo dokazano s strani sodišča. Ravno tako smo postali lastniki glavne dovozne poti skozi Liko in to iz preprostega razloga. To območje je preveč v centru kraja in hočemo biti deležniki razvoja. Ne moremo ga pustiti samo razvoju gospodarstva, ampak ga moramo uravnotežiti v življenjski prostor. Lepo je videti, da imamo na drugi strani odprte delavnice in da smo iz tistega kaosa v letu in pol naredili vzorno površino. Tudi iz ostalih občin prihajajo novi lastniki, ki kupujejo ali najemajo te prostore. To je res postala zgodba o uspehu na katero sem izredno ponosen. Marsikaj ostaja odprto, nerazrešeno. Katere stvari so še neuresničene in imajo oranžno ali rdečo luč? Najbolj me skrbi vodooskrba v Kotih. Čeprav se o tem toliko ne govori, župan plačuje kazni, ker je prevzel vodno pravico od krajanov. Bilo je ne- vzdržno, ker so te kazni tangirale tudi njih. Praktično iz svojega žepa plačujem kazni, zato sem v ta projekt pristopil dovolj zgodaj, kot alternativni vodni vir za Borovnico. Glede na možnosti, ki jih ponuja Evropska unija, imamo omejitev, da je sofinanciranje vodooskrbe možno šele nad 10.000 PE, tega v Borovnici ne zmoremo. Tudi Vrhnika nam ni hotela iti na roko, da bi naredili alternativni vodni vir za širše območje. Projekt je bil narejen, a so od njega odstopili. Ta mega-lomanski projekt smo morali takoj racionalizirati in sicer tako, da smo za obstoječo vrtino dobili dovoljenje in imamo pravico črpanja 14 l/s, to zadošča za potrebe Borovnice, a najprej za potrebe Kotov. V prvi fazi želimo omogočiti oskrbo obstoječih vodohranov, saj je vodni vir z Rakitne zaradi prenaseljenosti kontaminiran. Na zahtevo zdravstvene inšpekcije smo zagotovili čiščenje v obeh zajetjih. Žal s kloriranjem, a kontrolirano in senzorično. Zelo si prizadevamo, da čimprej pripeljemo čisto vodo v obstoječe vodohrane. Druga faza je izgradnja centralnega vodohrana v Kotih, tretja pa oskrba Borovnice s to vodo kot alternativnim vodnim virom. Projekt je težak cca. 2,5 milijona evrov. A časa ni več, moramo iti v to. V naslednjem letu bomo izdelali strokovne podlage in prišli do gradbenega dovoljenja, sledi izgradnja primarnega vodovoda do vodohrana Koti. Nekaj je zastavljen volilni program, toda v praksi je določene zamisli včasih težje uresničiti. Je šlo tako kot ste si zastavili? Kje je največ ovir? Dejal bom samo to, da je v tem trenutku Borovnica dobesedno ujetnik poplavnih razmer, ki jih narekuje stroka. Kako ocenjujete sodelovanje z občinskim svetom? Kot slabo. Že to, da so mi v prejšnji sestavi leta 2017 zablokirali možnost, da se lahko bolj dinamično odločam pri razporejanju določenih sredstev brez njihove potrditve, je znak, da mi ne zaupajo. Najbolj pa me žalosti to, da nič ne naredijo, da bi bilo zaupanje večje. To je obrabljena užaljenost, da ne pridejo do informacij. Župan je na občini prisoten vsak dan, kar ni jasnega, se lahko dandanes razjasni tudi na daljavo. Sicer je nekaj izjem, ki se prizadevajo in kreativno sodelujejo, je pa veliko pasivnih oz. aktivnih samo pri kampanjskem upiranju na samih sejah. Problem je, ko ena svetniška skupina začne določeno politizacijo problema, brez da bi se poskušalo zadeve rešiti za mizo z županom in občinsko upravo. Kako deluje vaša lista Gibanje dobre volje? Ni glasovalno telo in nikoli nisem zahteval, da bi bilo. Ima prosto voljo odločanja. Marsikdaj se odloči tako, da tudi mene začudi, a mi je to v ponos. Se zgodi, da kdaj kakšna roka ne glasuje za moj predlog, kar je konec koncev prav in razumljivo. Ta lista Dobre volje ni glasovalni stroj, ampak je dobro sodelujoč svetniški sistem, ki ponuja rešitve. Zdaj smo prvič trčili tudi na strokovnih področjih pri gradnji prizidka osnovne šole. Poglejmo v občinsko blagajno. Kakšna je njena trenutna kondicija? V dveh mandatih smo tisti gibljivi del proračuna, ki je namenjen investicijam, iz 170.000€ povečali na 450.000€. Nihče se ne vpraša od kod. Včasih tudi z neljubimi potezami do občanov. Ampak to je naš edini vir financiranja, ki ga do zdaj nismo imeli, tudi po zgledu z ostalimi občinami. Uvedba NUSZ v Kote - ljudje so to dobro sprejeli. Ko smo izvršili projekt kanalizacije nobenega od svetnikov ni zanimalo, kako je s projektom. Jaz praktično cele noči nisem spal, kako bomo te megalomanske vsote upravičili oz. ali nam bo zadeva ušla iz rok. A projekt je za nami, imamo eno najbolj sodobnih kanalizacij v Sloveniji. Tu se zahvaljujem tudi nekdanjemu direktorju Nu-čiču, ki je bil res strokovnjak na tem področju. Pa krediti? Kredit, ki sem ga nasledil, je bil za izvedbo kanalizacije še kako potreben (cca. 1.900.000 €). Sedaj se približujemo polovici odplačila. A tukaj moram povedati, kar se mi zdi, da meče črno luč na občinski svet. Ob tem, da nam svetniki zavrnejo rebalans zaradi 5,9% odstopanja pri 850.000 € težki investiciji prizidka šole, takoj predstavimo težavo, da imamo reprogramiranje kredita, ki nam prinese 41.000 € manj odhodkov iz naslova servisiranja kredita, ker smo obrestno mero sklatili z 1 % na 0,25 %. To pa so brez besed podprli, a to je projekt polletnega truda naše računo-vodkinje, da je našla najboljšo rešitev. Pogrešam to vzajemnost, razumevanje, da smo vsi v istem čolnu. Če nisi poznan z vsemi okoliščinami, enostavno ne moreš soditi. Če zmoreš prepoznati vse okoliščine, pa je seveda druga stvar. Kot vemo, se občinam obeta nekaj več denarja zaradi višje povprečnine, ki jo je zvišala vlada. Kam konkretno bo šel ta denar? Smo ena od občin, ki ima podpovprečno slabo socialno sliko. Servisirati moramo visok delež oskrbnin v vrtcih in to nam res povzroča velike stroške. Letno namenjamo 1.444.000 € za nemoteno delovanja zavoda OŠ. Poleg tega mamo tudi 140.000€ stroškov pri plačevanju razlik z zakonsko določenega naslova doplačil do tržnih najemnin. In to samo zaradi ene napake, ki smo jo naredili v preteklosti. Leta 2007, pred nastopom krize, je civilna iniciativa nastopila proti investitorju novega blokovskega naselja s svojimi zahtevami. Namera Stanovanjskega sklada je bila, da gredo vsa načrtovana stanovanja v prodajo mladim družinam. Takratni sistem je deloval na osnovi varčevalne politike za mlade družine. Dialog med investitorjem ter občino je zaradi zahtev CI trajal predolgo in časovno zavlekel postopek OPPN. Z nastopom finančne krize je tudi v Sloveniji posledično zamrla prodaja stanovanj. Večino stanovanj je šlo tako v najem. To pomeni, da smo pri reševanju stanovanjske krize za mlade posledično postali poligon, kamor so se večinoma preselile šibke socialne družine. Določen delež teh gospodinjstev, 60 od 200, je na seznamu od prvega dne odkar so prejeli odločbe o upravičenosti sofinanciranja občine. In to niso samo mlade družine. To je za nas nesprejemljivo in je ponižujoče za vse druge, ki to plačujemo. Nekateri najemnino plačujejo bistveno težje, kot tisti, ki so izkoristili vse vzvode samo, da izpolnjujejo cenzus. Takratna civilna iniciativa je posegla v pogodbo komunalnega opremljanja in izločila parcelo, ki naj bi bila nekoč površina za vrtec. To je avtomatsko vplivalo na količino oz. znesek komunalnega prispevka. Zahtevali so tudi, da se naredi most čez Borovniščico, na nasprotnem bregu pa takrat nismo razpolagali s prostorom. Preveč negativnih vplivov in odločitev je takrat šlo na škodo občine. Smo primer, kako lahko na hitro organiziran odpor, ki ne vidi dolgoročnih posledic, povzroči nepopravljivo škodo. Borovnica zato plačuje visok davek in ga bo še dolgo. Med občani je slišati kar nekaj nezadovoljstva z načinom komunikacije z občinsko upravo. Ali gre za netočne informacije, ali za (pre)pozno sporočeno obvestilo in še kaj... Menite, da dovolj dobro in točno komunicirate z občani? Če govoriva o kakšnih konkretnih primerih, so gotovo tudi takšni. Kar pa zadeva informiranja, lahko ugotoviva, da informacije še nikoli niso bile tako ažurno sporočene na takšnem nivoju kot so zdaj. Imamo težave z enimi in istimi, ki imajo nemogoče zahteve in jim je vse samoumevno, da je občina tista, ki ima čarobno palico in bo odprla denarnico za vsako njihovo željo in potrebo. Žal so takšni poskusi vedno ob začetku tedna, ko se ljudje doma malo zamislijo in ugotovijo, da bi lahko od občine še kaj dobili ali se jim godi krivica. Včasih moramo imeti jeklene živce, nikogar pa ne žalimo. Vsakemu gremo naproti, dokler mu lahko gremo. Npr. če nekdo hoče, da mu asfaltiramo en kos ceste, pa ta cesta ni občinska, je samoumevno, da tega ne moremo narediti. Kaj pa zbori občanov? Dobro, vemo, daje to v teh razmerah v živo neizvedljivo, ampak že prej redne prakse pri tem ni bilo. Zbori občanov so bili izvedeni edino v Kotih. Tam, kjer je sodelovanje občanov maksimalno. Spoštljiv odnos do občine je doma v Kotih, vse ostalo ne šteje nič. Npr. na Dolu in Lazah smo ob investiciji kanalizacije preplastili večino cest. Pa še ni konec, vsak bi rad imel do svojega praga asfalt. Pri pošteni uravnoteženosti razvoja kraja skušam biti čim bolj življenjski in se tudi zavedati, da je center od nas vseh. Ne more nam nekdo s periferije očitati, da preveč v vlagamo v center, kajti tudi on je deležen tega. Gremo v uravnoteženost in to se kaže tudi v opremljenosti, to skušamo čimbolj razpršiti. Dotakniva se zgodbe o knjižnici. To je tema, ki zanima vse. Kje smo in kam gremo pri tem projektu? Vsi moji predhodniki so se tega lotili, a premikov ni bilo. Pred kratkim smo bili zelo blizu pri nakupu nekdanje trgovine Jurček, a obenem tako daleč, da smo vztrajali na tem, da je to edinstvena priložnost in odpiramo nov list. Oddali smo novo ponudbo, pri skrbni preučitvi, koliko imamo in koliko se lahko zakreditiramo. Paziti moramo, da z nakupom ne bi vplivali na druge prepotrebne investicije. Strmeti moramo k temu, da z minimalnem vložkom, zagotovimo standardom stroke in končno preselimo knjižnico, župniji pa končno omogočimo razvoj svoje » N OS Občina Borovnica 30. november 2020^^ 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » dejavnosti. Župniku Janezu Šilarju se ob tem izredno zahvaljujem za potrpežljivost. Upam, da bomo tokrat uspešni. Gradnja prizidka šole je v zaključni fazi, pa čeprav naj bi to bila že septembra. Kje seje zalomilo? Praktično se ni zalomilo nikjer, razen pri odstopanju investicije za 5,9%. Časovni zamik je bila zaradi epidemiološke situacije in pri izvedbi dveh tehničnih sprememb, ki jih od nas zahteva EKO sklad. Zasledujemo namreč najvišji standard - nič energetskih izgub. Izvedba projekta je odvisna od subvencije, ki narekuje uporabo 50% naravnih materialov. Pri sami izvedbi PZI smo naleteli na težave s statiko, zato je projektant moral izvajalcu ponuditi nadomestne rešitve. Določene spremembe so na ta način podražile gradnjo za cca. 50.000 €. Za odstopanje bi moral občinski svet dati zeleno luč, vendar kljub podrobni analizi gradnje na novembrski seji tega ni storil. Ceste in infrastruktura. Nekaj izboljšav je videti, a dela je še precej. To kar zdaj investiramo, je praktično prihranek pri vzdrževanju cest. S preplastitvijo dela Zalar-jeve ulice smo naredili velik napredek, v naslednjem letu pa nas čaka še odsek do križišča za Pokojišče. Odsek ceste v Kote je najdražji odsek za vzdrževanje v občini. To je polovica prve faze. Druga faza bo naprej proti delu asfalta, ki je že obnovljen. Pa drugi deli občine? Vezani so na izgradnjo kolesarske steze in rekonstrukcijo celotnega cestišča od Brega do Borovnice. Planirali smo do Pakega, a žal s 622.000 €, kolikor smo jih dobili v ta namen iz sklada razvoja regij, ne bi prišli skozi, saj se je zadeva zelo zakomplicirala. Že samo to, da se je okoljevar-stveno obremenilo ta projekt tako, da smo nepričakovano morali za preživetje žab plačati študijo in spoštovati vse ukrepe v projektu - dobili smo 12 podhodov za žabe. To je projekt obremenilo za dodatnih 200.000€. Že tako nam ga je nujna zamenjava glavne azbestne cevi obremenila za 300.000€. Iz pogajali smo se za toliko manj prehodov, da smo optimizirali ta projekt, a še vedno gre za 200.000€ iz naslova zaščite dvoživk! Potem je še naprej od Brega izvir, kjer je področje človeške ribice. Tam so spet druge zahteve. Če ne bi tukaj prekinili projekta, bi bili še vedno pri pridobivanju soglasij in bi nam ročnost projekta propadla. Zaključek projekta je predviden za leto 2023. Most na Dražici je bil kar sporen, so potožili krajani Dražice. Kaj je v ozadju vsega dogajanja, zakaj tak spor med vami in občani? Če v šali rečem, je to res most vzdihljajev. Tu smo poleg obnove ceste pristopili k sanaciji mostu naknadno. Najprej smo na prošnjo krajanov samo pristopili k asfaltiranju, potem smo sklenili, da jo bomo razširili. Odkupili smo zemljišča, odsek asfaltirali, ugotovili pa smo še, da dobimo po zakonu nekaj sredstev iz člena Zakona o sofinanciranja občin. Malo nesreče je bilo pri tem projektu, a zahteve in pripombe krajanov niso bila na mestu. Mi smo s tem, da smo povečali in ojačali most, nekoliko zožali vodni profil in tudi na priporočila stroke to nevtralizirali s posebnimi krilci, da je hitrost vode večja. Smo na enakem izračunu pretoka kot prej. Par posameznikov se je uprlo občini, ker tega niso spoznali kot napredek. Želeli so dvosmeren most, a to je prezahtevno. Vsi mostovi so enosmerni, mi pa bi za 20 avtomobilov dnevno delali dvosmernega. Potem so bile še pripombe, zakaj tako širok in tako visok pločnik, da most preveč visi... Vse ima pač svojo razlago, ki jo zagovarja stroka. Poskrbeli so tudi za obisk gradbene inšpekcije in ravno tisti, ki imajo največ koristi od rekonstrukcije. Skregali so se tudi z lastnikom zemljišča, saj so zahtevali 30 cm višjo cesto. Zdaj smo, upam, zadevo zaključili. Je pa to v tem območju velik napredek. Praktično je Dražica v primerjavi z ostalimi dobila ogromno. Turizem. Vaše ocene? Se kaj premika na tem področju? Kakšni so projekti? Ali bo Pekel, za katerega vestno in prostovoljno skrbi Damjan Debevecz občasno ekipo, edina svetla točka turizma naše občine? Ko smo dobili ponudbo s strani DARS-a za označbo na avtocesti za našo naravno znamenitost, je bil ta predračun 20.000€ in ga je občinski svet v prejšnji sestavi zavrnil z utemeljitvijo, da Pekel že tako ne zmore tega in če bi še ta naval prišel, potem nima smisla. Je potrebna še kakšna druga razlaga? Občina kot taka ne more biti generator turizma, lahko pa je turistično društvo. Ampak turistično društvo pa ni samo Damjan Debevec. Izrekam mu priznanje, ampak, ali lahko pričakujemo od enega turističnega društva, da bo generator turizma v občini? Društvo in sama občina ne moreta kapitalsko podpirati naložb, tudi gostilničar ima svoje omejitve in ambicije. Ja, za vprašati se je. Dokler ne bo investitorja, ki bo tam vlagal in urbaniziral prostor v skladu z našimi pričakovanji, jaz kot župan tukaj več kot toliko izvodov nimam. Razen tega, da spodbujam sobodajal-stvo, kjer pa smo še vedno izredno podhranjeni. Zdravstvo je na preizkušnji po celotni državi, na dan so prišle vse pomanjkljivosti in slabosti našega sistema. V Borovnici imamo zdravstveni dom, splošnega zdravnika in zobozdravnika. Je v načrtu kakšna nadgraditev oz. možnost razširitve programov, kot so psihiater, pediater, fizioterapija in glede na povečano število občanov, tudi kakšen zobozdravnik več? Od nekdaj si želim, da bi se tudi občina preselila v območje zdravstvenega doma. Po nekaj letih prizadevanj imamo vse podlage, da gremo lahko v skupno investicijo z Lekarno Ljubljana, ki bi gradila prizidek. Mi pa v prvem nadstropju združimo obstoječe stanovanje v občinske prostore. Ampak to ni tako pomembno, kot to, da naša zdravstvena postaja postane živa, da je vitalna in da na ta način poskrbimo za prepo-trebne vsebine. Ena izmed teh je pediater ali fizioterapija in to v pritličnih prostorih, ki smo jih že adaptirali za potrebe vrtca. Takoj, ko sprostimo varstvo, imamo na voljo sodobne prostore za katerokoli zdravstveno namembnost. Kar nekaj je pobud o izgradnji doma za starejše občane. Je ta projekt uresničljiv v občini kot je naša? Kaj pa možnost dnevnega varstva ali medgeneraci-jskega centra? Vemo, da bo takšnih potreb vse več. Glede na zdajšnjo evropsko perspektivo in spodbude v ta namen, se je oglasilo kar nekaj potencialnih vlagateljev. Najprej smo jih seznanili z lastniki zemljišč za tista območja, za katere menimo, da sodijo v ta namen. Kaj se dogaja in kakšni so pogoji investitorjev še ne vemo, ne dvomim pa v pripravljenost vseh. Kako ocenjujete delovanje društev? Včasih se zdi kot da so gonilna sila kraja. So po vašem mnenju dovolj cenjeni? Seveda in še kako. Naj bo to na športnem ali kulturnem področju. Tu tudi sam nosim odgovornost, da v času korona krize programi ne zamrejo, ker jih je nemogoče izvršiti. Nočemo prikrajšati društva kot taka. Ocenjevalcem sem zato dal usmeritve, da če jih že covid ni onemogočil, da jim tudi mi malo pogledamo skozi prste glede na pravilnike in izvedbe vseh teh programov, ki jih glede na razmere ni mogoče izpeljati. Srčno si želim, da ob pomanjkanju društvenih dejavnosti, kulture in športa vsi preživimo. Kako uspešna je občina pri črpanju evropskih sredstev? Največja investicija do zdaj je bil projekt P+R. S strani ministrstva za infrastrukturo smo dobili zemljišče vredno 190.000 € in 250.000 € sredstev za samo realizacijo tega projekta. Borovnica je sedma po številu potnikov v železniškem v Sloveniji, zato smo ponosni, da smo to naredili v dobro potnikom. Veseli me tudi, da so tudi Slovenske železnice prepoznale to potrebo in da gredo v smer popolne rekonstrukcije železniške postaje. Leta 2022 bo postaja na novo organizirana, z izven-nivojskimi prehodi, skratka, dobili bomo en čudovit urbani prometni center. Na občinski upravi je zaposlenih 9 ljudi, kar je kar nekaj več kot še pred nekaj leti. Kako opravičujete povišano število zaposlenih? Ko sem prišel, nas je bilo z mano vred 5. Bil sem brez direktorja občinske uprave, imel sem samo komunalnega referenta, ki je bil polno zaposlen s projektom kanalizacije in čistilne naprave. Bili smo najbolj podhranjena občina po številu prebivalcev v Sloveniji. Zdaj nas je z mano vred 9, imamo tudi hišnika. S tem smo privarčevali ogromno denarja, ki smo ga morali prej za vsako malenkost plačevati komunali. Skratka, imamo pokrita vsa področja s strokovnimi delavci in lahko se kadrovsko primerjamo s podobnimi občinami. Smo optimizirani in to je zdaj tisto, ko se da delati. Ne more in ne sme biti župan v vlogi vodje projektov, ker enostavno ni strokovno usposobljen za vsa področja. Tudi strokovne kompetence tega ne dopuščajo. Po nekaj letih verjetno lahko potegnete neke vzporednice pri gradnji novega blokovskega naselja. Je bila to po vašem mnenju dobra poteza za kraj? Smo bili na povečano število ljudi dobro pripravljeni ali sploh ne in kako se s tem spopadamo zdaj? Borovnica ni pridobila tisto, kar je bilo pričakovano. Tudi socialna slika najemnikov prinaša proračunu veliko obremenitev. Da do tega ne bi prišlo, smo imeli priložnost, pa smo jo zapravili. Zato je treba odprto gledati na vse spremembe, ki prihajajo. Glede infrastrukture je zdaj na vrsti vrtec. Rodnost v Borovnici je velika, viša se tudi na ruralnih področjih. Praktično je Borovnica v demografskem pogledu eno najbolj rodnih področjih v Sloveniji. Ta trend se sicer zdaj malo ustavlja, tisti blokovski šok smo preživeli, 65 rojstev na letnem nivoju. To je botrovalo tudi vzpostavitvi treh razrednih oddelkov v šoli. Želim si, da rodnost ostane visoka in da se temu primerno krepimo - da ima vsak nekaj od tega. Po drugi strani pa ravno to strjeno območje potrebuje največ prostora. Ljudje, ki tukaj živijo, so hitro prepoznali, da Borovnica ni samo prostor okoli blokov. Pogrešate večjo vključenost novih občanov v delovanje kraja? Jo pogrešam, ampak ravno naša lista Gibanje dobre volje to vključuje. Imamo predstavnika, ki na vseh nivojih organiziranosti stanovalcev v bloku pomaga pri sodelovanju ali reševanju problemov. Vključuje se tudi v delo pri športni vzgoji otrok. Kako komentirate pobude za izgradnjo športnega objekta? Seveda pozdravljam, a v nekem redosledu prioritet in finančnih ter prostorskih možnosti. Lahko to naredimo v območju, kjer si to želijo, a potrebo je treba skomunicirati na vseh nivojih. Potrebujemo ga, a potrebujemo tudi širitev vrtca, vodovod v Kotih in še marsikaj. Če skupaj najdemo ustrezne rešitve, da ne bomo šli na škodo drugega, jih takoj podprem. Človek ob pogledu na objave na Facebook strani hitro dobi občutek, da veliko pozornosti namenjate razno-raznim električnim skirojem, polnilnicam električnih avtomobilov in ostalim alternativam in kot daje teden mobilnosti največji dogodek našega kraja. Mogoče je ta očitek opravičen, da je več posluha na tem področju, je pa tudi ogromno narejenega. Vsi ti projekti so povezani s prometno strategijo občine Borovnica. To pa je osnovni dokument, ki je podlaga za vsak nastop oz. kandidaturo kateregakoli projekta. Imamo strokovnega delavca na tem področju, ki obvlada ravno to in daje večjo pozornost razvoju trajnostne mobilnosti. Boste kandidirali za tretji mandat? Odvisno kako se bodo zaključile odprte zadeve. Zdrav sicer sem, včasih imam več energije, včasih manj, včasih uživam v tem, včasih pa sploh ne. Sploh takrat ne, ko ti nekdo očita določeno stvar, za katero nima osnove. Bi pa tukaj izpostavil še eno mojo prioriteto. V sodelovanju z občino Vrhnika, ministrstvom za infrastrukturo in ministrstvom za kulturo delamo na prepotrebnem obvozu pri gradu v Bistri. Kako bi na koncu nagovorili svoje občane? Glede na to situacijo, kakršna je, je na vseh nas, da ohranjamo svoje zdravje, predvsem duševno. Opažam, da so pritiski na občinsko upravo posledica nevrotičnih stanj in smo večkrat postavljeni v vlogo terapevtov. Opažam, da si občani bolj kot kdaj prej želijo pogovora. Vsak mora vse narediti zase in svoje bližnje, da jih čim bolj zaščiti in tudi praktično živi polno in zdravo življenje. Pa končajva bolj sladko. Kateri je vaš najljubši med? Odvisno kdaj. Najljubši za kruh je kostanjev, najboljši ob sveži žemljici, maslu in lipovem čaju je lipov, najbolj zdrav pa je hojev od čebelarja Bogdana. Z županom Občine Borovnica Bojanom Čebelo se je pogovarjal Rok Mihevc Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg, 84/18 - ZIURKOE in 158/20) ter 28. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 67/16) Občina Borovnica objavlja JAVNO NAZNANILO JAVNI RAZGRNITVI dopolnjenega osnutka TRETJIH SPREMEMB IN DOPOLNITEV UREDITVENEGA NAČRTA OBMOČJA STRUGE V BOROVNICI in usklajenega OKOLJSKEGA POROČILA ZA PRIPRAVO TRETJIH SPREMEMB IN DOPOLNITEV UREDITVENEGA NAČRTA ZA LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT LIKO V BOROVNICI »SDUN STRUGE-3« (1) Javno se razgrneta dopolnjeni osnutek tretjih sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta območja Struge v Borovnici (v nadaljnjem besedilu: SDUN Struge-3), ki ga je izdelalo podjetje BD projektiranje, d.o.o., novembra 2020, in usklajenega Okoljskega poročila za pripravo tretjih sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta za lesnoindustrijski kombinat Liko v Borovnici »SDUN Struge-3« (v nadaljnjem besedilu: Okoljsko poročilo), ki ga je izdelalo podjetje AD-SVETOVANJE, Anes Durgutovic s.p., novembra 2020. (2) Javna razgrnitev bo potekala od vključno torka, 15. decembra 2020 do vključno petka, 15. januarja 2021. (3) Dopolnjeni osnutek SDUN Struge-3 in usklajeno Okoljsko poročilo bosta v digitalni obliki javnosti dostopna za ogled na spletni strani Občine Borovnica: www. borovnica.si. Analogna oblika obeh dokumentov bo razgrnjena v sejni sobi Občine Borovnica, Paplerjeva ulica 22, Borovnica, Ogled analogne oblike obeh dokumentov bo mogoč po predhodni najavi, po telefonu na številko (01) 750 74 60 ali po e-pošti na naslov: obcina@borovnica.si, in po pravilih, ki jih narekuje Nacionalni inštitut za javno zdravje. (4) Zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v obdobju razglašene epidemije, ob upoštevanju 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 - uradno prečiščeno besedilo in 49/20 - ZIUZEOP) in Odloka o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji ter prepovedi prometa posameznih vrst blaga in izdelkov v času zbiranja ljudi (Uradni list RS, št. 138/20), javna obravnava ne bo izvedena. (5) V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov: Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica ali pa jih na mestu razgrnitve vpišejo v knjigo pripomb oziroma jih po elektronski pošti pošljejo na naslov: obcina@borovnica.si. Rok za podajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve. (6) Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v javno objavljenih stališčih. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. (7) Javno naznanilo se objavi na oglasni deski Občine Borovnica in na spletni strani Občine Borovnica (www.borovnica.si), kakor tudi kot dodatno obvestilo v časopisu Naš časopis. Občina Borovnica ŽUPAN Bojan Čebela N05 Občina Horjul 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Županova beseda Dela v občini napredujejo kljub omejitvam Spoštovane občanke in občani, zopet smo v obdobju, ko moramo biti potrpežljivi, strpni in upoštevati navodila ter ukrepe, ki nam jih nalaga država za ohranjanje našega zdravja. Zaradi tega tudi na občini ne sprejemamo obiskov, ki niso nujni. Tudi s sodelavci upoštevamo vse ukrepe za zaščito zdravja in nosimo maske, ko je to potrebno. Veliko večino dela in kontaktov zato opravimo preko e-pošte ali telefona, če je potrebno pa tudi preko Zooma. Živimo v času, ko nam tehnika to omogoča in dajmo to izkoristiti, kolikor je le možno. Tudi zato naše delo, pa čeprav je oteženo, teče dobro. Odprtih imamo veliko projektov in gradbišč. Našo skrb za okolje so opazili tudi nekateri nacionalni mediji, tako smo predstavili projekt rekonstrukcije čistilne naprave v Podolnici tudi širši javnosti. Vsa gradbena dela potekajo tudi v skladu z vremenskimi razmerami in če se zapeljete na Koreno, že lahko vidite, da je večina zemeljskega dela že opravljenega. Časa imajo izvajalci dovolj in verjamem, da bo do aprila cesta na Laparijo z vsemi pripadajočimi zadevami končana. Seveda pa tako obsežna sanacija in širitev ne more biti končana v enem dnevu, zato vas še naprej naprošam za potrpežljivost, sodelavci vas bodo še naprej prek SMS obvestil in obvestil na naši spletni strani informirali, kako so urejene zapore ceste. Smo tudi v fazi pridobivanja projektov za meteorno in fekalno kanalizacijo Žažar in v pripravi razpisa za izvajalca za gradnjo prizidka za vrtec v Horjulu. Gradbeno smo bili izredno aktivni, verjetno ste uspeli opaziti, da smo v izredno hitrem času uspeli preplastiti 520 metrov državne ceste skozi Horjul. V manj kot enem tednu so izvajalci vse preplastili, odločili smo se, da je bolje, da namesto, da cesto nenehno 'flikamo' in popravljamo, raje vse naredimo naenkrat. Skozi Horjul mora biti cesta urejena in pika! V rednih stikih sem tudi s podjetji in obrtniki v naši občini in opažam, da se dobro znajdejo v trenutni situaciji in tudi ob skrbi za zdravje uspešno poslujejo. Zelo me veseli tudi novica, da bomo v Horjulu dobili novo zdravnico. Kot veste, se dr. Janja Pirc konec leta poslavlja in gre v zaslužen pokoj. Razpis in pozivi, da v Horjulu iščemo zdravnika, so obrodili sadove, tako da se bo v začetku januarja prihodnje leto v prostore zdravstvenega doma preselila nova zdravnica. Trenutno urejamo vso potrebno dokumentacijo, da bosta prehod s stare na novo zdravnico in zdravstvena oskrba potekala nemoteno. Želim vam še, da ostanete zdravi, zato poskrbite zase in za bližnje. Upam, da bo december nekoliko prijaznejši in bo obarvan vsaj malce bolj praznično. Župan Janko Prebil Na redni seji potrjeni predlogi in proračun Horjul, 19. november - Trinajsta redna seja občinskega sveta Občine Horjul je tokrat zaradi varnostnih ukrepov povezanih z epidemijo potekala kar v športni dvorani Osnovne šole Horjul. Župan Janko Prebil se je zahvalil vsem prisotnim za prizadevnost, da tudi v teh časih lahko pod temi pogoji svet deluje nemoteno naprej in sprejema pomembne odločitve za vse občane. Na dnevnem redu je bilo 11 obravnav, med katerimi so potrdili in sprejeli odloke o zbiranju komunalnih odpadkov, o obdelavi določenih vrst komunalnih odpad- kov in odlaganju ali odstranjevanju le teh. Sprejeta je bila tudi sprememba odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka ter odlok o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda Osnovne šole Horjul. Poleg predlogov sklepov k investicijskem programu za prizidek k vrtcu Horjul in kanalizacije v Žažarju so potrdili še kandidata za člana Razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije za obdobje od leta 2021 do 2027. Sklep o uskladitvi in ukinitvi javnega dobrega so preložili na naslednjo sejo. Svetniki so tudi podprli proračun občine Horjul za 2021 in pri tem upoštevali želje in predloge vaških odborov. Na sejo so bili vabljeni svetniki občinskega sveta, člani nadzornega odbora, občinska uprava, predstavnica javnega podjetja Voka Snaga ter dopisnik za Naš časopis. Besedilo in Joto: Peter Kavčič Nove luči na Koreni za večjo varnost V novembru so do nove javne razsvetljave prišli tudi vaščani na Koreni. V občini Horjul s tem nadaljujejo strategijo, da v strnjenih naseljih poskrbijo za varnost pešcev. Sploh v zimskem času je ta nevarnost še toliko večja, saj so dnevi krajši. Pešci, med njimi je prav na Koreni tudi veliko pohodnikov in re-kreativcev, sodijo med najbolj ranljive skupine udeležencev v prometu. Žal mnogokrat s kresničkami ali drugimi odsevniki ne poskrbijo dovolj za svojo vidnost. Javna razsvetljava je postavljena že na začetku Korene, na zaselku Ulake so zamenjali dve luči, ki nista dobro opravljali svoje naloge in dodali dve novi, zmogljivejši luči. Besedilo in Joto: Peter Kavčič Skozi Horjul po novem asfaltu Sredi novembra so cesto skozi Horjul preplastili in zamenjali kar 20 let star asfalt, ki ga je marsikje že močno načenjal zob časa. Izredno prometen del ceste je bil obremenjen zaradi številnih tovornjakov in strojev, ki so skozi leta uporabe pripeljali do razpok in neravnin. Po posredovanju župana Janka Prebila je občini Horjul uspelo pridobiti izredna sredstva za obnovo asfaltnih plasti, ki niso obremenila občinski proračun. Vzdrževalec regionalne ceste, Gorenj ska gradbena družba d.d., se je dela lotil 9. novembra, vse skupaj pa so končali prej kot v enem tednu. Preplastitev regionalne ceste R2-407/1145 je bila izvedena na odseku od vrtca Horjul do križišča z vrhniško cesto pri Metrelu. Dela so obsegala reskanje obstoječe asfaltne plasti, izgradnjo 8 cm grobe nosilne plasti in 4 cm obrabne plasti ter poslikavo talnih označb. Celotna dolžina na novo asfaltirane ceste znaša 520 metrov. Besedilo in Joto: Peter Kavčič 9 ■ ■ N05 Občina Horjul S 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V prvem valu pandemije je bil prav dom starejših v Horjulu na preizkušnji, saj so kljub skrbi in zaščitnim ukrepom ter preprečevanju obiskov iz preventivnih razlogov imeli precej okuženih. V drugem valu jim uspeva dobro nadzirati celotno situacijo, uspešni so predvsem zaradi izkušenj, ki so jih dobili ob prvem valu. Namestnica direktorja za področje zdravstvene nege Sla-vica Vekic pojasnjuje: 'V Spomladanskem delu pandemije smo se veliko naučili in sedaj te V domu starejših občanov Deos uspešni v boju z virusom izkušnje s pridom uporabljamo. Zelo smo previdni in pozorni, seveda prav tako kot spomladi upoštevamo vsa navodila in ukrepe, ki nam jih nalagajo vse zunanje institucije vključno s krovnim podjetjem Deos. Zaposlenim vsak dan redno me- rimo temperaturo že zjutraj, ko pridejo na delo in opoldne. Prav zaradi tega smo uspeli pravočasno odkriti dva primera, ki sta bila dokaj netipična pri naših zaposlenih, saj nobeden od njiju ni kazal znakov okužbe. Šlo je za čisto blage simptome, kot je nahod ali hripavost, brez povišane telesne temperature. Po hitrem testu, ki ga seveda lahko opravimo pri nas v laboratoriju, se je izkazalo, da gre dejansko za okužbo. Takoj smo ukrepali in po protokolu uredili vse, da smo preprečili prenos virusa. V obeh primerih smo zaposlene napotili še na dodaten PCR test. Ob rednem testiranju vseh stanovalcev smo tudi ugotovili nekaj okužb in jih napotili na posebej urejen covid oddelek. Šlo je za lažje oblike okužbe, brez potreb po dodatnem kisiku ali hospitalizaciji. V drugem krogu testiranj pa smo ugotovili, da je vseh ostalih 60 stano- valcev negativnih.' Slavica ob tem še poudarja, da lahko tako mi kot tudi stanovalci v domu starejših veliko naredimo za zdravje sami. Gibanje na svežem zraku, raznovrstna in polnovredna prehrana z veliko sadja in zelenjave je osnova. V času, ko že sicer razsajajo virusi, je priporočljivo tudi jemanje vitaminov in pre-hranskih dodatkov za dvig odpornosti, kot je recimo vitamin D v primeru koronavirusa. To lahko zelo zmanjša možnosti, da zbolimo. Umivanje rok, higiena in nošenje maske pa je prav tako pomembno. Besedilo in foto: Peter Kavčič Intervju: Anamarija Kejžar, direktorica DEOS Horjul S skupnimi močmi lahko spreminjamo stvari na bolje Časi, v katerih živimo, niso enostavni, ni lahko otrokom, mladostnikom in odraslim, prav tako pa so na preizkušnji tudi starostniki. Če pomislimo samo na to, kaj vse so doživeli v svojem življenju, sedaj pa še tale virus, nevidni sovražnik, ki najbolj ogroža prav njih, potem ugotovimo, da so lahko stiske resnično velike. V domu starejših v Horjulu je z oktobrom prevzela vodenje nova direktorica dr. Anamarija Kejžar. O tem, kako jo je strokovna pot zanesla v Horjul in kako lahko poskrbimo za kakovost življenja naših starostnikov, smo se pogovarjali v začetku novembra. Za začetek vas prosim, da se nam na kratko predstavite. Iz kje prihajate, koliko časa že delujete na tem področju? Doma sem na Gorenjskem, na tem področju pa delujem že osem let. Zasebno sem mati štirih otrok, moja sprostitev je družina, šport in narava. Na moji dosedanji poslovni poti sem opravljala delo direktorice doma za starejše v Tržiču, nakar me je pot vodila na Fakulteto za socialno delo, kjer delujem tudi sedaj kot asistentka na področju dolgotrajne oskrbe in razvoja inovativ-nih oblik oskrbe za ljudi z demenco. To je tudi glavno delo v domu starejših občanov Deos v Horjulu - razvoj sodobnih oblik oskrbe v domu, ki ohranjajo dostojanstvo, spodbujajo k aktivnostim, po drugi strani pa tudi vpetost doma v življenje v lokalnem okolju - skrb za dolgoročni razvoj doma. Delo v domu in na fakulteti je pravzaprav med seboj tesno povezano, saj združujem teoretični del in nove inovativne pristope, do sodobne oskrbe starih ljudi in ljudi z demenco in jih vpeljujem v prakso. Ker sem pogrešala stik s starejšimi ljudmi in s praktičnim delom, je bil to tudi eden od motivov, da se ponovno vključim v vodenje doma starejših, da ob znanju in izkušnjah, ki ga imamo sedaj, lahko razvijamo nove pristope. Ali se strinjate, da je to delo precej specifično, da ni vsakdo primeren za delo s starostniki? Res je, tista najbolj osnovna lastnost pa je, da se za opravljanje takšnega dela ne smeš bati starosti. Moraš imeti rad stare ljudi, se zavedati, da ni dela, ki ne bi bilo častno. Pri starih ljudeh je nega in oskrba zelo pomembna, ki pa se začne z odnosom in poznavanjem navad in življenjske zgodbe vsakega stanovalca. Prav tako je pomembno je tudi spremljanje starejših, ko se ti poslavljajo, zato so znanja o paliativni oskrbi v domu prav tako nujna. Tu lahko prava, srčna oseba naredi ogromno dobrega za mirno slovo. Tudi zato je pomembno, da imamo v domu Deos ustrezen kader, ki rad dela v domu. Zavedati se moramo, da, če bomo imeli srečo, bomo tudi sami doživeli starost. In ta je lepša, če ima v družbi ustrezno mesto. Zavedati se moramo, da smo vsi minljivi, se tudi sami pripraviti na starost. Zal sodobna družba to temo kar nekoliko odriva. V medijih je vse polno podob srečnih, mladih ljudi, zvezdnic, mnogo manj radi pa beremo ali spremljamo medije, ko je govora o težavah, starosti, o socialnih problemih, o stiskah starih ljudi, ki že tako ali tako zelo težko o tem spregovorijo. O demenci je napisanega veliko - ko pa pride v družino, spoznamo šele takrat, koliko malo vemo v resnici o tej bolezni. Ob tem, ko spremljamo starejše, vidimo tudi kakšno modrost prinašajo izkušnje skozi življenje. Od starih ljudi se lahko veliko naučimo o odnosu do življenja. Kako to, da ste se odločili, da prevzamete vodenje prav našega doma starejših tu v Horjulu? Pri mojem delu in vseh aktivnostih sem pridobila določena znanja in izkušnje, začutila pa sem, da pri delu pogrešam stik s prakso. Zato smo se z vodstvom Deosa ob njihovem povabilu k sodelovanju hitro dogovorili za sodelovanje. Vse moje izkušnje in znanje želim prenesti v naš dom v Horjulu in pomagati stanovalcem kot tudi zaposlenim. Lansko leto sem skupaj z domom Zimzelen iz Topolšice vodila projekt pri razvoju gerontološkega centra, z različnimi fakultetami in društvom Spominčica smo raziskovali pomen motivacijskih aktivnosti, ki spodbujajo različna čutila za ljudi z demenco, v tretjem projektu smo napisali knjigo o demenci Vsak dan znova ... Znanje, ki je vpeto v dom - kot npr. kako skrbeti za nepomično osebo ali človeka z demenco, pa-liativna oskrba, kakšne pravice imajo stari ljudje idr. - nam se marsikaj zdi čisto samoumevno, v domačem okolju, kjer svojci skrbijo za starejšega, pa pogosto opažamo pomanjkanje znanja in informacij, ki bi njihovim domačim starejšim, pa tudi svojcem omogočalo kakovostno življenje, staranje in umiranje. Možna pot razvoja domov je med drugim tudi, da to znanje, ki ga imamo v domovih, podamo naprej vsem, ki so v domači oskrbi. Zelim si, da bi te sodobne pristope uvedli tudi v domu v Horjulu, jih nadgradili ter razvijali naprej. Kaj vas pri vašem delu najbolj motivira? Predvsem to, da imam možnost stvari spreminjati na bolje. S kakšnimi izzivi se v obdobju, ko se spopadamo s korona virusom, srečujejo ustanove, kot so domovi za starejše? Izzivov res ne manjka. Na nacionalni ravni se soočamo s pomanjkanjem kadra, tu je fluktua-cija izredno velika. Soočamo se s stalnim odhajanjem negovalcev, bolničarjev, strežnikov kot tudi medicinskih tehnikov in diplomiranih medicinskih sester, ki jim je očitno bolj privlačno delati v bolnišnicah (je pa res, da se mnogi želijo tudi vrniti nazaj v dom, saj v domovih nastajajo odnosi, se pletejo zgodbe, česar je v bolnišnicah zelo malo). Zal se bo po sedanjih pokazateljih ta vsesplošna stiska s kadrom še povečevala - za ves zdravstveni sistem. Zavedati se moramo, da to niso težave enega doma, ampak našega sistema. Zato je treba poiskati rešitev na državni ravni v sodelovanju z več ministrstvi. V zadnjih letih smo v Sloveniji naredili velik napredek v primerjavi z mednarodnim okoljem glede socialne oskrbe - kakovosti življenja stanovalcev v domovih. Imamo bivalne enote, gospodinjske skupine, pečemo, kuhamo, vrtnarimo, barvamo, rišemo, sestavljamo stvari, delamo kognitivne vaje in tako naprej. Torej imamo program, s katerim popestrimo dneve stanovalcem in jim polepšamo življenje ter omogočimo, da so aktivni po svojih zmožnostih. Nikakor ne želimo, da dobijo občutek, da so v hotelu, ampak je naš cilj nji- » N05 Občina Horjul S 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » hova aktivnost. Raznovrstne aktivnosti so zelo pomembno zdravilo proti duševnim stiskam in ohranjanju sposobnosti v starosti. V tujini pa ni povsod tako, že pri naših sosedah je marsikje življenje v domu osredotočeno le na samo nego in oskrbo. Žal pa je pandemija razvoj socialne oskrbe potisnila povsem na stranski tir. Od marca naprej je prioriteta zdravstveni vidik - ohranjanje zdravstvenega stanja in zmanjševanja tveganja prenosa okužb. Vse se vrti okrog korona virusa. Kljub temu pa smo v domu v Horjulu (ali pa ravno zato) načrtno pričeli z aktivnostmi po oddelkih, ki jih prilagodimo željam, navadam in sposobnostim stanovalcev. Dom smo zaradi nevarnosti vnosa okužb oktobra zaprli za obiske - še vedno pa so možni za stanovalce, ki se poslavljajo ali v primeru, ko so stanovalci v stiski. V takšnih primerih organiziramo obisk ob spoštovanju ukrepov za obvladovanje epidemije. Svojci lahko tudi pokličejo stanovalce preko video klica, možna je uporaba tablic, računalnikov v sobah, uvedli smo aroma-terapijo, v enotah potekajo kulinarične aktivnosti, da zadiši po domu - sedaj pa že nastajajo božične dekoracije, ki bodo okrasile vsako enoto. Organizirali smo delo družabnic, ki vsak dan ponudijo stanovalcem aktivnosti, ki jih imajo radi - križanke, pobarvanke, knjige, domino kocke in podobne zadeve, da so lahko stanovalci aktivni. Po sobah poteka fizioterapija in delovna terapija, prekinili pa smo začasno skupinske vadbe. Če poznamo naše stanovalce, če vemo, kaj jih veseli, s kakšnimi hobiji so se ukvarjali in zelo pomembno, predvsem kakšne cilje imajo, je lažje vzpostaviti stik z njimi in ga negovati. Zato je pomembno tudi sodelovanje svojcev, ki lahko povedo, kakšne so bile navade in aktivnosti staršev, da jih lahko izvajamo tudi v domu. Kaj lahko prijatelji in svojci, ki sedaj ne morejo obiskovati svojih ostarelih prijateljev po domovih za ostarele, sploh naredijo? Uh, marsikaj, največkrat so to drobne malenkosti. Spodbujamo jih, da jim napišejo kartico ali pismo, pošljejo sliko, ki jo je narisal vnuk, pošljejo slike. Nam, ki smo navajeni sodobne tehnologije, se zdi to morda nepomembno in potrata časa. Našim stanovalcem, ki mnogi slabo slišijo in se je z njimi težje pogovarjati po telefonu, pa je to izredno pomembno. Starejšim veliko pomeni, da lahko nekaj primejo v roke, si pogledajo risbico, ki so jo za njih narisali vnuki. Tudi naše družabnice jim lahko pomagajo napisati pismo in ga pošljemo po pošti. Zelo se razveselijo tudi kakšnih paketov, ki jih prinesejo svojci in oddajo v recepciji. To so lahko njihovi osebni predmeti, ki jim veliko pomenijo in prikličejo lepe spomine in prijetna občutja. Stanovalci imajo zelo radi škatlo spominov - v škatli so lahko razni spominki, morda nekaj s poroke, kakšna slika iz mladosti, kak izdelek, ki ga je posameznik izdelal ali dobil. To velja tako za stanovalce z demenco, ki jih je v domu več kot polovica, kot tudi za vse ostale. To so utrinki življenja, zato so izrednega pomena za stanovalce. Tudi z albumom fotografij lahko zelo osrečimo stanovalce - ta je lahko v klasični obliki ali pa v digitalni, kjer so lahko tudi posnetki, glasba ... Vse to lahko omogočimo in na tak način pomagamo. Če strnem - da lahko nudimo čim bolj kakovostno oskrbo, so svojci naš partner - saj nam pogosto le oni lahko povedo življenjsko zgodbo stanovalca, svojci prinesejo osebne, stanovalcem ljube predmete. Za konec le še eno vprašanje, pravite da ste z gorenjskih koncev, kako pa vam je všeč tu pri nas v Horjulu? Ste si že uspeli razgledati okolico? Moram priznati, da mi je všeč tukaj, zelo je lepo, mirno, pokrajina je zelena in kar vabi na sprehode v naravo, žal pa si bolj kot iz avta še nisem ogledala Horjula. Ljudje, ki sem jih doslej spoznala, so zelo prijazni. Ob tej priložnosti vabim tudi vse, ki čutijo željo po tem, da bi pomagali, da se nam pridružijo kot prostovoljci. Kot prostovoljec lahko pridobi vsak posameznik veliko - v večini so prostovoljci mlajši upokojenci, želim pa si, da bi razvili prostovoljstvo tudi z osnovno šolo. V kolikor vas zanima prostovoljstvo, pokličite socialno delavko v domu in se dogovorite za pogovor, kjer se bomo pogovorili, katero področje zanima vas. Se pravi, če ima kdo veselje do petja, je vodil pevski zbor ali pa bi rad vodili skupino, kot so pogovorne skupine, molitvene skupine, vse to lahko počne tudi kot prostovoljec pri nas. Ob tem se lahko vsak veliko nauči tudi za svojo starost, kako ostati vitalen tudi na stara leta. Ko se bodo zadeve uredile do te mere, da bomo lahko ponovno odprti za obiske, vas vse vabim tudi v 'Alzheimer cafe' v okviru Demenci prijazne točke, ki je odprta v domu, na pogovore o de-menci, kjer lahko pridobite koristne informacije in znanje. Trenutno pa si lahko vsi ogledajo naše aktivnosti na spletni strani doma. No, čisto za konec želim pohvaliti vse zaposlene. V tem času, odkar sem tukaj, sem spoznala, da je kader zelo dober, predan. Kljub temu, da so vsi pod pritiskom korona virusa, saj se že od marca trudijo in neumorno delajo tudi v teh težkih časih. So povezani, znajo se pošaliti, predvsem pa si znajo - pomagati. Besedilo in foto: Peter Kavčič Metrel tudi v času korona krize uspešno posluje in skrbi za varnost zaposlenih V podjetju Metrel d.d. so uspešni kljub temu, da smo v letu, polnem izzivov za gospodarstvo. Pravočasno ukrepanje in hitro iskanje ustreznih rešitev ter prilagodljivost na aktualne razmere so odlike vseh uspešnih podjetij. V horjulskem podjetju Metrel d.d. v letošnjem letu izzivov nikakor ni manjkalo, a se niso predali ali obupavali in sedaj ob koncu leta poslujejo uspešno. Ne iščejo izgovorov, ampak rešitve, kar je pravzaprav edina prava pot. V kratkem pogovoru so nam opisali, kako sedaj poteka njihovo delo in kako je s stanjem okužb v podjetju. Direktor Edvard Reven pojasnjuje: 'Trenutno imamo 3 aktivno okužene zaposlene. Stanje je bilo v preteklih tednih slabše in se k sreči izboljšuje. V Metrelu d.d. zato še veljajo ukrepi, kot so obvezno stalno nošenje zaščitnih mask na vseh delovnih mestih. V proizvodnji se od 21. oktobra in vse do nadaljnjega delo opravlja v dveh izmenah. Seveda so pri- lagodili tudi določene procese dela. V oddelkih, kjer razmere to dopuščajo, poteka delo v čim večjem številu od doma. Za poslovne sestanke uporabljajo orodja MS Teams in Zoom, kar se je v trenutnih razmerah izkazalo kot učinkovita rešitev. Tudi zato se v podjetju do nadaljnjega sklicujejo le nujni sestanki, ki pa potekajo z upoštevanjem medsebojne varnostne razdalje in nošenjem zaščitne maske. Ker razmere tega ne dopuščajo, je vsa organizirana topla malica do nadaljnjega ukinjena. Na voljo je pripravljena hladna malica, tako da lahko ponudimo vsaj nekaj našim zaposlenim. Upam pa, da se zadeve čim prej izboljšajo.' Uspešnost varovanja zdravja pripisujejo tudi dejstvu, da so priporočila inštitucij vzeli resno. Varnostni ukrepi veljajo zato tudi ob prihodu v podjetje. Za vse zaposlene je ob prihodu na delo na vhodnih vratih obvezno merjenje telesne temperature na avtomatski merilni postaji, ki takoj zazna, ali ima oseba povišano telesno temperaturo in odobri ali pa zavrne vstop. V primeru povišane temperature se zaposlene napoti domov, kjer se nato posvetujejo s svojim zdravnikom glede nadaljnjega zdravljenja. Prav tako je merjenje temperature obvezno za vse obiskovalce in se jih odslovi, če imajo povišano temperaturo. Ostali sklepi, ki so bili sprejeti že ob prvem valu pandemije, ostajajo v veljavi. To pomeni, da ob simptomih okužbe zaposleni ostanemo doma, za vse, ki so na delu v podjetju, pa je obvezno večkrat dnevno umivanje in razkuževanje rok ter vzdrževanje medosebne razdalje. Vodstvo podjetja poudarja, da vse navedene ukrepe upoštevajo z namenom preprečevanja, zajezitve in ublažitve širjenja bolezni COVID-19. Kajti le tako lahko zagotovijo varno delovno okolje in delovne razmere za vse zaposlene. Besedilo in foto: Peter Kavčič Brezplačni topli obrok za učence in dijake Smo v času preizkušnje, ki za marsikoga predstavlja veliko stisko. Zato je država poskrbela za zagotavljanje toplega obroka za učence in dijake, za katere je v času zaostrenih epidemioloških razmer organizirano izobraževanje na daljavo. Država je po usklajevanju z občinami oblikovala možnosti, ki se upoštevajo glede na organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela tako, da za vse učence in dijake organizacijo toplega obroka prevzame lokalna skupnost, samo izvedbo pa šole, ki bodo topli obrok pripravljale. Občina Horjul je takoj na začetku šolanja na daljavo objavila poziv na spletni strani v sodelovanju z osnovno šolo. S tem so starše, skrbnike in učence ter dijake s prebivališčem v občini pozvali, da se prijavijo na brezplačni topli obrok. V pozivu je opredeljen tudi kriterij za upravičenost do brezplačnega toplega obroka. Brezplačni topli obrok pripada učencem in dijakom, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji ali odločbi na podlagi vloge za priznanje pravice do subvencije malice ali kosila, ne presega 382,82 € (3. dohodkovni razred otroškega dodatka oziroma 2. razred državne štipendije). Brezplačni topli obrok pripada tudi učencem in dijakom, ki so nameščeni v rejniško druži- no. Učenci in dijaki se na topli obrok prijavijo preko šole, ki jo obiskujejo, ta pa za učence, ki so prijavljeni na šolsko kosilo, upravičenost do brezplačnega obroka preveri v CEUVIZ. Šole zbrane podatke o prijavah posredujejo občini, ki na podlagi zbranih potreb organizira pripravljanje in distribucijo toplega obroka za svojo lokalno skupnost. S prijavo učenci in dijaki privolijo, da občine in šole podatke uporabijo za organizacijo priprave in prevzema toplega obroka. Učenci in dijaki oziroma njihovi starši topli obrok prevzamejo na šoli, ki hrano pripravlja. Izjemoma občina za učence in dijake, ki obroka ne morejo prevzeti, organizira dostavo toplega obroka na dom ali na ustrezno razdelilno točko v lokalni skupnosti. Sredstva za zagotovitev toplega obroka so zagotovljena iz državnega proračuna. Na občini Horjul so opozorili, da je bilo vlog zelo malo, čeprav so prepričani, da zagotovo obstajajo otroci in srednješolci, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov nimajo redne prehrane v obliki kuhanega obroka, kot ga pripravijo v šolski kuhinji. Prejemanje toplega obroka ne pomeni sti-gme, nenazadnje je lahko težava v tem, da oba starša delata, medtem ko so otroci čez dan doma in se šolajo na daljavo. Zato pozivajo vse, ki izpolnjujejo kriterije, da se prijavijo in poskrbijo, da bodo šolarji dobili kuhan obrok, ki ga priskrbi država. Besedilo in foto: Peter Kavčič N05 Občina Horjul S 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Redarstvo poziva, da upoštevate določbe prehoda med občinami V občini Horjul je zaenkrat epidemiološka slika dobra in tu gre zahvala za to predvsem vam občanom, ki se držite priporočil in skrbite za svoje zdravje. A to se lahko kaj hitro obrne, sploh z dnevnimi migracijami ljudi, ki rekreativno kolesarijo po cestah v občini in ki največkrat prihajajo iz sosednjih občin. Ob ugodnem jesenskem vremenu je bilo takšnih primerov zelo veliko. Medobčinsko redarstvo, ki dnevno opravlja nadzor v občini Horjul glede spoštovanja odlokov vlade v zvezi preprečitve in zajezitve širjenja virusa Covid-19, namreč opaža, da je veliko kolesarjev, ki med rekreativno de- javnostjo prestopajo občinske meje. Gre seveda za aktivnost, ki ni povezana z opravljanjem službenih obveznosti ali nujnih zdravstvenih zadev ali obiskov. Kolesarjenje na tak način ni dovoljeno. Kljub trenutni situaciji se moramo zavedati, da bodo prišli tudi časi, ko bomo lahko zopet nemoteno kolesarili med občinami in uživali tudi v kolesarskih dirkah, kot je recimo tradicionalni vzpon na Koreno. Redarji hkrati opozarjajo, da je vsak posameznik odgovoren za upoštevanje omenjenih ukrepov in da ob povečanem številu kršitev ne bodo izdajali le opozoril. Na občini tudi sporočajo, da niso pristojni za izdajanje soglasij za prehajanje med občinami in so vse občane, ki so jih kontaktirali s to prošnjo napotili na spletno stran, kjer si lahko vsak natisne in izpolni ustrezni obrazec oziroma se obrne na delodajalca. Za nujen prehod v druge občine je dovolj izjava, ki jo najdete na spletni strani www.gov.si in si jo vsak občan lahko sprinta in izpolni sam. Uradna izjava glede športno-rekreacijske dejavnost in sprehodov: Posameznik ali osebe iz skupnega gospodinjstva lahko ob upoštevanju priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na prostem oziroma odprtih javnih krajih v občini prebivališča izvajajo takšno športno-re-kreacijsko dejavnost, pri kateri se ohranja varna razdalja do drugih posameznikov. To so na primer športno-re-kreacijske dejavnosti individualnega značaja (na primer tek, kolesarjenje, golf, joga) ali tiste, pri katerih ob običajnem izvajanju ni mogoč stik z drugimi posamezniki (npr. tenis, badminton, balinanje). Pri sprehodih na zelenih površinah in športno-rekreacijski dejavnosti, pri kateri je mogoče do drugih posameznikov neprekinjeno vzdrževati najmanj tri metre medsebojne razdalje ne glede na določila drugih odlokov posameznikom ali osebam iz skupnega gospodinjstva, ni treba nositi zaščitne maske. Peter Kavčič Ste zamenjali pnevmatike? Zakon o pravilih cestnega prometa predpisuje, da morajo biti motorna in priklopna vozila med 15. novembrom in 15. marcem ter v zimskih razmerah, ki se pojavijo zunaj omenjenega obdobja, opremljena z zimsko opremo. Kljub omejitvam, ki še veljajo zaradi varnostnih ukrepov povezanih s pandemijo pa vulkanizerji obratujejo, a seveda pod drugačnimi pogoji. Glede poteka menjave smo se pogovarjali z vulkanizer-jem Juretom Prebilom iz ljubgojnskega podjetja Aniks plus d.o.o., kjer vršijo vulkani-zerstvo, diagnostiko in popravilo avtomobilov. Jure je opisal kako poteka varna menjava pnevmatik za zaposlene in za stranke: »Med opravljanjem vulkanizerske storitve ni nobenega stika med stranko in zaposlenimi. Stranke morajo namreč počakati na vrsto v avtomobilu. Najbolje je, da se vsakdo na premontažo ali za nakup novih pnevmatik predhodno naroči in pride na vrsto v delavnico ob določeni uri. Ko pride na vrsto, se stranka z avtomobilom sama zapelje v delavnico, izstopi iz avta in počaka zunaj na dvorišču, da vulkanizer opravi svoje delo. Ob tem seveda upoštevamo varnostno priporočeno razdaljo. Med celotnim postopkom vulkanizer uporablja rokavice in se drži varnostnih navodil. V nobenem primeru se vulkanizer ne usede v vozilo. Ko je premontaža opravljena, stranka ponovno sama Vulkanizer in stranka ne smeta biti v stiku, zaščitna maska je obvezna za oba. sede v avto in ga odpelje iz delavnice. Plačilo se izvede brez-stično, v primeru gotovine pa je denar treba razkužiti.« V vulkanizerski delavnici v Ljubgojni pri Horjulu imajo tudi polrobotski stroj za pre-montažo pnevmatik, ki skoraj vse opravi sam. Ves stik, ki ga ima vulkanizer s pnevmatiko je, da jo sname z avtomobila in zakotali do stroja, kjer av- tomatika prevzame svoje delo. V primeru naročanja na premontažo ali kakšna druga vprašanja povezana s servisom ali programiranjem senzorskih ventilov ter ostalo avto diagnostiko in manjšimi popravili se lahko obrnete na Jureta (031 854 514, aniks. plus@siol.net). Besedilo in foto: Peter Kavčič Obvestilo Obiskal nas bo Sveti Miklavž. Kako? Kljub epidemiji koronavirusa sv. Miklavž že pripravlja darila za otroke iz občine Horjul, stare do 8 let (vključno z letnikom 2012). Zaradi zaostritve razmer pa bo razdeljevanje daril potekalo nekoliko drugače kot smo bili doslej vajeni. Starši, od torka 1. decembra dalje, spremljajte občinsko spletno stran, kjer bo pojasnjeno kdaj in na kakšen način bo sv. Miklavž obiskal horjulsko dolino. (pk) Zbiranje gradiva in podatkov o Kristini Brenk je že obrodilo sadove Kraj brez kulture gre hitro v pozabo, zato je kultura še kako pomemben del našega življenja, saj s tem zanamcem sporočamo, kdo pravzaprav sploh smo. V prejšnjem mesecu smo vas pozvali, da vse morebitne predmete ali informacije, ki bi lahko koristile pri urejanju spominske hiše naše pisateljice, pesnice, prevajalke, urednice in dramatičarke. Za začetek je bil odziv dober, za kar se vam vsem, ki ste poslali materiale iskreno zahvaljujejo. Vse pa še spodbujajo, da pobrskate po starih albumih, policah ali omarah in pomislite, če se kje morda ne skriva kak mali arhivski zaklad, ki bi ga lahko delili z vsemi, ki bodo obiskali obnovljeno hišo v Horjulu. Naj samo spomnimo na kratko, kako jo je vodila življenjska pot. Rodila se je 22. oktobra leta 1911. Otroštvo je preživela v Horjulu, kjer je končala štiri razrede osnovne šole, potem pa je šolanje nadaljevala v Mariboru, kjer je končala meščansko šolo in učiteljišče. Nato je študirala psihologijo in pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot navdušena dramska igralka se je zavzemala za ustanovitev mladinskega gledališča, zato se je leta 1938 odločila za študij teorije gledališča za mlade v Pragi. Leta 1939 je doktorirala iz pedagogike. Do vojne je bila brez redne zaposlitve in se je preživljala z inštrukcija-mi in priložnostnim pisanjem. Med drugo svetovno vojno je sodelovala pri NOB, kjer je kot kurirka spremljala pisatelja Prežihovega Voranca, ki je bil med vojno urednik radia Kričač. Leta 1943 so jo zaprli, kjer je ostala do konca italijanske okupacije. Do osvoboditve, leta 1945, je skrbela za zaščito otrok borcev in zaprtih. Po vojni se je uveljavila kot pisateljica, prevajalka in urednica, ki se je posvetila mladinski književnosti. Bila je soustanoviteljica in prva urednica Mladinske knjige do leta 1973, ko se je upokojila. Zasnovala je knjižne zbirke za otroke: Najdihojca, Čebelica, Velike slikanice, Cicibanova knjižica, Zlata ptica, Zvezdica, Mladi oder, Lutkovni oder. Bila je med ustanovitelji Bralne značke, ki še danes spodbuja otroke k branju. Skratka, v za- Na občini so zbrali že nekaj fotografij, razglednic in pisem Kristine Brenk. nimivem življenju je zagotovo še polno zgodb in stvari, ki lahko v obnovljeni rojstni hiši opišejo tedanji čas in njeno življenje. Urša Remškar, ki na občini Horjul zbira stare predmete, Ena od risb, ki jih je narisala. knjige, razglednice, pisma ali vse dodatne informacije, ki bi lahko koristile pri urejanju arhiva in hiše Kristine Brenk, je s prvim odzivom zadovoljna: 'V sodelovanju s strokovnjaki smo v Matičkovi hiši našli kar nekaj zanimivih predmetov, povezanih s Kristino Brenk, rojeno Vrhovec. Na podlagi poziva v Našem časopisu smo prejeli tudi prve odzive. Veseli smo bili dodatnih informacije o njenem življenju, na naš naslov smo prejeli stare razglednice incelo vozovnice, ko se je z Loga, kjer je nekaj časa živela, vozila v Ljubljano. Prejeli smo tudi nekaj starih fotografij in drugega gradivo na temo Kristine Brenk, zelo pa smo se razveselili čisto pravega ljubezenskega pisma. Vsem sodelujočim, ki ste se odzvali in nam posredovali te informacije ali predmete, se najlepše zahvaljujemo, saj smo v zelo kratkem času naredili kar nekaj pomembnih korakov Knjižica Sneguljčica iz leta 1956. naprej. Želim pa opogumiti še vse, ki bi lahko kakorkoli pomagali pri tem zbiranju, da nam pomagate. Z akcijo zbiranja še nadaljujemo in se priporočamo za kakršnokoli gradivo in informacije o Kristini Brenk. Če ste v dvomih, ali je vaša najdba pomembna ali ne, brez strahu pokličite v tajništvo občine Horjul na telefonsko številko: 01/759 11 20 ali pošljite vprašanje na elektronsko pošto obcina@horjul.si. Vašo najdbo pa lahko tudi pošljete po pošti na naslov: Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul s pripisom: zbiranje gradiva o Kristini Brenk. Besedilo in foto: Peter Kavčič N aščasopis 30. november 2020^» ro elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Javni holding Ljubljana Dom je način bivanja Dom ni le osrednja točka našega življenja, ni samo prostor, v katerem se z najbližjimi počutimo varne. Je tudi način bivanja. To je eno od ključnih vodil Javnega holdinga Ljubljana in povezanih javnih podjetij, ki Mestni občini Ljubljana zagotavljajo številne kakovostne storitve vse dni v letu. V tokratni številki predstavljamo Javno podjetje Energetika Ljubljana, ki meščankam in meščanom omogoča celovito oskrbo z energijo, in sicer s toploto, zemeljskim plinom in elektriko. S toploto iz sistema daljinskega ogrevanja in z zemeljskim plinom Energetika Ljubljana trenutno oskrbuje 75 odstotkov stanovanj v Mestni občini Ljubljana, do leta 2024 pa načrtuje povečanje na 80 odstotkov. Daljinsko ogrevanje oziroma vročevodni sistem ogrevanja se razprostira predvsem v osrednjem delu mesta Ljubljana in oskrbuje okoli 64.700 uporabnikov. Omrežje zemeljskega plina se razprostira tudi na obrobju mesta in v nekaterih sosednih občinah, s plinom pa se za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode ali za kuho prek omrežja Energetike Ljubljana oskrbuje okoli 64.000 uporabnikov. Skupaj sta največja ter okolj-sko in energetsko učinkovita sistema za daljinsko oskrbo z energijo v tem delu Evrope. Zemeljski plin in daljinska toplota imata v Ljubljani že zelo dolgo tradicijo. Prihodnje leto obeležujemo 160 let oskrbe s plinom in 60 let oskrbe s toploto. Toplotna in električna energija iz visoko učinkovite soproizvodnje Toplota za potrebe sistema daljinskega ogrevanja Ljubljane je proizvedena v enoti TE-TOL, ki jo poznamo tudi kot toplarno v Mostah, in sicer v sopro- izvodnji, skupaj z električno energijo. Enota TE-TOL je tudi največji tovrstni energetski objekt v Sloveniji. Na leto proizvede okoli 1.300 gigavatnih ur toplotne energije in okoli 350 gigavatnih ur električne energije. Količina toplote, ki jo v obliki vroče vode vsako leto proizvedejo v enoti TE-TOL, je kar polovico vse toplote, ki je v namen daljinskega ogrevanja proizvedena v Sloveniji. Količina proizvedene električne energije pa zadošča za zadostitev vseh potreb po elektriki za polovico gospodinjstev v Mestni občini Ljubljana. Zemeljski plin za trajnostni promet Energetika Ljubljana zagotavlja tudi zemeljski plin za okolju prijaznejši promet. Gre za t.i. stisnjen zemeljski plin (mednarodna oznaka CNG), ki je v avtobusnem, tovornem in osebnem prometu pomemben trajnostni ukrep. Energetika Ljubljana si kot največji ponudnik goriva za okolju prijazna vozila na zemeljski plin v Sloveniji prizadeva za širitev uporabe in mreže polnilnic. V Ljubljani sta trenutno aktivni dve polnilnici, in sicer v Šiški in na Dolgem mostu. Do konca leta 2020 bo postavljena nova polnilnica ob Letališki cesti in v letu 2021 še na parkirišču P&R v Stanežičah. Strateški energetsko-okoljski načrti Ključen energetsko-okoljski projekt Energetike Ljubljana, ki že poteka, je izgradnja plinsko-parne enote. Ta bo v enoti TE-TOL nadomestila dva od treh premogovnih blokov in tako omogočila, da se že z letom 2022 iz Ljubljane umakne večina premoga (70 odstotkov). Primarni energent za proizvodnjo toplotne in električne energije bo tako postal zemeljski plin. Vzpostavitev krožne plovne poti na območju mesta Ljubljane s perspektivo širitve plovnosti v gornji tok Ljubljanice vključuje poleg Mestne občine Ljubljana v nadaljevanju tudi občini Brezovica in Vrhnika. Projekt ima skozi prioritetno zagotavljanje ha-bitata za vodne organizme velike naravovarstvene in skozi možnosti energetske izrabe ter alternativnih prometnih tokov okoljske potenciale. Nenazadnje bo projekt pospešil razvoj in urbanizacijo velikega dela, sedaj nezanimivega dela toka Ljubljanice, reko tako približal prebivalcem in v končni fazi zagotovil delovna mesta, povezana z aktivnostmi na reki in ob njej. Realizacija projekta bo v končni fazi omogočila nadaljnji razvoj vodnih športov in imela tudi velik izobraževalni pomen. V obsegu načrtovanih posegov so tri zapornice z ribjimi stezami, dve splavni-ci, tri male hidroelektrarne in postajališča plovil. Z načrtovano rečno marino v zgornjem toku in širitvijo plovnosti proti Vrhniki bo reka, tako kot je v preteklosti že bila, ponovno postala pomembna vodna pot Ljubljanske regije. Ravnanje z odpadki je tisto okoljsko področje, kjer je nujno treba poiskati celovite in trajnostne rešitve, vključevati oz. povezovati različna področja in deležnike. Zavedamo se, da smo za svoje odpadke odgovorni sami, zato si v okviru sistema ravnanja z odpadki na nivoju Mestne občine Ljubljana prizadevamo najti tudi trajnostno rešitev za uporabo tistega dela komunalnih odpadkov, ki ostane po predelavi mešanih odpadkov v RCERO Ljubljana. Gre za približno 70.000 ton energetsko koristnega goriva iz odpadkov, ki se sedaj vozijo oz. izvažajo na druge lokacije po Sloveniji in v tujino. Skupaj smo si zadali nalogo, da proučimo možnosti, kako z uporabo najnovejših tehnologij, ki najmanj vplivajo na okolje, trajno in koristno uporabiti to gorivo in iz njega pridobiti toplotno ter električno energijo in tako koristno zaključiti snovni tok odpadkov v okviru koncepta krožnega gospodarstva. Nekaj pomembnejših obratovalnih podatkov LETO 2010 LETO 2019 SISTEM DALJINSKEGA OGREVANJA Dolžina vročevodnega omrežja v km 252,9 271,1 Dolžina parovodnega omrežja v km 10,6 8,5 Proizvodnja toplote v MWh 1.520.600 1.290.100 SISTEM OSKRBE S PLINOM Dolžina plinovodnega omrežja v km 626,4 726,0 Distribuirane količine zemeljskega plina v MWh 848.304 766.021 Prodane količine CNG z lastno porabo v MWh *oskrba s CNG se je začela v letu 2011 0,00 39.607 ELEKTRIČNA ENERGIJA Proizvodnja el. energije (lokacija Šiška) v MWh 36.781 51.053 Proizvodnja el. energije (lokacija Moste) v MWh 453.933 335.531 Proizvodnja iz sončne elektrarne v MWh (nameščena je na strehi sedeža družbe) 69 87 Do leta 2022 bomo iz Ljubljane umaknili večino premoga. Zgradili bomo plinsko-parno enoto, ki bo nadomestila dva od treh premogovnih blokov. Zemeljski plin se v stisnjeni obliki uporablja tudi kot pogonsko gorivo (CNG). V Ljubljani sta trenutno aktivni dve polnilnici, v Šiški in na Dolgem mostu, do konca leta bo postavljena še ob Letališki cesti in prihodnje leto na parkirišču P+R v Stanežičah. Na proizvodnjo energije v največji meri vplivajo potrebe uporabnikov, na njihove potrebe pa v veliki meri zunanje temperature zraka, še posebno, ko govorimo o energentih za ogrevanje. Velik pomen za končno porabo energije ima tudi energetska učinkovitost. Energetika Ljubljana zato omogoča tudi ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti, saj omogočajo prihranek energije oz. zmanjšanje njene končne porabe. Skupna dolžina infrastrukture, to je vseh cevi vročevoda in plinovoda, dandanes obsega kar 1.600 km. To pomeni, da bi jih lahko eno za drugo položili od Ljubljane pa vse do Londona. NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 30. november 2020^^ 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županova beseda Spoštovanje ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 Spoštovane občanke, spoštovani občani, z zaskrbljenostjo spremljamo epidemiološko sliko v naši državi. V skupnem prizadevanju za zajezitev širjenja korona virusa je Vlada RS za zaščito zdravja ljudi in ohranitev delujočega zdravstvenega sistema sprejela dodatne ukrepe. Sprejeti ukrepi so nujni za obvladovanje drugega vala epidemije, da bomo ustavili eksponentno rast širjenja okužb in se lahko hitreje vrnili v relativno normalno življenje in lažje gospodarsko okrevanje. Žal pa zgolj sprejemanje ukrepov ni dovolj. Potrebno je sodelovanje in zaupanje, samozaščitno obnašanje moramo ponotranjiti in omejiti stike. Spoštovanje omejitev gibanja, omejitev socialnih stikov in osnovnih zaščitnih ukrepov je nujno za zaščito nas samih, naših svojcev, kolegov v službi in drugih. Verjamemo, da se občani v zvezi z epidemijo srečujete z različnimi stiskami in dilemami, zato bi vas opozorili na možnosti, ki so jih oblikovali na nacionalni ravni. Vabimo vas, da si na povezavi https:// www.nijz.si/sl/koronavirus--sars-cov-2-gradiva ogledate gradivo, ki so ga na NIJZ pripravili v zvezi z obvladovanjem epidemije Covid-19. V Občini Dobrova - Polhov Gradec smo vzpostavili tudi interventno oskrbo starejših in rizičnih skupin prebivalcev. Na telefonski številki 051/340-146 ali 01/3601-800 lahko naročite dostavo nujnih življenjskih potrebščin. Telefonska številka je odprta od ponedeljka do petka, med 8. in 14. uro. Vsi si želimo, da bi čim prej odprli šole in zagnali gospodarstvo. Vse to lahko dosežemo le, če bomo prav vsi spoštovali ukrepe in se obnašali odgovorno. S sodelovanjem, kolektivno odgovornostjo, solidarnostjo in s spoštovanjem sočloveka, njegovega zdravja in načina življenja, tako v lokalnih skupnostih kot na nacionalni ravni, lahko naredimo ogromno. Skupaj bomo zmogli. Ob vsem pa seveda ne pozabimo na času in svojim letom primerno aktivnost na prostem, trenutno v krogu svoje družine, ter na zdravo sezonsko prehrano z dovolj vitaminov. Pazite nase in na svoje bližnje. Ostanite zdravi! Franc Setnikar, župan Skoraj pet kilometrov novega asfalta Ceste v naši občini se bodo lahko od letošnje jeseni naprej ponašale s skoraj petimi kilometri novega asfalta, in to brez upoštevanja prenove odseka državne regionalne ceste Polhov Gradec-Dobrova, ki bo to številko še zvišala. Kot že vemo, je župan Franc Setnikar konec avgusta z izvajalcem del podpisal Pogodbo za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist, septembra pa se je že pričelo asfaltiranje treh javnih poti v občini, in sicer makadamskih cest Črni Vrh-Gugelj-Reka, Hoja-Ravnek in Nartnik-Kucelj. Izvajalec del AS-FALTER-ČEK d.o.o. je v sodelovanju s partnerjem Storitve s TGM Andrej Trobec s.p. dela na dveh odsekih zaključil; do spomladi 2021 pa sledi še dokončanje del na cesti Nartnik-Kucelj.Dela so obsegala izvedbo asfaltne prevleke, ureditev bankin in odvodnjavanja. Projekt vreden 425.557,24 € lahko ob skorajšnjem zaključku še natančno spoznamo skozi številke. Od omenjenega zneska znašajo tuja sredstva, ki so bila pridobljena iz državnega proračuna iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 281.133,00 €, ostanek pa je financirala Občina. V Črnem Vrhu je novo asfaltiranih 880 metrov ceste JP567731 Črni Vrh-Gugelj-Reka ter postavljenih 240 me- Cesta Hoja-Ravnek trov varovalne ograje. Cesta JP 567591 Nartnik-Kucelj je sedaj asfaltirana v dolžini 2245 metrov ter na 142 metrih opremljena z varovalno ograjo. Odsek ceste JP 567471 Hoja-Ravnek pa je asfaltiran v dolžini 1.100 metrov, spremlja pa ga 262 metrov varovalne ograje. Če bi bilo lastništvo zemljišč tu urejeno, bi cesta bila asfaltirana na večjem odseku. Tako pa so stroji odpeljali do takrat, ko bodo nesporazumi razrešeni. Skupno je tako Občina na treh odsekih poskrbela za 4.225 metrov asfalta in 644 metrov varovalne ograje ter tako držala obljubo, da bo vsako leto na predlog krajevnih skupnosti asfaltirala ceste, kjer je to za varnost občanov in pa nižanje stroškov vzdrževanja najbolj potrebno. Investicija je bila izvedena z namenom izboljšanja cestnih povezav med naselji in cestne Cesta Črni Vrh-Gugelj-Reka Prenova mostov v Brezju Tudi v tem malo bolj umirjenem letu dela potekajo na območju celotne občine in v vsakem kraju se že kažejo sledi skrbnega načrtovanja in vlaganja v razvoj. Od Črnega Vrha in Šentjo-šta preko Polhovega Gradca do Dobrove in Brezja - asfaltiranje, urejanje zunanjih površin, prostorsko načrtovanje, skrb za varnost v prometu in številni drugi projekti dokazujejo, da bomo ob bližajočem se koncu leta kljub vsemu imeli veliko razlogov za veselje in ponos ob pregledu dosežkov. Eden izmed takih je zagotovo tudi projekt za obnovo ceste med Brezjem in Podolnico, ki ga skupaj pripravljata Občina Dobrova - Polhov Gradec in Občina Horjul in bo izveden v letu 2021. Tale novica pa je namenjena drugemu dogajanju v tem kraju - v Brezju se je na- mreč zaključila tudi prenova dveh mostov. Že lani poleti je sicer potekala obnova lesenega mostu. Zamenjana je bila nosilna lesena konstrukcija mostu in celotna vozna površina. Most je dobil tudi novo leseno ograjo, saj je bil stari most brez ograje. Za izvedbo 2.515,00 evrov vrednega projekta je poskrbelo Tesarstvo in krovstvo Marko Rus s.p. Prenova manjšega mostu pa je bila le napoved druge, obsežnejše prenove. Letošnjega avgusta je namreč potekala še obnova betonskega mostu pri čistilni napravi Brezje. Tu pa so bila izvedena nova betonska krila, saj so bila stara dotrajana, železa konstrukcija je bila očiščena in zaščitena z antikorozijskim premazom, most pa se lahko pohvali še z novo ograjo in novima ven- cema. Omenjena dela, ki jih je izvedlo podjetje Roman Kralj s.p., so nanesla na 35.903,00 evrov. Na fotografiji pa si lahko ogledate še, kako mostova Most v Brezju pri čistilni napravi izgledata po zaključenih delih. Kakšna se vam zdita? Lucija Rus infrastrukture ter posledično večje prometne varnosti. Projekt pa je bil smiseln tudi ob presoji s finančnega vidika, saj se z asfaltiranjem cestišča zmanjšajo tudi stroški vzdrževanja vozišča, bankin in brežin; vzdrževanje asfaltirane ceste je lažje in hitrejše, kar je še zlasti pomembno v prihajajočih zimskih mesecih. Trenutno pa poteka tudi urejanje in asfaltiranje štirih krajših odsekov cest - v naselju Šentjošt v dolžini 190 m, na Prapročah v dolžini 115 m, v Zalogu v dolžini 100 m in na Selu nad Polhovim Gradcem v dolžini 250 m - skupaj bo to naneslo na kar 655 metrov asfalta. Vrednost tega manj obsežnega projekta znaša 52.967,52 €. Tudi tu za izvajanje del skrbi AS-FALTERČEK d.o.o. Lucija Rus, fotografiji: Lucija Rus in Manca Škof NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 30. november 2020^^ 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zaprtje šol in vrtcev izkoristili za vzdrževalna dela Prostori POŠ Šentjošt Šole so trenutno res zaprte, vrtci pa delujejo v zelo omejenem obsegu. A vzgojno-izobraževalni zavodi v tem času kljub vsemu ne samevajo povsem. Pretekli meseci so bili izkoriščeni za opravilo številnih vzdrževalnih del. V POŠ Šentjošt so hišniki prepleskali stene, opravljen pa je bil tudi pregled sanitarij. V straniščih je bilo zaenkrat opravljeno temeljito čiščenje ter zamenjava sifonov. Nekaj novosti pa bo otroke pričakalo tudi v vrtcu na Dobrovi. Kako izgleda nov zgornji vhod z odstranjenimi drsnimi vrati, si lahko pogledate na fotografiji. Za investicijo, ki ni le varnejša in bolj praktična rešitev, je poskrbela Osnovna šola Dobrova. Že poleti pa se je na parkirišču pred vrtcem pričela ureditev prostora za smetnjake, po namestitvi lesenega zaključka ograje pa je projekt sedaj zaključen. Nova ureditev je poskrbela za izboljšanje z vidika prometne varnosti, saj je dostop do parkirišča sedaj urejen in olajšan. V začetku decembra pa sledijo še dela v Vrtcu Brezje, kjer bo poskrbljeno za ureditev kletnih prostorov. Tudi otroci verjetno že nestrpno pričakujejo vrnitev v šolske klopi in vrtčevske igralnice. Nekateri med njimi se bodo vrnili v osvežene prostore. A vrnitve bodo zagotovo veseli vsi. Lucija Rus Vrtec Dobrova Športnorekreacijski objekt pred OŠ Dobrova Prostor za smetnjake Avgusta so se pričela dela na zunanjih površinah pred Osnovno šolo Dobrova. Občina je namreč uredila zunanji športnorekreacijskih objekt, ki pa ni namenjen samo šolarjem, temveč vsem občanom ne glede na njihovo starost. Večgeneracijski prostor tako vse občane nagovarja h krepitvi telesne zmogljivosti in k aktivnemu preživljanju prostega časa. Skupna vrednost projekta znaša 29.082,46 evrov, v kar 25,89 % pa ga je sofinancirala Fundacija za šport, ki je zagotovila nepovratna sredstva v višini 7.520,00 evrov ter tako pomagala Občini pri izvedbi investicije. Fundacija za šport je Občini dodelila sredstva za uspešno prijavo projekta »Športnorekreacijski objekt na prostem za mladino in odrasle« na javni razpis na področju gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi v letu 2020. Kaj vse pa je investicija vključevala? Na športnore-kreacijskem objektu pred glavnim vhodom v OŠ Dobrova se je zamenjal asfalt, vgrajeni so novi betonski robniki, zarisane so nove talne označbe za košarkarsko igrišče, odbojko ali igro med dvema ognjema, v okolici igrišča in igral pa so se uredile travnate površine in osvetlitev. Postavljeno pa je tudi novo telovadno orodje; kletka, tobogan in peskovnik, na novo pa so se uredile še zaščitne podlage pri posameznih telovadnih orodjih. Asfaltiranje igrišča in izris označb je prevzelo podjetje AS-FALTERČEK d.o.o., za postavitev športne opreme z ureditvijo zaščitnih plošč pa je poskrbelo podjetje EUROMIX d.o.o. Izvajalec Elektroinstala-cije Škof Marko s.p. je dodatno osvetlil igrišče, urejanje zelenic pa je prevzelo Vrtnarstvo Klemen Trobec s.p. Občina si prizadeva za prenovo celotnega območja igrišč pri OŠ Dobrova, zato načrtuje ureditev še drugega dela špor- tne površine. A pot do ponovnega sofinanciranja s strani Fundacije za šport ne bo lahka, kot so povedali na Občini. Občina se je s projektom »Obnova dotrajane športne površine« na zunanjem športnem igrišču pri OŠ Dobrova prav tako prijavila na Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi v letu 2020. Prejeta odločba je vsebovala obrazložitev, da projekt ni upravičen do sofinanciranja. Igrišče že zdaj zaradi svoje velikost in lokacije velja za enega najpomembnejših športnore-kreacijskih objektov v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Dopoldne služi športni vzgoji učencev, kasneje pa je brezplačno na voljo posameznikom in športnim ter drugih društvom za treninge, turnirje in tekmovanja. Občina se bo zato še naprej trudila pri pridobivanju zunanjih sredstev za omenjeni projekt - do 7. 12. 2020 ima namreč čas, da ponovno vloži vlogo za sofinanciranje gradnje športnih objektov in površin v naravi; tokrat za leto 2021. Lucija Rus NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 30. november 2020^^ 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN GA-11 Obisk turške veleposlanice na Osnovni šoli Dobrova V sredo, 21. oktobra 2020, je potekala javna obravnava Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje enote urejanja prostora GA-11 (OPPN GA-11), ki obravnava najjužnejši del naselja Gabrje oz. parcele ali dele parcel 735/5, 739/2, 740, 741/1, 741/5, 765/5, 2123/3 in 2123/6, vse k.o. Šujica. Dopolnjeni osnutek, ki ga je izdelalo podjetje RRD, Regionalna razvojna družba, d.o.o., je bil od 5. oktobra do 5. novembra 2020 na voljo za vpogled tudi v prostorih Občine Dobrova -Polhov Gradec. Sočasno s potekom javne razgrnitve pa so občani imeli tudi čas za oddajo pripomb in predlogov. Javne obravnave namenjene vsem zainteresiranim občanom se je udeležilo samo nekaj lastnikov zemljišč, ki mejijo na območje, ki ga ureja OPPN GA-11. Prisotne sta nagovorila župan Franc Setnikar in Martina Rotar, predstav- nica podjetja RRD, Regionalna razvojna družba, d.o.o. Slednja je prisotnim najprej predstavila sam postopek sprejemanja OPPN in njegov namen - z OPPN se določajo merila in pogoji za posege v prostor v obravnavanem območju in predstavljajo podlago za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter podlago za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. V nadaljevanju je Martina Rotar predstavila zasnovo novega stanovanjskega naselja v Gabrju, ki ga bo predvidoma obsegalo 15 prostostoje-čih enodružinskih hiš, lociranih na večjih parcelah, velikosti od 550 do 800 m2, s kar štirimi parkirnimi mesti na hišo. Ureditev novega naselja pa predvideva še manjšo zeleno parkovno ureditev, prometno ureditev in izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture v okviru stanovanjskega kompleksa. Glede na načrtovano ureditev je razvidno, da nikakor ne gre za naselje z visoko gostoto pozidanosti. OPPN GA-11 bo tako ohranjal avtohtono ve-duto naše občine, hkrati pa poskrbel za njen razvoj. Lucija Rus Čeprav smo v obdobju epidemije in v času šolanja na daljavo, smo imeli na naši šoli 9. 11. 2020 pomemben obisk. Obiskala nas je turška veleposlanica njena ek-selenca Esen Altug, ki ima svojo rezidenco v naši občini na Selu. Deveti november je dan, ko imajo v Turčiji navado posaditi drevo in njihova vlada se je odločila, da bodo tudi turški veleposlaniki po svetu zasadili drevesa v državah, kjer službujejo. In tako je gospa Altug s svojo ekipo skupaj z ravnateljem Viljemom Kovačičem in pomočnico naše šole Romano Novak Mlinar posadila hrast na zelenici pred športno dvorano pri OŠ Dobrova. Veleposlanica si je ogledala še notranjost šole. Bila je navdušena nad pogoji, ki jih imajo naši učenci za učenje in druge šolske dejavnosti. Seveda je beseda stekla tudi o trenutnih zdravstvenih razmerah in skupna nam je bila želja, da se stanje čim prej normalizira in da se v šolske prostore zopet vrne otroški smeh. Želimo si, da bo sadika zrasla v mogočno drevo, ki nas bo spominjalo na lep dogodek. Zapisala: Romana Novak Mlinar Dodatnih 40.000 evrov za gasilce Gasilska društva v naši občini so bila letos postavljena pred izziv, saj so se tudi ona morala naučiti spopadati s posledicami ukrepov, sprejetih za ublažitev širjenja epidemije koronavirusa. Ukrepi so namreč prekinili normalno delovanje gasilskih društev, preprečili izobraževanja, onemogočili vaje in na sploh otežili varno posredovanje na intervencijah. Gasilska društva pa je ohromila tudi prepoved druženja večjega števila ljudi, kar je pomenilo, da društva niso smela organizirati tradicionalnih gasilskih veselic. Veselice pa poleg raznosa koledarjev ob novem letu za društvo predstavljajo edini večji lastni prihodek, ki je vedno premišljeno unovčen - denar je porabljen bodisi za nakup dodatne opreme bodisi za financiranje aktivnosti za razvoj gasilskega društva. Ne gre spregledati dejstva, da so gasilska društva letos na račun odpovedi tovrstnih prireditev prikrajšana za zaslužek, ki ga prinese uspešna organizacija dogodka. Njihovo stisko pa je v dopisu, naslovljenem na Občino, prepoznala tudi Gasilska zveza Dolomiti. »Marsikomu se zdi samoumevno, da ob požarih, poplavah ali drugih naravnih nesrečah gasilci nesebično rešujejo ljudi in njihovo imetje - a občina se zaveda, da prostovoljni gasilci za soobčane tvegajo svoje zdravje in življenje,« so besede, s katerimi je župan Franc Setnikar ob prejetem dopisu pojasnil svoj pogled na prostovoljne gasilce. Glede na prošnjo Gasilske zveze Dolomiti za dodelitev dodatnih finančnih sredstev za redno dejavnost občinskih prostovoljnih gasilskih društev je občinski svet s sprejemom rebalansa proračuna zagotovil dodatnih 40.000,00 evrov proračunskih sredstev. »V znak zahvale in spoštovanja,« je še dodal župan. Občina je tako za redno dejavnost društev za opravljanje lokalne javne gasilske službe (brez upo- števanja sofinanciranja nakupa vozil in opreme ter požarnih taks) v letu 2020 namenila kar 92.000,00 evrov. Deset gasilskih društev v naši občini se tako lahko nadeja dodatnih sredstev, ki bodo ublažila letošnji izpad dohodkov. Gasilska društva z gasilsko zvezo na čelu so bila zato povabljena k podpisu aneksa k Pogodbi za opravljanje lokalne javne gasilske službe za leto 2020 ter so tako še uradno potrdila prejem dodatnih sredstev. Gasilce načeloma spoštujemo vsi. A v praksi naša dejanja tega ne pokažejo vedno. Jih povabimo v dom, ko prinesejo koledar? Jih podpremo z obiskom gasilske veselice? Varno ravnamo z ognjem? Vozimo varno in tako skrbimo, da gasilcem ne bo treba izvoziti iz garaže gasilskega doma? Na ta vprašanja si lahko odgovori le vsak sam. A, če so gasilci ob nesrečah vedno pripravljeni pomagati nam, bodimo tudi mi pripravljeni pomagati njim. Besedilo: Lucija Rus Spočijte se na novi klopi V naši občini že več mesecev poteka postopno urejanje številnih kotičkov - poti ob Gradaščici, središča Devc, okolice šol in pokopališč, če jih naštejem le nekaj. Najnovejša pridobitev pa je nova klop, skladna z obstoječo vizualno podobo druge urbane opreme v občini Dobrova - Polhov Gradec. Razberete iz priložene fotografije, kje se nahaja? Za tiste, ki niste redni obiskovalci Pol-hograjske gore ali pa Polhovega doživljajskega parka, da bi vas pot vodila mimo klopi, naj vam razkrijem, da je postavljena v Polhovem Gradcu v bližini čebelarskega doma. (LR) NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 30. november 2020^^ 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nov prikazovalnik hitrosti v Črnem Vrhu Grafični prikaz hitrosti vožnje na odseku Agencija za varnost prometa je že deseto zaporedno leto pripravila poziv za enoletni brezplačni najem prikazovalnikov hitrosti. Na poziv se je prijavilo 34 občin, izmed katerih je strokovna komisija nato izbrala 15 občin. Med izbranimi je bila tudi tokrat Občina Dobrova - Polhov Gradec, ki je na razpisu že četrtič uspešno sodelovala. Nov prikazovalnik hitrosti, za našo občino že osmi, je bil konec oktobra nameščen v Črnem Vrhu. Prikazovalniki hitrosti so se izkazali kot učinkovit pristop k zmanjšanju povprečnih hitrosti na odsekih, kjer so nameščeni. Prehitra vožnja je kljub preventivnim akcijam in pogostemu opozarjanju vseh institucij, ki delujejo na področju preventive, še vedno pogost vzrok številnih prometnih nesreč. Na odseku, ki se nahaja v bližini podružnične osnovne šole Črni Vrh, omejitev hitrosti znaša 50 km/h. Prve meritve, ki jih je opravil nov prikazovalnik hitrosti tipa MHP50, za obdobje od 30. 10. 2020 do 13. 11. 2020 kažejo naslednje podatke: - Povprečna hitrost vozil je 45 km/h, najvišja izmerjena hitrosti pa je bila 70 km/h. - V celotnem obdobju meritev je 85 % vozil vozilo do hitrosti največ 54 km/h, 50 % vozil je vozilo do hitrosti 46 km/h in 30 % vozil je vozilo do hitrosti 40 km/h. Za analizo dolgoročnega vpliva prikazovalnika pa bo treba še počakati. Kljub vsemu pa naj bo premišljenost in upoštevanje cestnoprome-tnih predpisov naše vodilo pri vožnji; ob prikazovalniku hitrosti ali brez njega. Lucija Rus Kako hitri ste vozniki v Gabrju in na Horjulski cesti Prejšnji mesec smo se lahko seznanili s podatki, ki sta jih zbrala prikazovalnika hitrosti na območju Polhovega Gradca, sedaj pa se bomo še s tem, kako hitri so vozniki v Gabrju in na Horjulski cesti. Še vedno pa velja, da lahko podatke iz omenjenih prikazovalnikov hitrosti spremljate tudi na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec, in sicer na povezavi: http://www. dobrova-polhovgradec.si/vse-bina.asp?id=769, oziroma pod zavihkom Občina/Občinski svet/Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Podatki se na tem spletnem mestu osvežijo kar vsakih 15 sekund, grafični prikazi pa ponazarjajo obdobje zadnjih 30 dni. Prikazovalnik hitrosti v naselju Gabrje, na regionalni cesti R3-641 1369 Ljubljanica-Lju-bljana (Dolgi most), meritve v smeri proti Polhovem Gradcu opravlja že štiri leta, natančneje od 9. 9. 2016 dalje. Omenjeni prikazovalnik hitrosti tipa MHP50 je prvi prikazovalnik, ki ga je naša občina uspela pridobiti na razpisu Agencije za varnost prometa Skupaj za večjo varnost - prikazovalniki hitrosti »Vi vozite«, ki je bil izveden v sodelovanju s podjetjema Intermatic, d.o.o. in Sipronika, d.o.o. Ze takrat je bil namen namestitve prikazovalnika jasno izražen; pozvati vse udeležence v cestnem prometu k strpnejši vožnji in nižjim hitrostim ter izboljšati varnost na cestnem odseku. Prizadevanje, ki je ob nedavno minulem 15. novembru, Svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, še kako na mestu. Za preteklo šolsko leto je za obdobje od 2. 9. 2019 do 24. 6. 2020 prikazovalnik hitrosti v Gabrju izmeril povprečno hitrost 57 km/h, najvišja izmerjena pa se je povzpela do kar 125 km/h. V celotnem obdobju meritev je le 50 % voznikov vozilo do hitrosti 57 km/h, kar še vedno presega omejitev hitrosti, ki znaša 50 km/h, ostala vozila pa so bila še hitrejša. Prvi septembrski teden je vsakoletno namenjen še prav posebnemu poudarjanju ce-stnoprometnih predpisov, saj pločnike in ceste ponovno preplavijo šolarji in njihovi starši. Pa je bila hitrost vožnje vsaj tisti teden kaj nižja? Prvi teden šolskega leta 2020/21 je pokazal, da je bila povprečna hitrost vozil 56 Gabrje: Grafični prikaz hitrosti vožnje na dan 16.11. 2020 za preteklih 30 dni. Rdeča barva označuje voznike, ki so prekoračili omejitev hitrosti. Horjulska cesta: Grafični prikaz hitrosti vožnje na dan 16.11. 2020 za preteklih 30 dni. Rdeča barva označuje voznike, ki so prekoračili omejitev hitrosti. km/h, 85 % vozil vozilo do hitrosti največ 66 km/h, 50 % vozil je vozilo do hitrosti 55 km/h in 30 % vozil do hitrosti 51 km/h. Kakšna pa je statistika hitrosti v obdobju od 29. 9. 2020 do 2. 10. 2020, ko je bil prikazovalnik izklopljen? Zaznati je bilo rahlo povišanje hitrosti vožnje; povprečna hitrost se je na primer zvišala na 57 km/h. Na Horjulski cesti, natančneje na križišču Horjulske ceste s cesto Pot čez Horjulko, je v smeri proti Dobrovi od 17. 7. 2017 dalje nameščen drugi prikazovalnik hitrosti na območju Dobrove. To križišče velja za enega nevarnejših križišč v občini, zato je povečana previdnost voznikov na omenjenem odseku nujna. Tudi ta prikazovalnik hitrosti je bil pridobljen na razpisu, in sicer na razpisu »Skupaj umirjamo promet«, ki sta ga organizirala Sipronika, d.o.o. in Zavarovalnica Triglav. Prikazovalnik hitrosti »Vi vozite« VI VOZITE n km je le del vseslovenskega projekta Skupaj umirjamo promet, ki je v številnih občinah hitrost na izbranih odsekih povprečno znižala za 2 km/h, za približno 4 % pa se je zmanjšal tudi delež prehitrih voznikov. V lanskem šolskem letu smo vozili takole: v obdobju od 2. 9. 2019 do 24. 6. 2020 je bila povprečna hitrost vozil 56 km/h, najvišja izmerjena pa 136 km/h. V tem obdobju meritev je 85 % vozil vozilo do hitrosti največ 66 km/h, 50 % vozil je vozilo do hitrosti 56 km/h in 30 % vozil do hitrosti 50 km/h. V prvem tednu novega šolskega leta 2020/21 pa je povprečna hitrost znašala 55 km/h, 85 % vozil je vozilo do hitrosti največ 66 km/h, 50 % vozil do hitrosti 56 km/h in 30 % vozil do hitrosti 50 km/h. Ob izklopu prikazovalnika hitrosti pa ni bilo zaznati večjih sprememb. Naslednjič se bom seznanili še s statistiko hitrosti vožnje v Brezju in Šentjoštu. Vozimo previdno in skladno s cestno-prometnimi predpisi. Lucija Rus NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 30. november 2020^^ 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dogodki in novosti v decembru December malo drugače Jole Cole ima pisma! Prihaja tisti čas v letu, ko bi se moral čarodej Jole Cole skupaj z dobrimi možmi odpraviti po Sloveniji in razveseljevati otroke, a mu je letos načrte preprečil novi koronavirus. Tako kot kulturni delavci in številni samostojni podjetniki je tudi on prisiljen v iskanje alternativnih rešitev, s katerimi bi lahko otrokom, ki tako kot vsako leto še vedno nestrpno pričakujejo obisk vsaj enega od dobrih mož, pričaral lepe decembrske praznike. Po njegovih besedah so se za dobro rešitev izkazala pisma, ki jih bodo letos dobri možje kar sami poslali otrokom. Slednji naj bi tako videli, da Miklavž, Božiček in Dedek Mraz kljub nastali situaciji, nikakor niso pozabili nanje, obenem pa dobili občutek, kot da so jih dobri možje osebno obiskali. »Otroci bodo najprej dobili uvodno pismo, v katerem jih bo dobri mož obvestil, da jih bo letos obiskal na malce drugačen način,« je povedal Jole Cole. Razložil je, da potem pride obdobje pričakovanja, ko otrok čaka na tisto pravo pismo, to pa prispe skupaj z darilom. V pismu bodo dobri možje pripovedovali o svojih dogodivščinah in podelili še nekaj nasvetov za preživljanje prostega časa stran od računalniških zaslonov. »Pismu pa je priložena tudi šifra,« je dodal, »s katero si lahko otroci na moji sple- tni strani ogledajo video, v katerem jih pozdraviva tako jaz kot tudi eden izmed dobrih mož.« Poudaril je še, da upa, da bo tako staršem in otrokom uspel polepšati letošnji, malce drugačen, praznični december. NČ Košnja pr' C'pin Sredi poletja se pri nas že več let zberejo člani TD Briše, sosedje in prijatelji, da ročno pokosijo naše strmine. Lepo je biti del te skupine, kjer ne manjka smeha in veselja. Z dobro vo- ljo in zagnanostjo se košnja kljub zelo strmemu terenu konča v slabih petih urah. Letos je kosce »od zgoraj« spremljal tudi dron, ki je po skoraj končanem delu pristal na visoki bukvi. Posnetki so na srečo kljub temu ostali. Povezane v filmček si jih lahko ogledate na youtube pod naslovom Košnja pr cpin. Zahvaljujemo se vsem koscem, ki so nam priskočili na pomoč. Zahvala gre tudi dekletom iz Briš, ki so naslednji dan z grabljami pomagale spraviti seno v dolino. Tako vsak po svojih močeh ohranjamo stare običaje. Cpinovi iz Setnika Iz OŠ Polhov Gradec Trialistična tekma v Idriji Trialistična tekma v Idriji je bila v nedeljo, 27. 9. 2020. To je bila tekma za odrasle, tekmovanje pa so dovolili tudi otrokom. Vozil sem najlažjo, belo sekcijo. Dva tedna prej sem izvedel, da bo tekma, in začeli smo se intenzivno pripravljati. Doma sem skakal čez večje skale. Na treninge sem se vozil tudi k svojemu trenerju. Priprave so mi bile zelo všeč. En dan pred tekmo sem izvedel, da bo v nedeljo slabo vreme. Povsod je bilo veliko blata, zato je bila tekma težja. Nisem pričakoval, da bom na stopničkah. Moral sem zvoziti 6 sekcij, vsako sekcijo štirikrat. Ko sem prevozil 5 sekcij, je bila zadnja zelo težka. Imel sem občutek, da mi ne gre. Na progi je bilo toliko blata, da nisem mogel več voziti. Tekmo sem tik pred koncem zaključil. Po vračilu kartice sem videl, da je ati v svoji sekciji prvi, jaz pa v beli sekciji tretji. Oba sva bila na stopničkah. Bil sem zelo presenečen, srečen in zadovoljen. Lovro Setnikar, 3.a Prihaja najbolj praznični del leta. Čas, ko se imamo najlepše, in ko se spomnimo na vse, ki jih imamo radi. Vzemimo si predvsem čas in pozornost za tiste, ki jih že dolgo nismo videli, saj je to lahko največje darilo. Ne pozabimo pa na ukrepe in priporočila. Vsi ste vljudno vabljeni, da nas spremljate tudi preko naših družbenih omrežij, zato da boste vedeli, kdaj bo kakšen dogodek. Obiščite turistično spletno stran www. visitpolhovgradec.si, FB stran Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane, FB stran Polhov doživljajski park, FB stran Grajske poroke ali Instagram profil Polhograjska graščina. Še vedno se moramo držati ukrepov in priporočil, zato dogodkov še ne izvajamo. Po koncu epidemije vljudno vabljeni, da nas obiščete. Zahvaljujemo se vam za razumevanje. Ostanimo zdravi! Polhov doživljajski park Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke spodbujajo h gibanju v naravi in jih na nevsiljiv način učijo o naravi in kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave ter budijo njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Vrhunsko doživetje za družine z otroki! Polhov doživljajski park je odprt vse dni v tednu, 10.00-16.00, vstopnice lahko kupite v graščini.V primeru slabega vremena imamo zaprto (preverite na Facebook strani Polhov doživljajski park). Obiskovalce prosimo, da upoštevajo navodila in ukrepe. Prižig luči v grajskem parku V petek, 4. decembra ob 17.30, bomo v grajskem parku prižgali luči, in s tem stopili v praznični december. Miklavževega sejma letos zaradi epidemije ne bo. Nočna dogodivščina z interpretativnim vodnikom V soboto, 19. decembra, ob 17. uri, vljudno vabljeni v Polhov doživljajski park z interpretativnim vodnikom, s katerim boste polhu Rogoviležu poiskali dom, ko se že stemni. S seboj morate obvezno imeti lučko za na glavo. Programu se pridružite z nakupom vstopnice za Polhov doživljajski park. Ogled Polhovega doživljajskega parka z vodenjem V nedeljo, 20. decembra, ob 10. uri, vljudno vabljeni v Polhov doživljajski park z interpretativnim vodnikom, s katerim boste polhu Ro-goviležu poiskali dom. Programu se pridružite z nakupom vstopnice za Polhov doživljajski park. Mozartovi dnevi Festival ljubiteljev klasične glasbe se nadaljuje, 20. decembra ob 17. uri, vabljeni na 215. Mozartove družinske dneve. Pred udeležbo preverite, ali bo dogodek potekal v graščini, ali na spletu. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane V romantični Polhograjski graščini lahko sklenete poročno zaobljubo v poročni dvorani ali v paviljonu v grajskem parku, poročno slavje pa nadaljujete v parku, največkrat kar pod stoletno grajsko lipo. Uradne ure za poroke so ob sredah med 12. In 18. uro, vendar le ob predhodni najavi in upoštevanju ukrepov. Koledar dogodkov 2021 Društva in določeni posamezniki, ki ustvarjate dogodke, boste preko elektronske pošte prejeli obrazec za oddajo podatkov za dogodke v letu 2021. Obrazec bo na voljo tudi na spletni strani in na družbenih omrežjih. DELO V KNJIŽNICI POLHOV GRADEC Iščemo kandidata za delo v knjižnici. Pričakujemo predvsem samostojnost, zanesljivost in komunikativnost. Zagotavljamo strokovno uvajanje in pomoč pri delu. Delo poteka 2-krat tedensko po 2 uri v Knjižnici Polhov Gradec in je primerno tudi za študente ali upokojence. Z delom bi nastopili v januarju 2021. Kandidati prijave pošljite na e-naslov barbara.marincic@mklj.si Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec. si www.grad-polhovgradec.si www. visitpolhovgradec.siSpremljajte nas tudi na FB strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in na Instagram profilu Polhograjska graščina Pripravili: Julija Buh in Nina Slana NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 30. november 2020^^ 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mamina mentrga me je spodbujala Kmetija na Prosenov - naši začetki Ko sem leta 2013 dobila na razpolago to prazno hišo, se mi je zdelo, da me vse kliče po uporabi, da življenje in delo v njej ne bi kar zastalo. Prvo pomlad sem z grabljami čistila širšo okolico hiše. V vsej tišini sem pri prvem sosedu zaslišala traktor, pri drugem motorno žago, potem pa me je iz gozda pozdravila še kukavica. Zazdelo se mi je, da tukaj, tudi če je tak blažen mir, ni tako od sveta odrezano, da se ne bi dalo živeti. Medtem sem zagledala polomljeno bukovo vejo, ki je ležala čez pot, kot da se mi je nastavila, da nekaj naredim z njo. Razmišljala sem, da bi letos, ko sem prvo leto tukaj, naredila nekaj butar in kdaj zakurila krušno peč. Ko je v peči že prijetno prasketalo, sem sredi kmečke sobe dvignila pokrov mentrge in ugotovila, da je še uporabna. Kar vabilo me je in me spodbujala, da zamesim testo za kruh. V mislih sem kar videla, kako bi bila Prose-nova mama tam zgoraj srečna, če bi za njo to tudi jaz počela. Kar čutila sem, kako me gleda dol. Toplo mi je postalo pri srcu. Ugotovila sem, da je peč v notranjosti kar precej dotrajana. Hitro so mi jo moji fantje spravili v red. In se je začelo. Prvič sem jo zakurila premalo, saj ima vsaka peč svojo potrebo po količini drv. Zgornja skorja kruha je bila pečena. Doma so mi jo vso pojedli. Ostalo, kar je bilo premalo pečeno, so dobile živali. Ze v drugo je bilo precej bolje. V zadnjem obdobju sem pekla večkrat. Zmeraj, ko vstopim v ta prostor, v mislih vidim mamo, kako si je, preden je začela sejati moko, še enkrat skrbno zavezala ruto, da ji pozneje ne bi zlezla z glave, ker takrat, ko bo imela obe roki od testa, te rute ne bo mogla popraviti, če ji uide čez oči. Prav zmeraj me še skrbi, če mi bo uspelo. Ko zadiši iz peči, navadno se to čuti zunaj, ker zrak uhaja skozi dimnik, vem, da je mama ponosna name. Zato bi rada to tradicijo ohranila in pokazala vsem, ki jih to zanima. Izdelki so kulinarična posebnost Blagajeve dežele in sestavljajo njeno Culo dobrot. - bel in polčrn kruh - ocvirkovica - kvašeni flancati Marija Končan, 031 526 543 koncan1806@gmail.com Poezija lesa pod Črnim Vrhom Janez je vendarle že krepko v letih, ima urejen dom, službo, družino, ja, kaj za vraga se mu je pa treba sedaj "ven dajati"? Začutil je klic, strast, on je morda malo »čez les«, a vsekakor ga je les prevzel ... Z njim se druži in ga izboljšuje, reciklira in ozaljša naravne mojstrovine do potankosti. Bolje bi bilo reči, da je lepotni kirurg za les, kot mizar. Janez Jankovec je po izobrazbi in poklicu kovinar. Zakaj torej les? Pogled na gozd mu je odprla knjiga Skrivno življenje dreves avtorja Petra Wohllebena. Ukrivljena, grčava drevesa so v njegovih očeh dobila novo dimenzijo. Poškodbe v strukturi dajejo lesu poseben pridih in lepoto. V lesu je pravzaprav zabeležena življenjska zgodba drevesa in Janezov odnos do lesa teži k vse večjem spoštovanju. Gozd je družba in država v malem - drevesa mnogo lažje rastejo v skupnosti, saj tako lažje kljubujejo naravnim pojavom, kot so suše, vetrovi, škodljivci in skupaj v obliki gozda lahko preživijo in dočakajo visoko starost. Pri tem je srčno hvaležen svojemu očetu gozdarju, ki mu je predal veliko znanja o drevesih. Pred desetletjem je investiral prvih nekaj tisočakov v nabavo dveh industrijskih strojev iz sredine prejšnjega stoletja, pred nekaj leti pa nabavil sodobne lesne stroje in zanje uredil lesno delavnico s sesalnim sis temom ter srpom in kladivom na steni. Iz lesa. Ja, umetnik je umetnik, nimaš kaj, on ni mizar, on je - lesni poet! Ker iz starega zavrženega lesa, ki bi ga večina vrgla v peč, naredi podstavek klubske mizice, ali pa kar pravo mizo. Kjer je razpoka, doda usnjen šiv, morda hranilnik? Posoda poljubne velikosti, jabolko? No, zmagovalna pa se mi zdi lesena kravata. Naravna in pregibna kombinacija lesa in usnja sede na vrat tako, da boste zagotovo opaženi! Janez pa ne živi z naravo le pri delu, ampak iz nje tudi pridobiva elektriko. Mala hidroelektrarna stoji v manjšem objektu blizu hiše in deluje brez premora podnevi in ponoči. Bližnji potok je gonilna sila, povezava do te naravne sile pa Mala hidroelektrarna so tri alkatenske plastične cevi premera 8 cm, dolžine 500 m. Speljane so podzemno in z njimi je dosežen potreben višinski padec, da ima voda dovolj energije, da poganja vodno turbino in 24 ur na dan proizvaja 3.000 W močan trifazni tok. Električna energija je namenjena grelcem v zalogovniku vode, ki greje sanitarno vodo, pa tudi pokrije večji del potreb v času zimskega ogrevanja. Za hišno elektriko bi potreboval dodatne pretvornike in stabilizatorje napetosti, za grelce niso potrebni. Preprosto in učinkovito, že leta! Bravo, ekologija v praksi! Janez Jankovec je po poklicu kovinar, v prostem času pa ustvarja unikatne lesene izdelke v okviru osebnega dopolnilnega dela. Leta 2018 je pridobil certifikat rokodelca Obrtne zbornice SLO-ART št. 8957/04/18 in je pridružen član Škofjeloškega centra rokodelcev DUO. Vsi izdelki so premazani le z naravnim oljem proizvajalca Belinka - Food contact in so uporabni za prehrano. Praznujete abrahama, poroko, krst? Prilagojen darilni izdelek glede na želje ali poklic slavljenca naročite čim prej, saj Janez ustvarja z lesom le za vikende ali zvečer. Janez Janko-vec, Črni Vrh 14, 1355 Polhov Gradec, 01 364 51 03 ali 041 670 045, www.poezijalesa.si Sebastjan Vehar NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 30. november 2020^^ 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 53. knjiga iz zbirke Glasovi Bodi pošten in delaj Od leve: Tone Košir, Marko Košir (povezovalecpredstavitve) in Milena Igličar. Knjižno delo sta pohvalila oba župana (nafotografiji Franc Setnikar), saj gre za pomembno ohranjanje identitete teh krajev. Večina pripovedk je prispeval Matevž Košir. zbrala 434 folklornih in spominskih pripovedi, največ kar v domači hiši Matevža Koširja in njegovega naslednika Matjaža Koširja. Za jezikovno podobo zbranih besedil v rovtarskem narečju je poskrbela prof. dr. Vera Smole. Knjigo poživljajo lepe ilustracije prizadevnih risark, ki so tako ali drugače povezane s Suhim Dolom. Te so: Vida Igličar, Iza Košir, Ta- tjana Rihtaršič, Agata Stele, Janja Košir in Pavlina Košir. Knjiga je razdeljena na deset poglavij: Bajčne povedke, Vra-žljive povedke, Strašljive povedke, Legendne povedke, Razlagalne povedke, Zgodovinske povedke, Socialne povedke, Etnološke pripovedi, Anekdote in Šaljive povedke. Zadnji del knjige je namenjen natančni predstavitvi slovarja manj znanih narečnih besed, oblik in besednih zvez ter domačih imen, abecedni seznam pripovedovalcev s številkami posameznih pripovedi, po spominu zapisane pripovedi, kdo je vse pripovedi in povedke posnel in zapisal... Kot je zapisala urednica zbirke Glasovi ddr. Marija Stanonik, so zgodbe Koširjevih brez olepševanja, a tudi brez vsakršnega zlega namena o prepletenosti številnih usod, ki so daleč od poenostavljenega črnobelega slikanja. »V nobeni knjigi doslej ni toliko zgodb o beračih in drugih mimoidočih, ki so na prehodu med Poljansko dolino in Polhograjskimi Dolomiti našli kaj za pod zob. ... Knjiga je lahko domačim v zadoščenje, domačinom v ponos, utegne pa biti tudi dobrodošla ponudba turistom in enkratno darilo izseljenskim rojakom doma in po svetu.« Na predstavitvi knjige sta bila tudi župana obeh občin: Franc Setnikar iz Občine Dobrova-Polhov Gradec in Miran Čadež iz Občine Gorenja Vas-Poljane. Oba sta pohvalila pričujoče knjižno delo, ki ohranja spomin na nekdanje življenje ter hkrati obiskovalcem položila na srce, naj ne pozabijo svoje kulturne identitete, ki se nenazadnje odraža tudi v narečju. Gašper Tominc, foto: GT Zbrane je pozdravil tudi Matjaž Košir, gostitelj na Kaconovem skednju. Nikoli nismo prestari za učenje ali vseživljenjsko učenje Nasmejana absolventka. (Foto Brigita Yartz) Zvrstili so se različni pripovedovalci zgodb, med drugim tudi Rado Demšar s pripovedjo o Jurju. Prvo nedeljo v oktobru so na stičišču dveh pokrajin in občin, v Suhem Dolu, predstavili novo knjigo iz zbirke Glasovi - »Bodi pošten in delaj: folklorne in spominske pripovedi iz župnij Šentjošt in Lučine«. Predstavitev je potekala na Kaconovem skednju. Ze 53. knjiga iz zbirke Glasov prinaša 434 pripovedk iz omenjenih župnij, ki sta nekoč spadali vsaka pod svojo upravo: lučenska pod škofjeloško, šentjoška pod vrhniško ali polhograjsko. Na stičišču obeh župnij se nahaja Suhi Dol, kjer sta zdravnik mag.Tone Košir in nečakinja, prav tako zdravnica Milena Igličar z njenimi domačimi in sosedo prevajalko Ireno Modrijan V današnjih časih je veliko možnosti izobraževanja odraslih, dopolnilnega izobraževanja na delovnem mestu, izobraževanja za prekvalifikacijo v poklicu, pa tudi učenja iz želje za samoizpolnitev. Podpisana bi vam rada predstavila, kako je naslovne besede uresničila gospa Marijanca Yartz, nekdanja 87-letna mežnarica pri Sv. Ju- riju na Prapročah nad Polhovim Gradcem in dolgoletna predsednica Klekljarskega društva Polhov Gradec. Zelela je nadgraditi znanje v njej tako ljubem klekljanju in se naučiti redko uporabljanih tehnik. Čeprav izkušena klekljarica in odlična mentorica klekljanja je morala šolanje izpeljati po predpisanem programu od osnov dalje. V prvi učni uri je » NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 30. november 2020^^ 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> Intervju s kokoško Rozi Naša učenka v programu čipkarske šole za odrasle, gospa Marjanca Yartz, je pravi primer vseživljenjskega učenja. Njene zlate roke klekljajo že dobrih osem desetletij. (Levo gospa Metka Fortuna, ravnateljica Čipkarske šole Idrija.) Foto Čipkarska šola Idri tako klekljala kitico. Po šestih letih zahtevnega izobraževanja je letos »diplomirala« na Čipkarski šoli Idrija. Takole je povedala: »Pri nas so klekljali ata, mama in obe starejši sestri, Minka in Lojzka. Stara sem bila kakšnih pet let, ko me je ata naučil klekljati kitico, potem pa je bilo mojega klekljanja konec za čas osnovne šole. Ko sem končala osnovno šolo, sem se jeseni leta 1948 vpisala v Čipkarsko šolo Polhov Gradec, ki je takrat še delovala. Učila nas je gospa Ivanka Naglič iz Žirov. Naslednje leto so šolo ukinili, ker ni bilo več učiteljice. Ker je bilo v Polhovem Gradcu več dobrih klekljaric, je podjetje DOM (Državni prodajni zavod za domačo in umetno obrt Ljubljana) eno od njih zaprosilo, da je pri njih prevzela sukanec, papir-ce in preostale pripomočke za klekljanje in vsa naročila, kaj je treba sklekljati. Potem je vse to razdelila klekljari-cam za delo, narejene čipke pa odnesla nazaj v DOM. V naši vasi je bilo kar nekaj šo-lanih klekljaric, tako sem se od njih veliko naučila. Ko je Čipkarska šola Idrija začela prirejati tečaje klekljanja za odrasle, sem se jih z veseljem udeleževala in se tudi marsikaj novega naučila. V šolskem letu 2012/2013 sva se dve članici Klekljarskega društva Polhov Gradec vpisali v Čipkarsko šolo za odrasle v Idriji. To nama je bilo omogočeno s pomočjo Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki sofinancira delovanje društev po javnem razpisu na področju kulture. Z vmesno enoletno pavzo sem zdaj končala šolanje. Sedaj kar malo pogrešam vožnjo in družbo Majde (Gr-bec Plestenjak). Šest let sva se enkrat tedensko vozili v Idrijo in se naklepetali in nasmejali. Lansko leto se nama je pridružila še Špela (Kadivec), tudi naša članica, zdaj bosta z Majdo sami vozili slalom pro- ti Idriji. Bogu hvala, zame se je dobro končalo, naj se srečno konča še njima. Sprašujete, zakaj sem se pri 80. letih vpisala v čipkarsko šolo. Želja po novem znanju, vedno me je veselilo kaj novega spoznati in se naučiti, in seveda veliko veselje do klekljanja. Zdaj moram še izpiliti postran žilco, se le redko nuca.« Naj podpisana dodam, da se gospa Marijanca še vedno ne more upreti nakupu novih papircev. Izpod njenih kle-kljev tako nastajajo nove in nove umetnine. Ravnateljica Čipkarske šole Idrija gospa Metka Fortuna je takole komentirala uspeh gospe Marijance: »Gospa Marijanca Yartz - vsak, ki jo pozna, najbrž ve, da kleklja že vse življenje, kot radi rečemo. Ampak ona ne le da kleklja, gospa Marijanca je odlična klekljarica, kljub temu pa se je še dodatno izpopolnjevala v klekljanju. Več let je obiskovala program čipkarske šole za odrasle, ki ga v Idriji izvaja Čipkarska šola Idrija. Zahtevni vzorci so ji bili še posebej v veselje. Ob klekljanju vzorcev s starimi, redko uporabljenimi tehnikami, pa je iz spominov obujala klekljarske veščine, pridobljene v njenih mladih letih. Ob uspešnem zaključku čipkarske šole za odrasle je iskreno čestitamo! O pomembnosti njenega dosežka priča tudi podatek, da je gospa Marijanca šele tretja klekljarica, ki ji je v 15 letih, odkar se program izvaja, uspelo zaključiti klekljarsko obsežen in zahteven program.« Gospe Marijanci iskreno čestitamo za izjemni dosežek z željo, da bi svoje znanje še dolgo prenašala mlajši generaciji klekljaric in s svojo modrostjo dajala zgled in pogum za optimistično gledanje na svet in življenje. Tatjana Trontelj, Klekljarsko društvo Polhov Gradec Projekt Trajnostna mobilnost na Osnovni šoli Polhov Gradec Kokoška Rozi, nekateri te še ne poznajo, se jim lahko predstaviš? Sem kokoška Rozi in k vam sem prišla peš, pošilja pa me Ministrstvo za infrastrukturo. Hodim od šole do šole in otroke spodbujam, da bi čim več hodili in kolesarili. Veste, ko sem bila jaz majhna, sem v šolo kokokorakala peš, v vročini in mrazu, na soncu, v dežju in snegu. In prav lepo sem se imela. Zdaj pa poglejte, kako-koko je danes, starši so postali taksi služba ali kakokoko? Kakšne so bile okoliščine nastanka projekta in koliko časa že sodelujete z našo šolo v okviru projekta trajnostne mobilnosti (TM)? A veste, da smo Slovenci na repu med državami Evropske unije po kazalcih trajnostne mobilnosti? Imamo zelo ne-trajnosnte navade, vsak v svojem avtomobilu drvi po svoje. Če povem strokovno, promet predstavlja največji vir emisij toplogrednih plinov poleg industrije in največjo grožnjo za podnebne spremembe. Na Ministrstvu izvajamo projekte, ki prispevajo k uveljavljanju načel trajnostne mobilnosti. Zavedamo se, da je izobraževanje mladih ključnega pomena, zato smo k sodelovanju povabili tudi vrtce in šole. Vaša šola, torej Osnovna šola Polhov Gradec, se je v projekt vključila že prvo leto, torej septembra 2019. Nekaj učiteljev se je takoj navdušilo za sodelovanje, do začetka projekta pa so se priključili tudi vsi ostali učitelji s svojimi oddelki, tako da je sodelovala tako lani kot letos cela šola. Bravo! Kaj je osnovni namen in cilj projekta TM? Osnovni namen projekta je spreminjanje potovalnih navad in posledično zmanjševanje motoriziranega prometa v okolici vrtcev in osnovnih šol, zmanjšanje okoljskih obremenitev, spodbujanje gibanja otrok in s tem krepitev njihovega zdravja ter načrtovanje ustrezne infrastrukture za varno pot v šolo. Osnovni cilj trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati promet, posledično onesnaževanje, emisije toplogre-dnih plinov in porabo energije. Namen enotedenske aktivnosti Gremo peš s Kokoško Rozi pa je, da spodbudi oz. navduši osnovnošolce kot tudi njihove starše in učitelje, da se v šolo ali na popoldanske aktivnosti v tem tednu odpravijo na način trajnostne mobilnosti, to pomeni peš, s kolesom ali javnimi prevoznimi sredstvi. Če zaradi varnosti ne gre drugače, se lahko poslužimo tudi skupne vožnje z avtomobilom. Želimo si, da bi tovrstne načine mobilnosti otroci in njihovi starši uporabili čim večkrat še kasneje. Cilj aktivnosti je povečanje prihodov otrok v šolo na trajnosten način za 7 % glede na izhodiščno vrednost. Naj vam povem, da ste učenci na OŠ Polhov Gradec cilj presegli za približno 5-krat, zelo sem ponosna na vas! Kako otrokom najlažje predstavimo namen projekta? Otrokom najlažje predstavimo namen projekta preko igre, preko asociacij ter preko izkustvenega učenja. Mislim, da sem jaz kot kokoška Rozi to odlično opravila. Otroci si bodo za zmeraj zapomnili, da sem jih obiskala čisto prava kokoška Rozi, jih spodbujala pred šolo, da naj hodijo peš ali s kolesom ter jih obiskala po razredih. Tudi moja pesem, ki so jo poslušali 3 dni kot šolski zvonec, jim je šla v uho in so si jo na glas prepevali. Naj vam jo kar zapo-jem, da boste razumeli: Mar mi je zate in za vso Slovenijo, za ljudi, ki drvijo in sploh ne mislijo, za mlade in te, ki se vse manj gibljejo, za vzdihljaje dreves, ki življenja prosijo, za vzdihljaje dreves, ki življenja prosijo. No, vidite, namen projekta je odlično povzet v eni kratki pesmici, to pa so dobro pono-tranjile tudi najmanjše otroške glavice. Kako poteka tvoj dan v času projekta TM na naši šoli? Zjutraj vstanem, se na hitro uredim, oblečem odsevni brezrokavnik, si nadenem še identifikacijsko kartico in pohitim do šole, da pridem tja, še preden pride večina otrok. Potem pa opazujem in štejem promet pred šolo, se pogovarjam z učenci, z otroki iz vrtca in njihovimi starši. Pohvalim tiste, ki prihajajo na trajnosten način, tistim, ki se prav do šolskih vrat pripeljejo z avtom pa malo požugam in jih nagovorim, da vsaj del poti do šole opravijo peš oz. na trajnosten način. Pri vsem tem pa seveda pazim, da kljub direndaju in zmešnjavi, ki nastane pred šolo v jutranji konici, ostanem cela. En dan sem s seboj prinesla še kitaro in sem učence tudi s pesmijo opominjala in spodbujala, da razmišljajo, da se gibljejo in da naj jim bo mar. Kako ocenjuješ stanje na naših cestah s stališča trajnostne mobilnosti? Ker si v šoli, lahko podaš tudi oceno od ena do pet. Kako ocenjujem stanje na naših cestah. Hja, ne vem, ne vem. Marsikaj kliče po izboljšavah -šolska pot je na marsikaterem cestnem odseku nevarna. In prav zoprno je učence in njihove starše spodbujati k trajno-stni mobilnosti, medtem ko za to niti niso izpolnjeni osnovni pogoji - prehodi za pešce, pločnik, omejevanje hitrosti drvečih voznikov ob šolskih cestah, ustrezna prometna signalizacija ... Seveda pa lahko za varnost veliko naredimo tudi sami. Če bomo bolj osveščeni in bomo raje hodili peš, bo na cestah manj avtomobilov in ceste bodo že zato bolj varne. Katere so ključne vsebine s področja trajnostne mobilnosti? Trajnostna mobilnost je del trajnostnega razvoja, ta pa edini zagotavlja preživetje človeštvu. Gre za to, da ravnamo na način, da naravo oz. naš planet zapustimo našim potomcem takega, kot smo ga prejeli od naših prednikov. Ključnega pomena je, da zmanjšamo potovanje z avtomobilom in namesto tega uporabimo bolj trajnostne načine mobilnosti. Zraven pa spada seveda ureditev javnega prevoza in ustrezne infrastrukture. Kaj bi poudarila kot zelo pomembno pri projektu TM? Pri projektu je zelo pomembno, da odrasli otrokom prikažemo vsebine na način, ki jim je blizu ter hkrati poskušamo biti sami dober zgled. Pomembno se mi zdi tudi to, da učenci sami spremljajo statistiko prihodov v šolo in tako vidijo, da lahko vsak posamezen učenec spremeni končen rezultat. Torej, da razumejo, da je vsak človek pomemben član družbe in da ima njegovo ravnanje posledice. Kaj lahko vsak sam prispeva k zmanjšanju izpustov v prometu? Na primer, ko načrtujemo dnevne in tedenske aktivnosti, se vprašamo tudi to, kako bomo za potovanje čim manj uporabljali prevoz z avtomobilom. Lahko združimo več opravkov, namesto da se peljemo vsak dan v nekaj kilometrov oddaljeno mesto. Ali pa se dogovorimo za skupno vožnjo v službo, uporabimo javni prevoz. Na krajših razdaljah pa vsekakor uporabimo svoje noge ali kolo. Hvaležno nam bo naše telo kot tudi naš planet! Katere so osnovne ugotovitve analize projekta TM na državni ravni v lanskem šolskem letu? V lanskem šolskem letu je izvajalo aktivnost 120 osnovnih šol in 112 vrtcev, vključenih je bilo preko 26.000 učencev in 13.600 otrok v vrtcih. Kaj menite, je to veliko ali ne? Analize projekta na državni ravni še nimamo, saj je projekt dvoletni. Vas obvestim, ko izvem kaj več. Kakšni izzivi so pred nami glede TM? Izziv predstavlja infrastruktura, ki se bo morala prilagoditi drugačnemu načinu potovanj, da bodo spremembe mogoče. Za začetek je treba poskrbeti za varnost npr. varnost otrok na poti v šolo. Pešci in kolesarji potrebujejo varne pločnike in kolesarske steze. Drugi večji izziv pa so navade ljudi. Saj veste, navada je železna srajca. Spremeniti svoj način delovanja ni lahko, a vse se da, če se hoče. Zato pa sem začela pri otrocih. Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Kako bi lahko spreminjali navade v prometu in zakaj je to vprašanje enako pomembno kot tehnološki napredek? Navade ljudi so lahko včasih zelo zakoreninjene, a pomembno je, da se zavedamo, da na njih lahko vplivamo in jih tudi spreminjamo. Na spreminjanje navad v družbi lahko vpliva dobra promocija, torej osvešča-nje. Tudi samo spreminjanje infrastrukture lahko vpliva na spremembe v delovanju in miselnosti ljudi. NflJ Občina Log - Dragomer 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Županova beseda Spoštovane, spoštovani Pa je spet za nami nekaj tednov delnega odrekanja, dela in šolanja od doma. Sliši se zelo enostavno, vendar niso zadeve niti blizu tega. Na vsakem koraku se srečujemo z omejitvami, ki nas ne osrečujejo in posledice takega stanja so lahko nepredvidljive, ljudje nepričakovano zelo neprimerno reagiramo na povsem običajne in vsakodnevne dražljaje, ki jih v preteklosti niti nismo zaznali. Menim, da je še vedno čas, da izrazimo iskreno medsebojno sočutje do naših bližnjih in sosedov, ki sami ne vidijo dovolj kvalitetnega cilja, za katerega bi se bilo vredno še bolj potruditi. Večkrat se jim pogled usmeri v tla in je pokončno dvignjena glava in primerno samospoštovanje le še preteklost. Prepričan sem, da smo lokalna skupnost, ki si malo-dušja ne zasluži. Niti eden izmed nas si ne zasluži tega, da bi v teh zahtevnih časih ostal v lastni tiski pozabljen in brez potrebne opore in iskreno izražene vzpodbude. Veliko vas srečujem na dnevnih sprehodih v naravo, kjer si nabirate potrebno energijo in odganjate morebitne znake negativnih misli in pomislekov v koristnost vseh zapovedanih ukrepov. Ob takih spoznanjih se vedno znova seznanjam z dejstvom, da imamo v naših soseskah resnično velik socialni potencial, kar me navdaja z velikim optimizmom. Največ, kar lahko storimo zase in naše bližnje, je, da poskrbimo za redno gibanje in to, če je le mogoče v naši pre- lepi naravi, ki nas obdaja. Prosim vas, da še bolj na široko odprete oči in s prijaznostjo pozitivno vplivate na predse zazrte sosede, ki verjetno potrebujejo kakšno vzpodbudno besedo. Ne čakajte, da bo namesto vas to opravil nekdo drug. V svoji okolici delujte človekoljubno in prijazno in hitro boste zaznali pozitive učinke tudi pri sebi. Ko se pa enkrat v nas začne kopičiti strast po uspehu in doseganju ciljev, nas pa nič več ne more ustaviti, da se ne znebimo te nadloge, ki se ji pravi novi korona virus, pa naj bo pot do tja še tako težka in zahtevna. Za vse kar ob upoštevanju varnostnih ukrepov opravite dobrega za sočloveka se vam iskreno zahvaljujem in vas vzpodbujam, da s tem nadaljujete. Zavedajmo se, da zdrav duh v našem telesu močno krepi tudi naše fizično zdravje in posledično izboljšuje tudi splošno stanje v vsej naši družbi. Ostanite zdravi. Miran Stanovnik, vaš župan Najeli kredit v višini 1,3 milijona evrov Log - Dragomer, 23. oktober 2020 - Občina Log - Dragomer je pogodbo o kreditiranju v višini 1.321.824,00 EUR podpisala s SID banko. Sredstva bodo v celoti namenjena za zagotavljanje lastnega deleža Občine Log - Dragomer pri izgradnji kanalizacijskega omrežja. »SID banka financira kredit iz sredstev Evropske investicijske banke (EIB) v višini 50 % in iz sredstev Banke Sveta Evrope (CEB) v višini 50 %, zaradi česar je obrestna mera zelo ugodna in znaša 6-meseč-ni EURIBOR + 0,48 letno,« so nam pojasnili na Občini, kjer so dodali, da so kredit najeli za dobo 20 let. Občina bo kredit črpala v naslednjih treh letih, torej do konca leta 2022, odplačevati pa ga bo začela leta 2023. Še pred podpisom pogodbe je Občina izvedla razpis z zbiranjem ponudb, pred samim podpisom pogodbe pa so pridobili še soglasje k zadolžitvi, ki jim ga je izdalo Ministrstvo za finance. V. L., foto: Občinska uprava Proračun skozi prvo sito Log - Dragomer, 21. oktober 2020 - Občinski svet je na deveti redni seji potrdil predlog proračuna za leto 2021 in ga posredoval v javno razpravo. Do vključno 5. decembra lahko zainteresirana javnost na predlog dokumenta poda pripombe in predloge, ki jih lahko posredujejo po e-pošti na naslov obcina@log-dragomer. si, pošljejo po pošti na naslov Občina Log - Dragomer, Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici ali pa jih oddajo v sprejemni pisarni Občine Log - Dragomer s pripisom: Proračun 2021 - Zadeva 410-4/2020. Predlog proračuna bodo v naslednji fazi obravnavala delovna telesa, decembra pa naj bi končno različico proračuna znova obravnavali in sprejeli občinski svetniki. Predlog proračuna za leto 2021 je težak dobrih 6 milijonov evrov, kolikor je predvidenih prihodkov, načrtovani odhodki pa so še skoraj za 700 tisočakov višji. Proračunski primanjkljaj v višini 686.797,86 evrov bodo krili s sredstvi, ki naj bi v letošnjem letu ostali na računu ter kreditom v višini 331 tisoč evrov. Podobno kot že lani, je tudi letos v proračunu največ sredstev rezerviranih za gradnjo kanalizacije, in sicer kar 3,3 milijona, še dodaten milijon pa bodo namenili za sočasno gradnjo druge komunalne infrastrukture. Ob regionalni cesti naj bi gradili primarni in sekundarni vodovod, gre za sočasno gradnjo kolesarske steze, pločnikov, javne razsvetljave in kanalizacije. V ta namen je predvidenih 900 tisoč evrov. Vodovod naj bi gradili tudi na Cesti ob gozdu, projekt je ocenjen na 60.000 evrov, za ureditev meteorne kanalizacije Na Grivi pa je predvidenih 140 tisočakov. Kot smo lahko slišali, bodo v prihodnjem letu redno spremljali in se prijavljali na razpise iz evropskih in državnih virov. Poleg kohezijskega projekta izgradnje kanalizacije s čistilno napravo predlog proračuna vsebuje še projekt gradnje ko-loparka pri vrtcu v Dragomerju in projekt Zgodovina nas pove- Proti višanju cen komunale Log - Dragomer, 21. oktober 2020 -Občinski svet se je sestal na svoji deveti redni seji. Ta je bila zaprta za javnost in zaradi razglašene epidemije bolezni covid-19 izvedena ob doslednem upoštevanju navodil NIJZ. Svetniki so na seji obravnavali dvanajst točk dnevnega reda, med njimi tudi tri, pri katerih svet na dopisni seji ni glasoval enotno. Tokratna redna seja Občinskega sveta Občine Log - Dragomer je potekala za zaprtimi vrati zaradi spoštovanja omejitev, ki jih je prinesla razglasitev epidemij e bolezni covid-19. Ravno zaradi tega so del dnevnega reda obravnavali na dopisni seji, na kateri so med drugim soglasno potrdili letno poročilo Cankarjeve knjižnice Vrhnika za leto 2019 ter letno poročilo ZD Vrhnika za lansko leto, zeleno luč so dali tudi letnemu programu športa, se strinjali s predlogoma Odloka o oskrbi s pitno vodo ter Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, potrdili Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika, se seznanili z obvezno razlago 62. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Log - Dragomer ter za predstavnika Policijske postaje Vrhnika v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu imenovali Jasmino Urbas. Pri treh točkah svetniki niso bili složni, zato jih je župan uvrstil na redno sejo. Na redni seji o 12 točkah dnevnega reda Občinski svet je v uvodu soglašal z novim Odlokom o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Log - Dragomer. Na seji smo lahko slišali, da bodo občani, ki se bodo priključevali na kanalizacijo, plačali približno pol nižji komunalni prispevek za priklop na kanalizacijo, kot ga je predvideval stari odlok. Kljub temu je bil vložen amandma s kate- rim bi se plačilo komunalnega prispevka dodatno znižalo še približno za tretjino (iz faktorja 0,27 na faktor 0,20). Temu amandmaju je Svet z devetimi glasovi proti ter štirimi za prižgal rdečo luč. Svetniki so v nadaljevanju potrdili Odlok o zbiranju odpadkov v Občini Log - Dragomer, zataknilo pa se je pri potrjevanju višjih cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja. Na seji smo lahko slišali, da bi se položnica za povprečno štiričlansko družino povišala za okoli tri odstotke, s čimer se svetniki niso strinjali. Cene položnic se ne spreminjajo, saj jih je devet glasovalo proti zviševanju cen, štirje pa so se z njim strinjali. Svet je na seji za članico sveta Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Vrhnika iz Občine Log - Dragomer imenoval Dragico Krašovec, soglašal je s poročilom o izvrševanju občinskega proračuna v prvi polovici letošnjega leta ter predlog proračuna za leto 2021 poslal v javno razpravo do vključno 5. decembra 2020. Svetniki so se na seji seznanili še z napredkom pri projektu gradnje čistilne naprave in kanalizacije, precej burno pa je bilo pri obravnavi točk, ki so ostale z dopisne seje, in sicer o glasovanju na skupščini vrhniške komunale ter sejah SUO JP KPV. V. L. zuje, v okviru katerega bi v kleti novega občinskega centra uredili spominsko sobo, oba projekta naj bi bila sofinancirana v okviru LAS Barje z zaledjem, sredstva za gradnjo drugega opornega zidu na pokopališču v Dragomerju pa bi zagotovili na podlagi 23. člena ZFO. Med drugim so v proračunu predvideli še sredstva za izdelavo geodetskih načrtov vodotokov v občini, sredstva za postavitev fitnesov v Športnem parku Log in Športnem parku Dragomer, projekt bodo prijavili za sofinanciranje pri Fundaciji za šport in ga bodo izvedli le v primeru, da bodo sofinancerska sredstva odobrena ter sredstva za zagon projekta Podaj roko. Projekt bo predstavljal vzpostavitev delovanja na več področjih: usposabljanje za družinskega oskrbovalca, oživitev skupine za samopomoč svojcev, ki skrbijo za obolelega starša, sorodnika, soseda, vzpostavitev informacijske točke, razvoj prostovolj-stva - projekt Lepo je biti prostovoljec v Log - Dragomerju, odprtje demenci prijazne točke, izobraževanje in usposabljanje starejših in mlajših ter različnih ciljnih skupin. Svetniki so na seji ocenili, da je gradivo primerno za javno obravnavo, ki bo potekala do vključno 5. decembra 2020. V tem času bodo predlog proračuna obravnavala delovna telesa sveta, sveti in organi ožjih delov občine ter zainteresirana javnost, ki bodo pripombe in predloge k predlogu proračuna poslali županu. Najkasneje v desetih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna naj bi župan pripravil dopolnjen odlok o proračunu ter sklical sejo sveta, na kateri bodo obravnavali dopolnjen predlog in ga predvidoma sprejeli. V. L. Foto: V. E. NflJ Občina Log - Dragomer 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Spremembe pri odmeri komunalnega prispevka Log - Dragomer, november 2020 - Konec novembra bo v veljavo stopil nov Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Log - Dragomer. Občinski svet je na oktobrski redni seji sprejel spremenjen in dopolnjen odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Log - Dragomer. Na Občini so se sprememb lotili, ker stari Odlok ni bil usklajen z veljavno zakonodajo. Z odlokom občina prilagaja podlage za odmero komunalnega prispevka novim predpisom. Novi Odlok prinaša spremembe pri priključevanju na novo infrastrukturo tudi za obstoječe uporabnike. V primerjavi s starim naj bi bili stroški za plačilo komunalnega prispevka za priklop na novo zgrajeno kanalizacijo nižji. Pripravljavci Odloka so pripravili izračun za hišo z neto tlorisno površino 150m3, z gabariti 12 krat 12 metrov, ki stoji na 600 m2 veliki gradbeni parceli. Za takšno hišo bi bilo treba po starem odloku plačati okoli 4 tisočake, po novem pa skoraj pol manj oziroma okoli 2000 evrov, so nam pojasnili na Občini. Dodajajo, da bodo občani lahko preko spleta z vnosom podatkov o velikosti stavbe in gradbene parcele sami izračunali, koliko komunalnega prispevka naj bi plačali ob priključevanju na kanalizacijo. »Za tako veliko znižanje komunalnega prispevka za priklop na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo smo se lahko odločili, ker je občina za izvedbo tega projekta uspešno pridobila devet milijonov evrov nepovratnih sredstev. Zdi se nam prav, da s tem dejanjem v tako zahtevnem obdobju, kot je današnje, nagradimo naše občane, ki so v različnih oblikah svojega udejstvovanja že v preteklosti veliko pripomogli k večjemu razvoju naše lokalne skupnosti«, pa dobrodošlo spremembo pojasnil župan Miran Stanovnik. V. L. Priključek bodo poimenovali po Dragomerju Log - Dragomer, november 2020 - Na meji med občino Log -Dragomer in Brezovica namerava Dars zaradi razbremenitve avtocestnega priključka na Brezovici zgraditi nov priključek ter povezovalno cesto do železniškega prehoda v Vnanjih Goricah. Nov izvoz naj bi poimenovali po Dragomerju, zaradi česar imajo nekateri krajani Lukovice pomisleke, saj bodo priključek gradili na njihovem območju. Kakšni so razlogih za takšno poimenovanje, so nam pojasnili na Dars. Pravijo, da je bila za novo načrtovani avtocestni priključek na avtocestnem odseku Lju-bljana-Vrhnika leta 2010 sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu, kjer je bil priključek neustrezno poimenovan. »Priključek je bil namreč poimenovan enako kot že obstoječi priključek Brezovica, zato je bil na temo ustreznega poimenovanja maja 2015 na Ministrstvu za infrastrukturo sklican sestanek,« so povedali ter dodali, da je Občina Log - Dragomer predlagala, da se načrtovani priključek poimenuje v priključek Lukovica, ker je lokacija priključka na območju naselja Lukovica pri Brezovici. »Ker avtocestni priključek Lukovica na avtocestnem omrežju Republike Slovenije že obstaja na avtocesti Lju-bljana-Celje, je bilo dogovorjeno, da je poimenovanje priključka po naselju Dragomer ustreznejše od poimenovanja po naselju Lukovica. Poimenovanje je usklajeno z Ministrstvom za infrastrukturo in Občino Log - Dragomer, na območju katere se načrtovani priključek delno nahaja,« smo še izvedeli. Ob tem so na Dars še pojasnili, da se po uveljavljeni splošni praksi priključki poimenujejo po večjih naseljih, takšen način poimenovanja sledi tudi logiki vodenja prometa od večjih krajev proti manjšim. V. L., foto: V. L. Dragomer korak bližje domu upokojencev Log - Dragomer, november 2020 - Dom upokojencev Vrhnika je sredi oktobra na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oddal vlogo za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo namenjeno izvajanju dnevnih oblik varstva in zagotavljanja začasnih namestitev za starejše. Na razpis so prijavili projekt, ki je ocenjen na skoraj 1,5 milijona evrov. Dom upokojencev Vrhnika načrtuje gradnjo nove enote v Dragomerju, s katero bi zagotovili začasno namestitev za bivanje dvajsetih stanovalcev. Na Ministrstvu trenutno preverjajo, ali prijavljeni projekt izpolnjuje vse razpisne pogoje. 16. oktobra se je iztekel rok za oddajo vlog za razpis za infrastrukturo, namenjeno dnevnim oblikam varstva in začasnim namestitvam za starejše. Pravočasno je na tretji rok razpisa prispelo osem vlog, med njimi tudi vloga Doma upokojencev Vrhnika. »Trenutno je v postopku preverjanje izpolnjevanja razpisnih pogojev 8 prijavljenih projektov. Višina zaprošenih sredstev na tretjem roku je 7.482.392,24 evrov,« pravijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zade- ve in enake možnosti. V okviru prvega in drugega roka je bilo dodeljenih devet milijonov evrov, na voljo je tako še 12,5 milijona evrov. Namen razpisa je sofinanciranje projektov, ki bodo pomenili vzpostavitev novih enot za namen dnevnega varstva ali začasnih namestitev za osebe, starejše od 65 let, na način, da se zgradi, rekonstruira ali pridobi objekte, ki bodo primerni za opravljanje te dejavnosti, je zapisano na spletni strani ministrstva. Z razpisom ministrstva do začasnih namestitev za 20 starejših oseb Dom upokojencev Vrhnika je na razpis ministrstva prijavil projekt, v okviru katerega načrtuje gradnjo enote za zagotavljanje začasnih namestitev za bivanje dvajsetih stanovalcev, ki bi bivali v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah. Pritlični objekt z ravno streho bi v primeru uspešnega nastopa na javnem razpisu zgradili na travniku ob Šolski cesti, v neposredni bližini osnovne šole. Dobrih 1000 m2 bruto bivalnih prostorov bi bilo namenjenih začasnemu bivanju, zbiranju, druženju, prehranjevanju, dnevnim aktivnostim in počivanju starejših občanov, ki bi v objektu začasno živeli. V ta namen je v objektu predvidenih več dnevnih prostorov, kjer bi se starejši občani med seboj družili, v njih bi potekale različne dnevne aktivnosti. V objektu naj bi bilo na razpolago 15 sob, in sicer 10 enoposteljnih ter 5 dvoposteljnih sob. Vse sobe imajo načrtovano lastno kopalnico, primerne tudi za invalide. Sobe imajo urejen izhod na teraso in zelenico pred objektom. Okolica objekta naj bi bila urejena z zelenicami, parkovno ureditvijo, parkirišči za dvanajst vozil ter dovozno cesto. Načrtovani objekt bi služil Domu upokojencev Vrhnika kot enota za zagotavljanje začasnih oblik varstva. Namen investicije je zagotoviti kapacitete in prostore, kjer bi lahko starejšim osebam ponudili takojšno oziroma hitrejšo namestitev, ko bi jo ti zaradi poslabšanja svojega zdravstvenega stanja in pridruženih starostnih težav potrebovali. Kapacitete začasnih nastanitev v enoti v Logu - Dragomer bi se nato sproščale s premestitvijo stanovalca v matično enoto. Tako bi zagotovili učinkovito in hitro reševanje stisk in potreb starostnika po namestitvi ter učinkoviteje nadomestili prazne kapacitete v matičnem domu po odhodu stanovalca. Kot so ugotovili pripravljavci tehnične dokumentacije, imajo take možnosti delovanja tudi pozitivne finančne učinke, saj bi tako lahko zagotavljali kontinuiteto zasedenosti kapacitet. Z zagotavljanjem začasnih namestitev bi lahko ohranili oziroma tudi povečali število zaposlenih, kar pozitivno vpliva na zaposlovanje. V. L. NflJ Občina Log - Dragomer 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Gradnja kanalizacije in čistilne naprave Zgrajene skoraj 5,5 kilometra kanalizacije Log - Dragomer, 16. november 2020 - Dela v okviru projekta gradnje kanalizacije in čistilne naprave, kljub novim izzivom, ki jih prinaša razglasitev epidemije, potekajo gladko in hitro. Izvajalci so gradbena dela prilagodili ukrepom in navodilom ravnanja za zajezitev in obvladovanje epidemije CO-VID-19. Do izida časopisa naj bi se v centralnem delu Drago-merja končala gradnja kanalizacijskega omrežja, gradbišče pa naj bi se preselilo k balinišču, kjer bodo kanalizacijski vod gradili mimo vrtca, proti regionalni cesti. Na Logu se medtem gradnja nadaljuje v Molah, v Jordanovem kotu pa asfaltirajo ceste. Gradnja kanalizacije se pospešeno nadaljuje. Na Občinski upravi Občine Log - Dragomer so nam povedali, da so se izvajalci uspešno prilagodili novim omejitvam in izzivom, ki jih je prinesla razglasitev epidemije. Zgrajenih je že 5,5 kilometrov kanalizacije, od tega tri in pol na Logu ter dva kilometra na območju Dragomerja »V poletnih mesecih se je izvajala gradnja vakuumske kanalizacije na kanalih na Cesti 8. maja, na Cesti na Mele in na Rimski cesti v Jordanovem kotu, izvedeni so bili tudi odcepi hišnih priključkov z vakuumskim jaškom. V septembru in oktobru so se dela nadaljevala na Cesti borcev v Jordanovem kotu ter v naselju Kačja vas, in sicer na Cesti ob potoku, kjer so prav tako izvedli odcepe hišnih priključkov z vakuumskimi jaški. V mesecu novembru je izvajalec po končani izvedbi kanalizacije in ostale infrastrukture sočasne gradnje v cestni profil izvajal aktivnosti, s katerimi je pripravil ulice za asfaltiranje na območju Jordanovega kota,« so nam povedali na Občinski upravi. Na Logu gradnja kanalizacije poteka hitreje kot v Dragomerju, saj jarke pri vakuumski kanalizaciji kopljejo na manjših globinah ter bistveno ožje kot pri gravitacijsko tlačni kanalizaciji. Jarke kopljejo na globini od enega metra do metra in pol, odvisno od terena, ter v širini enega metra, vanje pa polagajo kanalizacijske cevi in električne kable za delovanje vakuumske fekalne kanalizacije. »Za vakuumsko kanalizacijo se uporabljajo PE cevi, ki tvorijo absolutni vodotesen sistem. Spajanje cevi se izvaja z elektro uporovnimi spojkami tako, da so stiki vodotesno varjeni. V coni visoke podtalnice in zalednih voda je predvideno varovanje kanalizacijskih cevi proti izpiranju finih delcev s politak folijo po ugotovitvah geomehanskega nadzora. Cevi se polagajo na peščeno posteljico, po položitvi cevi se izvede ob-sip s peščenim materialom 30 cm nad temenom cevi. Zasip se komprimira s komprimacij-skimi sredstvi. Po končanem polaganju cevovoda se izvede preizkus tesnosti v skladu z EN standardom,« so nam razložili na Občini. Sočasno z gradnjo glavnih kanalizacijskih vodov so delavci Hidrotehnika izvajali tudi odcepe za kanalizacijske hišne priključke s hišnim vakuumskim jaškom. Najbolj ugodno lokacijo za postavitev hišnega jaška izberejo skupaj z lastniki stavb, in sicer glede na obstoječo kanalizacijo oziroma greznico ter iztok kanalizacije iz hiše. »Vakuumski jašek, v katerega bodo speljane hišne odplake, bo vgrajen ob vsaki stavbi. V jašku se nahaja poseben ventil s plovcem, ki občasno odpre povezavo z vakuumskim kanalizacijskim vodom, podtlak pa posesa odplake v odtočno kanalizacijo. Ti jaški lahko v glavni vod potisnejo tudi odplake iz nekoliko nižje ležečih hiš v okviru celotnega sistema. Vsak jašek je povezan na elektriko in njegovo delovanje bodo spremljali na čistilni napravi. V primeru okvare bo zasvetila lučka, evidentirana bo napaka, o kateri bo obveščen vzdrževalec,« so o postavitvi hišnih jaškov ob gradnji vakuumske kanalizacije povedali na Upravi. V Dragomerju se gradbišče seli k balinišču Delavci Komunalnih gradenj so v Dragomerju zgradili 2 kilometra gravitacijske kanalizacije. Dela so v jesenskih mesecih potekala v osrednjem delu Dragomerja na ulicah Na Grivi, Laze in V Loki ter gradnja odcepov za hišne priključke. V primerjavi z gradnjo na Logu na gradbišču v Dragomerju kanalizacijo gradijo bistveno bolj robustni stroji, saj kanalizacijske vode polagajo globlje. Med gradnjo so bile odprte cele ulice, od ene strani pločnika do druge, na globini dveh do treh metrov. Kljub temu pa občani večjih težav z dostopom do hiš v času gradnje niso imeli, kar so nam potrdili tako občani na terenu kot na Občini, kjer so nam potrdili, da so izbrani izvajalci strokovni in prilagodljivi ter dela izvajajo hitro oziroma po terminskem planu. »Izvajalci se zaradi možnosti sočasne gradnje premikajo po območjih in so izjemno fleksibilni.« Pohvale smo slišali tudi na seji Občinskega sveta. »Pohvalil bi delavce Komunalnih gradenj, saj zelo dobro izvajajo gradnjo. Delavci so pridni in prijazni. Za vsakega lastnika hiše se potrudijo. Poudariti moram, da smo po mojem mnenju minimalno občutili, da je bila cesta zaprta. Iz dneva v dan so se trudili, da bi bilo čim manj težav,« je povedal Vilijem Kosednar. Z njim se je strinjal tudi župan Miran Stanovnik, ki je poudaril, da podobne zgodbe slišijo po celi občini. Proti koncu novembra in v začetku decembra naj bi ulice, kjer je že bila zgrajena kanalizacija, preplastili z grobim in finim asfaltom ter v začetku prihajajočega leta ta del projekta pripeljali do tehničnega pregleda. V Dragomerju se bo gradnja kanalizacije nadaljevala od balinišča, mimo vrtca proti regionalni cesti, nato pa naj bi zgradili še manjkajoče odseke ob regionalki. Na Logu v mesecu novembru pripravljajo ulice za asfaltiranje na območju že izvedene kanalizacije in infrastrukture sočasne gradnje. Kot smo izvedli, naj bi te na območju Jordanovega kota predvidoma preplastili decembra. Sočasno poteka gradnja ostale komunalne infrastruktura Gradnji komunalne infrastrukture na trasi kanalizacije so se priključili tudi zunanji investitorji. Tako v Drago -merju širokopasovno omrežje gradi podjetje T2. Energetika Ljubljana bo svoje plinovodno omrežje širila tudi na Log. Kot so nam pojasnili na Občinski upravi, bodo gradili tam, kjer bo izražen interes občanov. Visokonapetostni vod med Kozarjami in Vrhniko gradi tudi Elektro Ljubljana, ki bo električne kable polagal ob regionalni cesti, kjer naj bi se gradnji priključila tudi DRSI z meteorno kanalizacijo za odvajanje vode iz regionalne ceste. Na Občini so sicer zelo zadovoljni, da so se gradnji pridružili tudi drugi investitorji, saj si bodo tako lahko porazdelili stroške. V okviru razpoložljivih finančnih sredstev bo obstoječo infrastrukturo posodabljala tudi Občina Log - Dragomer. V načrtu je gradnja primarnega in sekundarnega vodovoda ob regionalni cesti, ta investicija je ocenjena na kar 900 tisočakov, vodovod naj bi gradili tudi na Cesti ob gozdu, na delu ulice Na Grivi je v mesecu novembru potekala gradnja meteorne kanalizacije. Pri čistilni napravi se naj bi zemeljska dela nadaljevala januarja 2021 Delavci Trgograda so na lokaciji načrtovane čistilne naprave, kot smo že poročali, izvedli delovne platoje, gruščnate slope ter več metrov visoke nasipe. Z vsemi naštetimi ukrepi naj bi bistveno izboljšali nosilnost, sicer mehkega, barjanskega terena. Ker so bili predvideni ukrepi zaključeni, se je že pred časom lahko začela polletna konsolidacija temeljnih tal. V tem času na nasipu ne bodo potekala zemeljska dela, bodo pa potekale meritve, s katerimi bodo preverili, ali se tla premikajo oziroma posedajo (konso-lidirajo). »Izvajajo se meritve predobremenilnega nasipa na posedalnih ploščah v 14-dnev-nem razmiku s poročilom za spremljanje konsolidacije temeljnih tal,« so nam pojasnili naši sogovorniki. Nadaljevanje zemeljskih del na čistilni napravi je predvideno v januarju oziroma začetku prihodnjega leta, gradbena betonska dela pa naj bi začeli izvajati februarja 2021. Osnovni dolgoročni cilj te investicije je uvedba sistema ravnanja z odpadno vodo po sodobnih načelih. Z investicijo bodo po eni strani rešene potrebe občanov in hkrati izboljšano stanje okolja. S predvidenimi ukrepi bo Občina Log - Dragomer zagotovila odvod odpadnih komunalnih vod z izgradnjo novega kanalizacijskega sistema in njihovo čiščenje na centralni čistilni napravi. Investicija je vredna okoli 17,6 milijonov evrov in je sofinancirana iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe »Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredeljujejo države članice in ki presegajo te zahteve«, specifični cilj »Zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.« V. L. NflJ Občina Log - Dragomer 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Občina nadaljuje z urejanjem varnih poti Log, november 2020 - Projekt, s katerim bi z varno potjo povezali oba konca občine, se nadaljuje. Tokrat urejajo odsek nove poti, ki bo v prihodnosti Cesto Dolomitskega odreda povezal s Šolsko ulico. Hidrotehnik v Športnem parku na Logu gradi odsek nove varne poti, ki bo potekala vse do Šolske ceste. Kot so nam pojasnili na Občini, dela obsegajo izkop, položitev filca, utrditev podlage, položitev robnikov in izgradnjo javne razsvetljave. Pot bo široka tri metre, vrednost del pa je dobrih 27 tisočakov. V letošnjem letu bo zgrajena polovica odseka, drugo polovico pa naj bi uredili v naslednjem letu, so nam še povedali naši sogovorniki. V. L., foto: V. L. in Občinska uprava Smetenje v naravnem okolju se je povečalo Log - Dragomer, november 2020 - Ob uvedbi omejitve gibanja prebivalcev na občine zaradi zajezitve epidemije koronavirusa se je v in ob zabojnikih v naravi ekstremno povečalo odlaganje odpadkov. Na Občini sprehajalce prosijo, naj odpadke v primeru, da so koši polni, ne odmetavajo v naravo. Nekateri koši za smeti, ki stojijo ob bolj priljubljenih točkah sprehajalcev, so postali preplavljeni z odpadki. Občani so Občinsko upravo opozorili na odlaganje odpadkov v bližini vodohrana na Lukovici, kjer odvrženi odpadki kazijo okolje. »Takole pustijo smeti obiskovalci, ki pridejo na Luko-vico z avtom,« je k fotografiji pripisal občan, ki je dodal, da se na klopci v gozdu pri vo-dohranu ob lepem vremenu zbirajo obiskovalci, ki za seboj pustijo goro odpadkov. Opozoril je, da se ti očitno ne držijo niti omejitev, ki jih prinaša prepoved, vsaj sodeč po raznolikosti embalaž za hrano. Odvrženi odpadki ne predstavljajo zgolj estetske in ekološke težave, ampak ob epidemiji tudi potencialen zdravstveni problem. Zlasti odvržen pribor in higienski robčki so lahko polni bakterij in virusov, s katerimi lahko pridejo v neposreden stik ljudje, posebej otroci in psi, še dodajajo na Občini. Ob ustreznih pogojih, na primer suši, v naravi lahko taki odpadki zelo dolgo ostanejo nerazkrojeni. V naravi jih lahko najde divjad, ki jih privabi vonj in na ta način se lahko vzpostavi t.i. re-verzna zoonoza, ko se mikrob prenese s človeka na živali. Takšen prenos je bil dokazan tudi v primeru prenosa novega koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19) z ljudi na živali, eden izmed novejših primerov je prenos povezan z industrijo vzreje nork na Danskem. Na ta način se v naravi lahko vzpostavi nov rezervoar patogenega mikroba. V L., Foto: Občan Prva etapa prenove končana Dragomer, november 2020 - Na dragomerškem pokopališču se je končala prva faza prenove, v sklopu katere so delavci Hidrotehnika zgradili dva oporna zidova, s katerima so stabilizirali brežino ter zagotovili dodaten prostor za nove žarne grobove: Za poseg so odšteli nekaj več kot 50 tisočakov, del sredstev so pridobili na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dober mesec dni so na dragomerškem pokopališču brneli stroji Hidrotehnika, ki so v okviru prve faze prenove gradili oporna zidova ter montirali kovano ograjo. S tem posegom so zavarovali brežino obstoječih zemeljskih teras ter zagotovili prostor za okoli dvajset novih žarnih grobov. V okviru sanacije so ob zidu izvedli tudi drenažo za odvajanje zalednih oziroma padavinskih voda. Projekt je sofinanciran s sredstvi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, v ta namen bodo na Občini dobili okoli 30 tisočakov. Celotna investicija pa je stala 50.562,86 eur z ddv. Naj spomnimo, gradnja opornih zidov je del večjega projekta prenove pokopališča v Dragomerju. V prihodnosti je v načrtu nadaljevanje del, s katerimi se bo nadaljevalo urejanje pokopališča ter zgradilo poslovilni objekt. »V prihodnje sta predvidena še dva taka zidova na spodnjih etažah ter območje za raztros pepela, vključene pa bodo tudi nove stopnice,« so nam povedali na Občini, kjer so dodali, da je nadaljevanje prenove predvideno že naslednje leto. Projekt sicer predvideva dodatnih 31 enojnih grobov, 178 grobov, 120 žarnih niš ter prostor za raztros pepela. Zavarovalo se bo brežine obstoječih zemeljskih tras, dodatno stabilizacijo terena pa se bo zagotovilo z opornimi zidovi ob vzhodni, zahodni in južni strani pokopališča. Načrtovana je tudi gradnja poslovilnega objekta. Gre za objekt pravokotne oblike z vežico, sobo za svojce, shrambo pogrebne opreme in sanitarijami. Pred vhodov v vežico pa je načrtovano pokrito preddverje. Vhod ter odprt in pokrit poslovni prostor vežice sta orientirana proti jugu v smeri pokopališča. V L., foto: V L. Pod Lovrencem vse po planu Dragomer, november 2020 - Pod Lovrencem že skoraj dva meseca ropotajo gradbeni stroji, ki sanirajo plaz, ki se je leta 2010 sprožil ob katastrofalnih poplavah. Pretežni del sredstev za sanacijo so pridobili iz sredstev, ki jih je država namenila za odpravo posledic naravnih nesreč za obnovo občinske cestne in komunalne infrastrukture. Sredi septembra so delavci Komunalnih gradenj, ki so bile kot najcenejši izvajalec izbrane po postopku oddaje naročila male vrednosti, začeli s sanacijo plazu Pod Lovrencem. Kot smo izvedeli, dela potekajo po terminskem planu. »Izvajalec je dela začel z ureditvijo popolnoma nove dostopne poti za delovne stroje, dela pa so se nadaljevala z gradnjo kamnite zložbe in pilotov fi 40 cm. Izvedenih je okoli 60 metrov zložbe in 45 pilotov. V nadaljevanju bo izvedeno še odvodnjavanje meteorne vode,« so nam pojasnili na Občini in dodali, da naj bi se dela končala predvidoma konec meseca novembra 2020. V okviru izvedbe sanacijskih ukrepov bodo zgradili kamnito zložbo v dolžini cca 100 metrov, ki bo visoka 5 metrov. Da bi zadržala plazenje terena, bo zlož-ba v teren zasidrana z 45 osem metrov dolgimi armiranobetonskimi piloti. Sanacija bo v večji meri sanirana, pridobili so 112 tisočakov, dela pa bodo Komunalne gradnje opravile za 119 tisočakov. Naj spomnimo, septembra 2010 so dobršen del Slovenje prizadele katastrofalne poplave, ki se jim nismo izognili niti v občini Log - Dragomer. Poplavljali sta Malenščica in Molšči-ca, V Dragomerju Pod Lovrencem pa se je utrgal plaz, ki je ogrožal dve stanovanjski hiši. V. L. Foto: Občinska uprava NflJ Občina Log - Dragomer 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Nic vas ne stane, da ste dobrodelni! Podarite 0,5 % dohodnine domačim gasilcem. V kolikor ne donirate 0,5 % dohodnine, se ta vrne v državni proračun, namesto da bi pomagala olajšati delovanje neprofitnim društvom. Svojo dohodnino lahko namenite tudi lokalnemu gasilskemu društvu ter tako podprete junaške gasilce, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč v manjših ali večjih nesrečah, ob tem pa večkrat tvegajo tudi svoje življenje. Dohodnino domačim gasilcem lahko podarite kar iz naslonjača! https://podari-dohodnino.e--donacije.online/ Dan spomina na mrtve v duhu korona časa Log - Dragomer, 1. november 2020 - Vsakoletno tradicionalno simbolno polaganje žalnih ikeban žrtvam obeh svetovnih vojn z območja Občine Log - Dragomer je letos potekalo drugače kot v preteklosti. Kot so nam pojasnili na Občini, so ikebane k spomenikom tokrat prinesli kar iz cvetličarne. Epidemija novega koronavirusa je pronicala v vse pore našega življenja. Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covid-19, ki razen izjem prepovedujejo zbiranje nad šest oseb in prehajanje med občinami, je bilo odpovedano tradicionalno polaganje ikeban na treh spomenikih na pokopališču na Brezovici, spomeniku padlim v NOB pri loški trgovini, spomeniku padlemu partizanu v Blušah ter spominski plošči padlemu partizanu na Cesti borcev. V preteklih letih so se županu Miranu Stanovniku pri simbolnemu polaganju žal- nih ikeban in poklonu žrtvam obeh svetovnih vojn z območja Občine Log - Dragomer pridružili nekateri svetniki in občani. Tokrat so ikebane zaradi ukrepov prinesli kar iz cvetličarne. V L., Foto: Občinska uprava Dnevniški zapis bralnega krožka DVIG Budimpeštatrans ali ljubezen nima meja 1. Izpolnite vsa polja ... 2. Bodite pozorni, da so vnešeni podatki pravilni. 3. Pristojni finančni urad se izpolni samodejno glede na podatke o kraju bivanja. 4. Izberite gasilsko društvo, ki mu želite nameniti del dohodnine. Namesto Gasilska zveza Slovenije izberite iz spustnega seznama PGD LOG PRI BREZOVICI. 5. Na dnu obrazca kliknite NASLEDNJI KORAK. V nekaj trenutkih boste preko SMS sporočila dobili 4-mestno številko, ki jo vpišete v polje "SMS koda" 6. Po kliku NASLEDNJI KORAK se vam prikaže izpolnjen obrazec za namenitev dela dohodnine našemu društvu. Preverite podatke in kliknite PODPIŠI IN ZAKLJUČI. Hvala vsem! PGD Log V času trajanja epidemije korona virusa tudi naš bralni krožek dlje časa ni aktivno deloval. Članice in člani bralnega krožka seveda brez dobre knjige težko shajamo, zato smo izbirali po svojih možnostih in okusu in poletje preživeli kljub vsemu s knjigo v roki. Svoje izkušnje in vtise smo članice izmenjevale na daljavo in poskušale slediti novostim na knjižnem trgu pri nas. V jesenskem času pa se je naša animatorka Olga odločila, da delujemo na daljavo ter tako ohranimo stike in aktiven odnos do branja in spoznavanja slovenskih avtorjev. Vsi nismo prav vešči sodobnih tehnologij in v prvih začetkih so nam dobrohotno pomagali otroci, vnuki in ostali družinski člani, ki obvladajo te programe za spremljanje v živo. Mi se pridno učimo in vedno bolje nam gre. Po Gimnazijcu se je naša Alenka odločila, da preberemo roman Marjance Mihelič Budimpeštatrans in izkušnje in vtise izmenjamo na daljavo. To je pisateljičin prozni prvenec. Roman je ljubezenski. Dogaja se med glavno junakinjo Halino in slikarjem Jeromnom Nahtigalom. Dogajanje sega trideset let nazaj, v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko razpada komunizem v vzhodnem bloku in smo tudi doma priča razpadu Jugoslavije. Življenje glavne junakinje, novinarke, je razpeto med dvema prestolnicama, Ljubljano in Budimpešto. Njuna zveza, porojena med kratkim obiskom v Sloveniji, vseskozi ubira nenavadne poti in razmerja ter tudi razplet ni povsem običajen. Ljubezenska zgodba zaokrožuje roman, saj se pojavi na njegovem začetku in na koncu. Halinino bivanje v Budimpešti v času železne zavese zaznamuje čutno dojemanje okolice in takratne realnosti, dobro poznavanje Madžarske in njenega političnega ozadja odnosov s Slovenijo. Kljub bližini Madžarske tovrstne tematike v slovenski literaturi skoraj ne zasledimo in je zato toliko bolj zanimiva in dragocena. Pisateljica se je rodila leta 1959 v Radovljici, kjer je obiskovala osnovno šolo. Gimnazijo je obiskovala v Kranju in po zaključku se je vpisala na Filozofsko fakulteto, kjer je diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti ter filozofije. Nekaj let je bila zaposlena kot lektorica na Univerzi v Budimpešti, kjer se je na intenzivnih tečajih madžarščine naučila tega jezika. Ugotovila je, da bo dobro znanje tega jezika pripomoglo k njeni uveljavitvi v tujem okolju in boljšemu odnosu z ljudmi v njeni okolici. Pomembno področje njenega dela je tudi prevajanje. Znanje madžarskega jezika je torej uspešno uporabila pri številnih prevodih iz madžarščine v slovenski jezik. Ta opus je zares zelo obširen. In obsega tako prozo, poezijo, eseje, radijske oddaje in še veliko drugega. Da delo odlično opravlja, pa dokazujejo številna priznanja, ki jih je prejela za opravljeno delo tako na Madžarskem kot doma. Bralci, ki prisegajo na branje romanov, ki jih prav posrkajo vase, ne bodo ravno posebej uživali ob branju. Tisti pa, ki jih zanima preteklost in čas, ki ni bil najbolj prijazen za ljudi, ki so živeli na obeh straneh meje, bodo nekatere dogodke bolje razumeli in pobliže spoznali. Dragica Krašovec, urednica DVIG v oktobru Okrožnica Ministrstva za izobraževanje je učenje v živo ustavila. Tokrat se je zgodilo prvič, da smo tudi organizacije za izobraževanje odraslih dobile okrožnico, da lahko izvajamo svoje programe samo na daljavo. To je ustavilo dve naši dejavnosti: delavnice Od pravljice do lutke in učenje o uporabi pametnega telefona v dvojicah ali trojicah. V delavnicah predšolski otroci s spoznavanjem slovenskih pravljic razvijajo svoje govorne zmožnosti, z ustvarjanjem lutk pravljičnih junakov svoje ročne spretnosti in domišljijo, z ustvarjanjem in ilu-striranjem avtorskih pravljic pa svojo ustvarjalnost. V trojicah pa so naši člani in člani Društva upokojencev Dragomer Lukovice bogatili svoje spretnosti pri uporabi pametnega telefona. Ko naj bi prišli na vr- sto za učenje člani DU Log, pa je bila, žal, dejavnost ustavljena. Odpadlo je tudi srečanje in pogovor z Darjo Rojec. Vse ostale naše programe selimo v digitalno okolje, v učilnico Zoom. Prva digitalna srečanja smo poimenovali testna srečanja, mentorica in študentje vstopajo v Zoom-ovo učilnico. Na prvih srečanjih odpravljamo probleme, enkrat se ne slišimo, drugič se ne vidimo, mentor ne zna »prinesti« v učilnico učnih gradiv. Narobe kliknemo in zapustimo učilnico, mentor pozabi dati dovoljenje študentom za vstop v učilnico, „.V teh primerih si pomagamo s telefonom in poskušamo težavo rešiti sami. Vedno nam to ne uspe. In prav ob učenju uporabe Zoom-a se je pokazalo, kako dobro je, če živi v hiši več generacij. Prav vsem nam pomagajo otroci ali vnuki in prav neverjetno je, kako hitro se vsi skupaj, študentje in mentorice, učimo delovanja v Zoom-ovi učilnici. Pravi mojstri so že člani bralnega krožka, člani ŠK Podnebne spremembe in vsi študentje angleščine. Novembra začenjamo z učenjem na daljavo še v ostalih DVIG--ovih programov. Povabila boste dobili študentje po elektronski pošti. Moram pa zapisati tudi to, da mnogi med nami sprejemajo tovrstno učenje kot nujno zlo in težko čakamo na čas, ko se bomo lahko zopet učili v živo. Še bolj pomembno pa je zapisati, da smo in bi morali biti vsi skupaj zelo ponosni nase, ker smo zbrali pogum za učenje v digitalnem okolju. Olga Drofenik, DVIG univerza za tretje življenjsko obdobje ^^ UVrf^H J» "TV* » ¿ihlH-.it nohta!::! NflJ Občina Log - Dragomer 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] ■V SK Podnebne spremembe mit ali resnica Kljub covidu študijski krožek aktivno deluje. Na dveh srečanjih smo razpravljali o predstavitvi g. Iva Kovšeta. Predstavil nam je knjigo uglednega raziskovalnega novinarja B. Videmška »Plan B. Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti.« V knjigi so predstavljene najbolj uspešne prakse uporabe obnovljive energije na svetu, ki prispevajo tudi k zmanjševanju pregrevanja planeta in s tem tudi ustavitvi taljenja ledenikov, kar je, kot vemo, nepovratni proces. Člani ŠK smo spoznali dobre prakse v osmih državah: Grčiji, na Škotskem, Islandiji, v Avstriji, na Norveškem, v Švici, Boliviji in na Kitaj -skem. V vsaki od teh izkoriščajo naravne danosti za proizvodnjo električne energije in ogrevanje. Na grškem otok Tilos kombinirajo vetrno (80 % potreb) in sončno energijo (20 % potreb). To je prvi energetsko samoo-skrbni otok v Sredozemlju. Na orkneyskih otokih na Škotskem pridobivajo elektriko z 800 vetrnicami, vsaka večja kmetija ima svojo, vsako dvanajsto gospodinjstvo je sa-mooskrbno. V naslednjih nekaj letih bodo lahko na otokih izkoristili plimovanje za proizvodnjo elektrike v elektrarnah, katerih moč bo znašala 10 kratnik proizvodnje nuklearke Krško. Na Islandiji izkoriščajo geotermalno energijo. Islandija proizvede in porabi največ električne energije na prebivalca na svetu: 75,5 % električne energije proizvedejo hidroelektrarne, 24,5 % pa geotermal-ne elektrarne. 85 % električne energije porabi proizvodnja aluminija, gospodinjstva pa le 5 %. Leta 2019 je bila četrtina vseh prodanih avtomobilov električnih ali hibridnih. Norveška je svojo zgodbo o uspehu zgradila pretežno na enormnem naftnem in plinskem bogastvu v Severnem morju. Bogastvo fosilnega goriva, podarjeno od „boga«, je revno deželo ribičev in kmetov spremenilo v eno izmed tehnoloških središč sveta ter odprto in strpno družbo. 98 % električne energije pridobiva iz vsepri-sotnih in obnovljivih vodnih virov. Kar 31 % vseh izpustov toplogrednih plinov v ozračje na Norveškem prihaja iz prometa, zato namenja elektrifikaciji prometa visoke subvencije. Na Norveškem stoji 17 sežigalnic odpadkov. V Oslu, leta 2019 zeleni prestolnici Evrope, stoji mestna toplarna in sežigalnica smeti, ki s sežiganjem 400.000 ton smeti proizvede 20 % (okoli milijon ton na leto) vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih „pridela" norveška prestolnica. V sežigalnici v Klemetsrudu je leta 2019 stekel pilotni projekt zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v že obstoječe geološke jame, ki so v zadnjih desetletjih nastale med črpanjem nafte in zemeljskega plina in se nahajajo od tisoč do tri tisoč metrov pod morskim dnom. Visoko v Andih na nadmorski višini 3.660 metrov v Boliviji (še vedno najrevnejši južnoameriški državi) leži pod največjim slaniščem na svetu, poimenovanem Salarde Uyu-nije 70 % vseh svetovnih zalog litija. Litij, ključno gonilo baterij vseh elektronskih naprav na planetu, je „nafta 21. stoletja." Svet gre v smer električne mobilnosti, te pa za zdaj ni brez litija. Tako Nemčija, Evropa, Kitajska, Združene države Amerike kot Japonska in Južna Koreja, sedanji največji svetovni proizvajalci avtomobilov, bodo verjetno ostali vodilni proizvajalci tudi električnih avtomobilov. Veliki "zeleni posel" bo še naprej ostal v domeni velikih energetskih podjetij, ki so doslej proizvajala in prodajala za okolje uničujoča fosilna goriva. Kitajska se je iz dežele kolesarjev prelevila v največji avtomobilski trg na svetu, izdelajo in prodajo približno polovico električnih avtomobilov. Leta 2017 so jih prodali trikrat več kot v ZDA in približno toliko kot povsod drugod po svetu skupaj! Do leta 2025 mora biti (ukaz Partije) na trgu vsak peti avtomobil električni ali hibridni. Kitajska pa je že zdaj največja svetovna proizvajalka ne le električnih vozil in litijevih baterij, ampak tudi solarnih panelov, vetrnih turbin, sistemov za shranjevanje energije in brezpilotnih letal! Kitajci ne razvijajo le električnih avtomobilov, ampak tudi avtomobile na metanol, tekoči naravni plin, v igri je tudi vodik. Medtem ko je v medijih zaslediti le „čude- Na orkneyskih otokih na Škotskem pridobivajo elektriko z 800 vetrnicami, vsaka večja kmetija ima svojo, vsako dvanajsto gospodinjstvo je samooskrbno. žno" zgodbo o Teslovi velikanski tovarni litijevih baterij (Gi-gafactory), Kitajska trenutno gradi vsaj 30 podobno velikih tovarn. Gussing v Avstriji je bilo podeželsko gradiščansko mestece, odrezano od sveta. Obdano je s 133 hektari gozda, zato so se mestne oblasti odločile za ogrevanje z biomaso. Začele so s pilotnim projektom ogrevanja šestih stanovanjskih hiš, leta 1996 se je že celo mesto grelo na biomaso, na obrobju mesta pa je zrasla velika sežigalnica lesa. Ze leta 2008 je mesto proizvedlo za tretjino več električne energije iz obnovljivih virov, kot so je potrebovali. Gussing je postal energetsko samooskrben, meščani, solastniki sežigalnic lesa, bioplinarn in elektrarn, so s prodajo elektrike zaslužili več, kot so prej imeli skupnih stroškov! Zaradi poceni zelene energije in ogromno lesa sta v mesto prišli dve tovarni parketa in predelave lesa. Začela se je tudi izdelava bio goriv (celo kerozina za letala) in vodikovih gorivnih celic. Na strehi sežigalnice odpadkov v švicarski vasici Hinwi- le deluje osemnajst turbin, ki iz zraka po posebnem postopku izfiltrirajo ogljikov dioksid, ki ga shranjujejo v kontejner ali plinske jeklenke. Prodajajo ga Coca coli, lokalnemu proizvajalcu mineralne vode, pa tudi podjetju, ki v toplih gredah skozi vse leto goji zelenjavo. Da bi iz zraka posesali vse letne emisije ogljikovega dioksida, bi moralo na svetu obratovati 300.000 takih tovarn, ki lahko letno zajamejo okoli 120.000 ton ogljikovega dioksida. Dolgoročno se bo seveda tudi ta tehnologija razvila in bo gotovo postala del rešitve podnebnih problemov. Zajemanje ogljikovega dioksida iz zraka postaja švicarski in nemški nacionalni projekt. In kaj je skupno vsem tem primerom dobre prakse? • da izkoriščajo vse svoje naravne vire • da so se jih lotili zaradi ekonomske nuje in/ali revščine • da so imeli brezpogojno podporo političnih oblasti • da so jih enotno podprli vsi prebivalci, ne samo z besedo, ampak tudi s sovlaganjem • da so jih podprli tudi domači in tuji strokovnjaki.Seveda smo se člani ŠK takoj vprašali, katere od teh praks bi bile vredne posnemanja v naši občini. Člani ŠK nismo strokovnjaki, ampak če pogledamo, kaj je skupno vsem dobrim praksam, potem lahko rečemo, da imamo tudi pri nas naravne vire (gozd, veter, reke, sonce), primerne za oskrbo z električno energijo in za ogrevanje. Članica ŠK Danica Jazbinšek nam je na četrtem srečanju ŠK predstavila dva primera dobre prakse v Sloveniji, občino Luče (sončna energija) in Vransko (lesna biomasa). Bojim pa se, da nam vse druge sestavine dobrih praks manjkajo. Nismo revni, glede rešitev se politika razdeli in vkoplje na dva bregova, enako stroka, tudi okoljske organizacije nas seznanjajo le z negativnimi platmi posamezne rešitve in praviloma jim slepo verjamemo. In tudi člani ŠK smo se razdelili na tiste, ki menijo, da pri nas kaj podobnega ni mogoče, ker nam gre predobro in si raje nagajamo kot delamo za skupni cilj, in na tiste, ki verjamejo, da lahko z osveščanjem in izobraževanjem prebivalcev presežemo razklanost. To pa je tisti del zgodbe dobrih praks, ki ne predstavlja tehnologije, ampak sociologijo: odnose v družbi, med nami, moje vedenje in ravnanje. In tudi o tem govori knjiga in njeni ugledni strokovnjaki, Matevž Lenarčič, Lučka Kajfež Bogataj. Vabimo vas, da si predstavitev knjige ogledate na naši domači strani http://iold.si/studij-ski-krozki/. Zelo mi je žal, da si člani ŠK zaradi covida ne moremo ogledati Gussinga in kakšne sežigalnice. Nika Gams, vodja ŠK Ko vztrajnost in trma trčita skupaj Tritisočkrat na Debeli hrib Človek v svojem življenju sprejema različne odločitve. Nekatere so nujne za njegovo vsakodnevno življenje, delo, sobivanje in eksistenco, druge ga oblikujejo v samostojnega človeka, ki odloča o svoji življenjski poti. Te najpogosteje sprejema v zgodnjem življenjskem obdobju in pri tem najpogosteje sebe in svoje počutje postavlja precej na rep vseh odločitev. A življenje teče mnogo hitreje, kot si mladi sploh upamo pomisliti, in pride čas, ko ima vsakdo med nami dovolj časa tudi zase in za svoje konjičke, za izpolnitev skritih želja, za ... Kdo ve, kaj vse se posame- znikom mota po glavi, ko v zrelem obdobju išče velika in majhna zadovoljstva zase. Včasih pa se povsem nepripravljeni znajdemo v situacijah, ki jim preprosto nismo kos in čez noč ne vemo, kaj storiti, kaj početi, kaj napraviti, da tisto nepričakovano in boleče obdobje čimprej mine in nas čim manj obremenjuje. Tako sem sama ostala leta 2012 čez noč brez dela, brez urnika, še ena od mnogih na Zavodu za zaposlovanje. Do upokojitve mi je zares zmanjkalo nekaj mesecev, a nikoli nisem razmišljala o tem, da tako hitro ostanem doma. Ze res, da ma vsaka ženska zase vedno dovolj dela, pravzaprav toliko, kot ga vidi in ga želi opraviti. A potrebujemo še kaj ... kar nas nekako obvezuje, disciplinira, vsakodnevno opomni, da tega še nismo opravili. Med mnogimi odločitvami, ki sem jih v tistem času sprejela, je bila tudi ta, da se vsak dan odpravim na Debeli hrib. O njem smo že veliko prebrali, tudi v Našem časopisu. Gre za najvišji hrib v naši občini, visok 541 m. Bolj poznan sploh v zadnjem času pa je po znameniti žabi, ki jo je oblikoval žal prezgodaj pokojni Zdravko Pečan. Vsako jutro torej, v dežju, soncu, vročini ali mrazu si obujem pohodne čevlje in grem. Včasih mi ni ravno to- plo pri srcu in obraz ne žari od veselja in sreče, največkrat pa urica, ki jo porabim za vzpon in spust nazaj do domače hiše, pomeni sprostitev, uživanje in pomiritev. Do danes se je takih poti nabralo že preko tri tisoč. Tri tisoč ur. To je skoraj leto in pol delovne dobe. To pomeni preko deset tisoč prehojenih km. To pomeni znanstva z mnogimi poho-dniki. Nekaterih že dolgo ni več, drugi so zvesti vsakodnevnim obiskom žabe. Pavla je pogosto glasno komentirala svoje gobarske kotičke, Zdrav- ko je pokomentiral marsikaj » NflJ Občina Log - Dragomer [44] » 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vedno poskočni in petek trinajsti od številnih svojih aktivnosti, Vlado je vedel koliko korakov je tja gor do vrha, Roman je vsak dan med prvimi preveril, če je v drevesni duplini dovolj vode za pasje ljubljenčke. Pavle zavzeto čisti poti, občasno srečaš mlade nadobudneže iz vrtca, ki glasno opozarjajo na vse, kar opazijo novega. Spremljaš sramežljivo oblačenje dreves v prvih pomladnih dneh in opazuješ, kako ihtavo v pozni jeseni s sebe odmetavajo škrlatno listje. Stikaš za prvimi gobicami in se ob bujni rasti umikaš množicam navdušencev, ki prihajajo iz vseh smeri gozda in iščejo gobarski ulov. Vedno več je kolesarjev, ki trasirajo nove in nove proge, a ni nikogar, ki bi tiste stare in neuporabljene pospravil za vselej. Živali, ki sem jih na prvih poteh srečevala skoraj vsakodnevno, so se množici poho-dnikov umaknile nekam stran od živžava. Nič več se ne srečujem s srnami, žolno, detlji in šojami. Le slišim jih še nekje visoko v drevju. Veverice uja-mem včasih pri njihovih igrah, veliko pa je drobnih ptic pevk, ki žvrgolijo vsaka svojo melodijo. V zadnjh aprilskih dneh se veselim prvega oglašanja kukavice, a naj se sliši še tako neverjetno, ko jo zares slišim prvič, zagotovo nimam kovanca v žepu. V juniju vabijo borovnice, a po zadnjem žledu so vedno težje dostopne in vse manj jih je. Zgodilo se je v vseh teh letih, ne samo enkrat, da je zapadlo snega do kolen. Kot prva sem gazila v čisto belino. Ni ravno lahko in človek bi kar odnehal. A vztrajala sem in vsak naslednji dan je bilo lažje. Kadar ostane le malo snega in se ta ob hudem mrazu spremeni v led, je pot utrujajoča in nevarna. Padcev je bilo kar nekaj in poškodb žal tudi. A odnehala nisem. Ne do današnjega dne. Z leti so ti pohodi v hrib ne le navada. Postanejo potreba, skoraj nuja bi rekla. Poti na vrh je veliko, zato izbiram različne za hojo navzgor in potem za spust nazaj proti domu. Jezijo me smeti, ki jih nekateri odmetavajo ob poti, drugi jih puščajo na mizah na vrhu. Četudi so robčki papirnati in jih bo čas uničil, kazijo lepoto narave. Odnesite jih, prosim, nazaj domov. In ne brcajte gob, ki jih ne poznate. Nekdo za vami jih pozna ali pa so le lep okras na poti. Tudi vpisna knjiga si želi lepšega ravnanja z njo. Je dragocen vir podatkov, koliko je obiskovalcev in od kje vse prihajajo. Pa žabo in veverico na vrhu pustite pri miru. Nikomur nista storili žalega, da bi ju bilo treba kaznovati s poškodbami. Predvsem pa, tisti, ki še niste bili gor, pridite. Narava vabi, svež zrak in lepote gozda tudi. Blagodejno bo obisk vplival na vaše zdravje in počutje. In ja, imam nov cilj. Želim doseči deset let neprekinjenih obiskov tja gor. Samo, da bi služilo zdravje, volje je dovolj in poti tudi. Morda se že jutri srečamo. Srečno. Vsakodnevna pohodnica Po predpisih "državnih strokovnjakov" smo Vedno poskočni za dva tedna prekinili dela na odpravi potreb po zdravnikih in odhodih v dom, ker so tudi za vaje v skupini z maskami, distanco 5 m in razkuženimi pripomočki predpisane visoke kazni. Trije upokojenci, ki so nekoč delali v razvoju v Iskri, so si ob srečanjih pri Domu krajanov postavili zaščitne stene iz pleksija in se pogovarjali brez mask. Izmenjavali so si izkušnje z odpravo kalcita v ramenu v enem mesecu, oblikovanju šivanke za lastnoročno šivanje rane, odpravo toplotnih izgub pri hišah, sestavljanju očal z različno dioptrijo, dragih projektih arhitektov s koncesijo, zdravilih na TV reklamah in raznih podatkih na internetu. Smejali so se, ko so primerjali stroške prevoza tovora po železnicah in avtocestah, adaptacijah tirov na Gorenjskem in pri Kitajcih, plače bančnikov in nadzornikov, govorili o novih predpisih in razpisih. Eden je govoril celo o izdelavi prototipa rekuperacije hiše z odvajanjem radona, ki je baje v Sloveniji povzročitelj ene četrtine umrlih za rakom, eden je pa izračunal, da vgradnja petih dodatnih cevi pri kanalizaciji stane manj kot ponovni izkop za en kabel in povedal, da v Dragomerju eno ulico že tretjič kopljejo v treh mesecih, kar spominja na obnovo temeljev po zaključku fasade na stari šoli. V petek, trinajstega, teh gospodov nisem opazil, ker tudi taki ubogajo oblast. Ciril Krašovec Ponovno so z vami Pravljične urice Začnemo v četrtek, 7.12.2020 ob 17. uri v v učilnici št. lo v O.Š. Log-Dragomer Vsaki drugi teden bo ob isti uri in na istem mestu za vas pravljice prebiral ^ g. Matjaž Prelogar LEPO VABLJENI! Glede na trenutne razmere obdobja s koronavirusom, bomo prilagajali aktivnosti prevljičnih uric in vas o tem sproti obveščali. _ KUD KOSEC 4 V SODELOVANJU S CANKARJEVO KNJIŽNICO VRHNIKA ft,-tw ■ dujmif ¡-. J vz, .jni.ifmí. rr.rínv rU¡ UífXÍn twtritípt telil IJUffi \ \SKfAVt VA>: / \ \ \:< i \ i 111; \\ \t:: | r i M í t \ v: /, ml. kitsi r n $it¡ i < i/. t'tfítí AM RUKl.tfttTE: «inj i,it* 4. i i i ■ i i KUD Kosec sporoča: ostani doma Spoštovane občanke, spoštovani občani! Kot do sedaj, še vedno negotovo zremo naprej. Koronavirus nam je kar precej zagodel, porušil načrte, druženja in prireditve. Verjamemo, da pogrešate naš napovednik dogodkov, tako kot mi pogrešamo dogodke z vami. Aktivnosti, ki smo jih poznali in jih bili deležni ni. Ni osebnega stika, sproščenih in srčnih objemov, naključnih novih poznanstev, tudi ni spontanih druženj. A kar je najpomembnejše: Ustavil se je socialno kulturni dialog. V društvu smo aktivni preko aplikacij, ki nam jih ponuja današnja tehnologija, kjer se dogovarjamo o možnih organizacijah dogodkov. Vendar te aplikacije ne omogočajo kvalitetnega dela raznih sekcij v našem društvu. Od meseca marca so tako odpovedana srečanja pevske skupine Mladi po srcu, folklorna skupina, skupine klekljaric in ročnih spretnosti, zeliščna sekcija in z njimi povezana menjava pridelkov in ličkanje koruze. Prav tako so bile odpovedane načrtovane ure pravljic za naše najmlajše, ki jih bo to šolsko leto prebiral Matjaž Pogorelc v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Odpovedani so tudi vsi športni dogodki. Ljudje potrebujemo kulturo prav tako kot potrebujemo druženja in osebne stike. Naše društvo neprekinjeno planira dogodke, ki jih znova in znova odpoveduje, saj sledimo in upoštevamo priporočilom NIJZ in hkrati želimo odgovorno postopati do vas. S skupnimi močmi se bomo prebili skozi to negotovost, premagali virus in znova zablesteli v vsej svoji zmogljivosti, ter vam ponudili, kot do sedaj, le najboljše kulturne dogodke. Skupaj zmoremo! Želimo vam vse dobro in kmalu ponovno na snidenje. KUD Kosec KUP,/Ki osec Log - Dragomer N OS Skupne strani 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MDJA KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA NOVICE Polno medeno satje na strehi B&B Hotela Ljubljana Park, foto: Hotel Park Obisk pri čebelah na terasi Cankarjevega doma, Ljubljana; foto: Tanja Jerina Blagojevic URBANO ČEBELARJENJE; MEsTNI IZRAZ Čeprav ima v naših krajih čebelarstvo dolgo in bogato tradicijo, nekateri med nami čebele še vedno povezujejo s čebelnjaki, postavljenimi na idiličnih krajih daleč stran na podeželju. Ker je njihov pik za človeka neprijeten, se nekateri čebel celo bojijo ali pa gojijo druge predsodke. Ko pogovor nanese na čebele, pogosto slišimo: »Nič nimam proti čebelam, samo da jih ne vidim«. Če pa imamo ljudje čebele daleč od oči, se zgodi, da se ne zavedamo ali celo pozabimo, kako pomembne so te žuželke za človeka, saj predstavljajo vir obilja hrane, ker zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev - opraševanje. Na zmotnost tradicionalnih prestav o čebelah in čebelarstvu že desetletja s svojim delom uspešno opozarjajo urbani čebelarji, ki s čebeljimi družinami gospodarijo tam, kjer je intenziteta ljudi največja - v mestih. Jasno je, da ima pri opraševalcih travnik, bogat z raznolikimi, drstečimi, pisanimi in opojnimi cvetovi prednost pred betonom mesta. A je žal tako, da so čebele in drugi opraševalci v podeželskem okolju vse bolj ogroženi. K temu pomembno prispevajo spremembe in nepremišljene rabe prostora na podeželju. V mislih imamo zelene puščave, ki jih povzročajo prezgodnje košnje travnikov, intenzivni monokulturni nasadi ne-medovitih rastlin na njivah oziroma okrnjena biodiverziteta, skupaj z uporabo fitofarmacevt-skih sredstev. Če k temu dodamo še podnebne spremembe, ki smo jim priča, in nove bolezni, ki se pojavljajo, imamo pred sabo učinkovit recept za slabo stanje, ki ga povzroča človek s svojim nepremišljenim in pohlepnim delovanjem. Danes so mesta, s svojimi zelenimi površinami, parki in nasadi, pestro stojo različnih dreves in drugih rastlin, številnimi vrtovi in celo zelenimi strehami pomemben življenjski prostor za opraševalce, tudi čebele. Nekatere raziskave celo dokazujejo, da odsotnost pesticidov in pre-hranska raznolikost ter zagotovljena paša v različnih obdobjih leta, ki jo uživajo mestne čebelice, ljubezni do žuželk in narave prispevajo k temu, da so te bolj zdrave od svojih podeželskih sorodnic, ki so prisiljene živeti v okolju, obremenjenem z intenzivnim kmetijstvom. Obenem pa zlata priznanja, ki jih za med svojih čebeljih prijateljic in pridnih delavk prejemajo urbani čebelarji, dokazujejo, da urbano čebelarjenje po kakovosti v ničemer ne zaostaja za tradicionalnim. Sicer pa za urbanega čebelarja ni večje nagrade, kot kozarec lastnega, zelo pogosto po okusu večvrstnega [poliflornega] medu, ki so ga nabrale njegove male prijateljice, in ki ga brez dvomov in skrbi s ponosom deli s svojimi najbližjimi. Čebelarjenje v mestih ni novodobna novotarija ali hipsterstvo, saj arheološki dokazi kažejo, da je bilo čebelarjenje že od nekdaj sestavni del mestnih naselitvenih oblik. Številne meščanske družine so že v preteklosti imele svoje čebelnjake. Med bolj znanimi slovenskimi primeri je zagotovo čebelnjak slovitega arhitekta Jožeta Plečnika na vrtu, ki sta si ga za trnovsko cerkvijo delila s Finžgarjem, ali pa tisti, ki ga je postavil češkemu predsedniku Masaryku. Vse večje število mestnih čebelarjev dokazuje, da se tudi za prihodnost čebelarjenja ni treba bati, če bo čebelarjem le uspelo ohranjati in varovati čebelje družine. Danes v mestih svojih panjev nimajo le posamezniki, ki uresničujejo željo po samooskrbi in uživajo v lastnem hobi-ju, s katerim se na tako pristen in iskren način povežejo z naravo, pač pa tudi različne organizacije. Tako denimo v Ljubljani, kjer po nekaterih podatkih živi več kot tri odstotke slovenskih čebelarjev, panjev ne najdemo le na številnih vrtovih in atrijih, pač pa tudi na fakultetah, šolah, hotelih, Cankarjevem domu, v največjem trgovskem središču, v Botaničnem vrtu in na stavbah številnih podjetij, ki tudi s pomočjo lastnih ali najetih panjev izkazujejo svojo družbeno in okoljsko odgovornost, obenem pa ta med uporabljajo za učinkovito promocijo pri svojih poslovnih partnerjih. Lastnost, ki druži sodobne urbane čebelarje, je njihova okoljska ozaveščenost. S svojim čebelarskim delom in drugimi aktivnostmi pomembno prispevajo k sprejemanju, informiranju in izobraževanju ljudi o pomenu opraše-valcev in kakovosti okolja, v katerem živimo, saj je prav blagostanje čebel najboljši znak zdravega okolja. Kljub temu, da je čebelarstvo povezano s številnimi obveznostmi, stroški in nepredvidenimi težavami, včasih pa celo nasprotovanji, urbani čebelarji dokazujejo, da je ljubezen do pridnih žuželk in narave tista, ki vse to premaguje. Urbano čebelarstvo ni brez izzivov, ki jih prinaša mestno okolje in z njim relativno visoka intenziteta čebeljih družin v nekaterih mestih. Zato se slovenski urbani čebelarji združujejo in sodelujejo v društvu Urbani čebelar. Tega že vrsto let, skupaj z drugimi urbanimi čebelarji, uspešno vodi ljubljanski čebelar Gorazd Trušnovec. Društvo omogoča, da se čebelarji usklajujejo glede potrebnih aktivnosti v določenem koledarskem obdobju, izobražujejo in izmenjujejo izkušnje in dobre čebelarske prakse, dosledno upoštevajo načela in nasvete za preprečevanje bolezni, pobirajo morebitne čebelje roje po mestu, promo-virajo čebelarstvo med mladimi, se povezujejo s svojimi kolegi v tujini, se vključujejo v mednarodne in domače znanstveno raziskovalne projekte, organizirajo dogodke, posvete, vplivajo na mestne oblasti, da izboljšujejo pogoje za urbano čebelarjenje in s tem kakovost življenja prebivalcev mest, povečujejo število medovitih rastlin v mestu in izobražujejo meščane o pomenu zdravega okolja in sobivanja s čebelami. Kot radi poudarjajo različni člani društva Urbani čebelar, je njihov med, nabran v radiju treh kilometrov od njihovega vrta, atrija ali strehe, bogatega okusa, pridelan z ljubeznijo in prizadevanjem v smeri ekološkega, sonaravnega čebelarjenja. NAJ MEDI tudi v mestu! Avtor: dr. Klement Podnar www.urbanicebelar.si program Razstavišče Moja Ljubljanica je trenutno zaprto. O izvedbi decembrskega programa vas bomo sproti obveščali na spletni strani www.mojaljubljanica.si. 3. 12. 2020 ob 10.00-18.00 TA VEsELI DAN KULTURE Ob kulturnem prazniku vljudno vabljeni v razstavišče Moja Ljubljanica na brezplačni ogled stalne in občasne razstave. 27. 9. 2019 - 31. 12. 2020 TOR.-NED. 10.00-18.00 občasna razstava Podvodna kulturna dediščina slovenskega morja Na območju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišč. Dosedanje raziskave so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških najdišč za poznavanje sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišč in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. 12. 12. 2020 ob 11. uri splošno JAVNO VODENJE PO razstavi moja ljubljanica spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem: info@mojaljubljanica.si ali 041 354 203 avi6* VLAK AffUEH.*É aù^HlÉ t**«**J M EVROPSKO K OU EUS KO POLIT4KO S } eea grants www.mojaljubljanica.si Informacije: ¡nfo@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 N OS Skupne strani 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Urška svetuje Kaj je nasilje v družini in kako se soočati z njim? Psihično nasilje je velikokrat prva oblika nasilja, ki pozneje preraste v fizično. Pri tej obliki gre za ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.Psihično nasilje je najpogostejša oblika nasilja, ki traja več let in pušča hude posledice pri žrtvah, kot je slaba samopodoba, strah, manjvrednost, fizična in psihična izčrpanost, nemoč, negotovost, obup itd. ... Nasilje v družini NI KONFLIKT MED PARTNERJEMA in večinoma ni enkratno dejanje, ampak kontinuiran odnos, za katerega je značilen vzorec vedenja, ki ga imenujemo KROG NASILJA in poteka v več medsebojno povezanih fazah. V prvi fazi govorimo o NARAŠČANJU NAPETOSTI med povzročiteljem in žrtvijo. Povzročitelj nasilja lahko ob povsem običajnih življenjskih situacijah postaja napet, živčen, nervozen, žrtev pa to njegovo vedenje poskuša uravnati in zmanjšati na način, da se mu prilagaja, ga miri in poskuša nevznemirjati. Trudi se, da bi predvidela njegovo vedenje, izogiba se dejanjem in besedam, ki bi ga »ujezila« in mu dala povod za izbruh. Žrtev KRIVI SEBE, saj ji ne uspe preprečiti IZBRUHA nasilja. V fazi IZBRUHA nastanejo različne oblike nasilja. Ta faza je za žrtev nepredvidljiva, saj ne more vedeti, kaj se bo zgodilo in kako se bo povzročitelj od- zval. Pogosto nastane psihično in verbalno nasilje, ko povzročitelj nasilja žrtev ponižuje in kritizira, ji grozi, jo nadzira, obtožuje, prelaga odgovornost nanjo itn., lahko pa nastane tudi fizično in spolno nasilje. Povzročitelj lahko za svoj izbruh okrivi žrtev, vendar pa NASILJE NIKOLI NI POSLEDICA ŽRTVINEGA VEDENJA. Izbruhu sledi čas, ko se partnerja sprva odmakneta drug od drugega, za tem pa pride FAZA OBŽALOVANJA in PONOVNEGA PRIBLIŽEVANJA. Partnerja se ponovno navidezno zbližata, si »obljubita, da se ne bosta več prizadela«; povzročitelj obljubi, da se izbruh ne bo več ponovil, žrtev pa, da ne bo več »izzivala«. Povzročitelj svojo žrtev prepričuje, da jo potrebuje, da ne more živeti brez nje, ji obljublja, da se bo poboljšal in si poiskal pomoč, žrtev nasilja pa v svojem prepričanju, da je sama »kriva«, želi povzročitelju pomagati, želi ga rešiti. To fazo imenujemo MEDENI TE- DNI, ko je vse »kot v pravljici«. Oba verjameta, da bo njuna ljubezen rešila vse. Žrtev želi narediti vse, da bi ohranila obdobje navideznega miru in sožitja, trudi se, da bi vsa vedenja povzročitelja znala predvideti, dela vse, da ga ne vznemirja. S tem njun odnos nevede ponovno preide v prvo fazo in krog nasilja se sklene. Dinamika nasilja v družini narašča, krog nasilja se vrti vse hitreje in večinoma poteka le še v fazah izbruha nasilja, ki so vse bolj intenzivne, in fazah naraščanja napetosti, ki so vse krajše. Vzroki in morebitne rešitve Pri moških, ki povzročajo nasilje, so ugotovili le en skupni imenovalec - odločitev, da bodo nasilni. Večinoma se to dogaja v odnosih, v katerih imajo fizično, statusno ali socialno premoč in ocenjujejo, da je majhna verjetnost, da bodo zaradi nasilnosti sankcionirani. Ljudje nasilje uporabljajo z namenom, da drugi osebi odvzamejo moč, si jo podredijo, kaznujejo, ponižajo, izolirajo, neprimerno vzgajajo (otrok), se maščujejo, poškodujejo ali jo celo uničijo. Če je do nas nasilna oseba, s katero si želimo ohraniti odnos, vendar pod pogojem, da ne bo več povzročala nasilja, je dobro, da vemo, da se moramo počutiti dovolj varne, da bomo spregovorili o nasilju. Če se bojimo, da bomo ponovno doživeli nasilje, potem res ni smiselno, da o tem govorimo z nasilnežem. Ženska lahko pri nasilnem partnerju poskusi z naslednjimi besedami: »Rada bi, da me poslušaš, nekaj ti moram po- vedati. Ob tebi se ne počutim varno, saj mi groziš, si žaljiv. Zadnjič si mi tako stisnil roko, da me je še nekaj časa bolelo. Na tak način ne mislim več nadaljevati z odnosom. Če želiš, da sva še naprej skupaj, moraš urediti problem, ki ga imaš z nasilnim vedenjem. Sam premisli, če si to želiš. Pričakujem, da boš v tednu dni stopil v stik z ustrezno službo ali strokovnjakom in se vključil v program ali terapijo.« Osebe, ki doživljajo nasilje, morajo vedeti, da se to sčasoma stopnjuje tako po pogostosti kot po nevarnosti. Nobenega razloga ni, da bi ostali z osebo, ki je nasilna. Hkrati pa je lahko veliko okoliščin, ki otežujejo, da bi zaživeli varno in brez nasilja. Kar 95 odstotkov žensk, ki doživljajo nasilje, ne poišče pomoči strokovnih služb. Če se oseba, ki doživlja nasilje, počuti bolj varno tako, da se o problemu pogovarja in ga aktivno rešuje s pomočjo sorodnikov, prijateljic, zaposlenih in drugih, potem je uresničila svoj cilj. Če pa je vse to naredila in ji nasilna oseba še vedno grozi, jo nadzoruje in ogroža, potem je najbolj učinkovito, da se obrne na strokovne službe. Otroci so velikokrat tarča nasilja v družini. Kako opozoriti, da bi bili čim manj izpostavljeni? Predvsem zaradi otrok bi želela, da mediji opozarjajo na nasilje. Vendar ne z vročimi zgodbami družinskih zgodb, ki sicer pritegnejo bralce in poslušalce, temveč na možnost izhoda, na službe, ki nudijo pomoč. Za zidovi takih domov so namreč nič krivi otroci, ki jih to hudo zaznamuje. Vloga medijev je lahko izjemno pozitivna, vendar je treba upoštevati načela tajnosti postopkov, brez imen in podrobnosti ter brez fotografij prizadetih žrtev. Slovenija je majhna dežela, nimaš se kam skriti in nikoli, prav nikoli vaša soseščina ne bo pozabila, kaj vse se vam je dogajalo. Mnoge žrtve imajo zaradi tega hude težave v službi ali v šoli. Če so že trpele in se odločile za prijavo, jim prizanesimo z mučnim izpostavljanjem v javnosti. Kaj pa ko nasilje doživlja moški? Ko slišimo, da moški doživlja nasilje in da je nasilna njegova žena ali partnerica, se v nas vzbudijo različna čustva, od jeze, prezira do sramu, žalosti in sočutja. Ljudje nemalokrat reagirajo na način, da takega moškega obsojajo, da ni pravi moški, da je copata, naj ga ženska kar zlorablja, če se ne zna postaviti zase in podobno. Prav zaradi tega dejstva se moški tako težko izpostavijo in priznajo, da se nasilje res dogaja in da so tudi oni lahko žrtve. Ob tem lahko doživljajo veliko sramu in zato raje vztrajajo v zlorabljajočem odnosu, kot pa da bi ljudje izvedeli. Nasilje v družini se dogaja za štirimi stenami, zato ga je še toliko lažje prikriti. Vendar ne glede na to, je pomembno, da se vsako nasilje ustavi, še posebno, če so vanj vključeni tudi otroci. Da nekdo lahko ustavi nasilje, je potrebno kar nekaj moči in podpore prijateljev, družine, ne nazadnje lahko tudi podpore terapevta. Vsak sam sprejme odgovornost za to, koliko časa bo vztrajal v zlorabljajočem odnosu, čeprav je odločitev, da nekaj spremeniš, včasih zelo težka. Vendar je pomembno se zavedati, da nikoli ni prepozno prepoznati nasilja in ga ustaviti. Žrtve živijo z nasilnim partnerjem v stalnem strahu, kaj bo spet narobe, kaj si bo nasilni partner tokrat izmislil, kar bo lahko izgovor za nasilni izbruh. Zato je pomembno, da postavimo mejo in ustavimo krog nasilja. Kadar partnerja sama ne najdeta izhoda iz začaranega kroga in je zasvajajoča dinamika zanju močnejša, si lahko po-iščeta strokovno pomoč, preko katere skupaj začneta reševati stisko, iskati vzroke za opisano vedenje in tako graditi nekaj novega. Poudarjam, da nasilja v kateri koli obliki: psihičnega, fizičnega, spolnega ali ekonomskega ne smemo dopuščati in ga pometati pod preprogo ter se pretvarjati, da ga ne vidimo. Pomembno je tudi, da se izogibamo primerjavam, naj ga doživlja ženska, moški ali otrok - v vsakem primeru je nasilje nesprejemljivo! Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail.com 031544095 M ■ ■. . ■.,;.■, VL^Lia G-Fpi.iEiSKE iiLhThJIJF #OstaniZdrav (g i Aplikacija za varovanje zdravja in življenja ljudi 1 > si/osta n izdrav © Vliifl R£ - hfo a COVlD-ra Q (S) tifeK* J J NflS Skupne strani 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Kefir - jogurt 21. stoletja | OB ZGORNJEM NASLOVU se bo verjetno marsikdo vprašal, ali je primerjava med kefirjem in jogurtom sploh mogoča, saj razen tega, da sta »zakisana« mlečna napitka, nimata veliko skupnega. Dejansko obstajajo trije osnovni načini priprave mlecnokislinskih proizvodov; - naravno kisanje mleka, ki ga zlasti v poletnem času sprožijo v zraku in v mleku prisotni mikroorganizmi; - inducirano vrenje mleka pri industrijski proizvodnji kislega mleka in jogurta, ki ga sprožijo različne kulture (streptococus lactis, lactobacillus bulgaricus in njim sorodne vrste mlečnokislinskih bakterij); - fermentacija mleka, ki jo sprožijo živa kefirna zrna. Dober - boljši -kefir Najbolj pestra je paleta mlečnokislinskih, človeku koristnih mikroorganizmov je v kefirju, fermentiranem mlečnokislinskem napitku. V njem je nekaj deset različnih vrst bakterij in kvasovk, ki žive v medsebojnem sožitju in proizvajajo številne encime, antioksidante, vitamine, antitumorne substance, vrsto protiteles, biološke stimulanse, ter spreminjajo mleko v bistveno boljšo hrano, kot je mleko samo. Še več! Zaužiti kefir pomaga pri prebavi in presnovi mleka in mlečnih izdelkov ter drugih jedi. »Odpušča« nam prehranske napake in pregrehe, blaži težave in celo zdravi. Skrivnostna živa kefirjeva kultura dobesedno dela čudeže. Japonski znanstveniki intenzivno raziskujejo to protislovje kefirja in mleka oziroma neverjetne spremembe težko prebavljivega mlečnega sladkorja, beljakovin in maščob v posebne probiotične oblike. Kefir je doma pod kavkaškimi hribi in je tradicionalni napitek kavkaških ljudstev, ki slovijo po svoji vitalnosti in dolgem življenju. Skrivnost visoke biološke vrednosti in blagodejnega učinka kefirja na presnovo celotnega organizma, s poudarkom na procesu staranja, je še dokaj neraziskana. Mlekarna Krepko vsak dan pri vas doma Mlekarna Krepko iz Laz pri Logatcu je vodilna mlekarna za proizvodnjo pravega tradicionalnega kefirja in ekoloških mlečnih izdelkov v Sloveniji. Sledijo najnovejšim dognanjem o zdravi prehrani in dobrem počutju človeka, zato so se že pred leti usmerili v ekološko pridelavo mlečnih izdelkov izključno. Odkupujejo le certificirano ekološko mleko krav, ki se pasejo na slovenskih pašnikih. Res je, da je Mlekarna Krepko najmanjša mlekarna v Sloveniji, družinska mlekarna vendar z velikimi potenciali in znanjem, ki je zanimiv za kupce, vendar še ne povsem izkoriščen s strani trgovcev. Skratka povpraševanje po njihovih izdelkih je bilo večje kot ponudba v trgovinah. Tako so bili postavljeni pred velik izziv kako ponuditi in predstaviti naše izjemne izdelke slovenskemu kupcu. Leta 2012 smo se odločili, da direktno pristopimo k ozaveščanju in oskrbovanju potrošnikov, ki jih zanima zdrav način življenja in prehranjevanja. V ta namen smo pričeli s pilotnim projektom prodaje na dom in nekako se ga je prijelo ime »Naročanja iz Vse bolj osveščeni kupci vse raje posegajo po kakovostnih ekoloških mlečnih izdelkih Mlekarne Krepko, seveda iz ekološkega mleka s slovenskih kmetij. naslanjača«, kjer se vsak lahko direktno seznani s prednostmi svežih mlečnih izdelkov od katerih je večina ekoloških in se seveda odloči tudi za nakup predstavljenih izdelkov. Posebnost je tudi dodatna ponudba ostalih slovenskih ekoloških izdelkov, ki je zanimiva za vsakodnevno zdravo prehrano. Pridelki in izdelki skupine Krepko - Cela paleta BIO mlečnih izdelkov Krepko - Druga BIO slovenska živila (jajca, mesni izdelki in možnost naročila svežega mesa, sokovi, kis, piškoti, moke...... Vsaka trdna hiša stoji na štirih temeljih in mlekarna Krepko ni izjema. Trem dosedanjim - naravno, zdravo, tradicionalno - se dodaja še četrti temelj, to je butična proizvodnja po naročilu. V mlekarni se želijo prilagoditi posamezniku in svoje zveste potrošnike razvajati z zdravju prijaznimi dobrotami vedno in povsod. Trenutno na območju Slovenije deluje štirinajst »Krepkih« prodajnih svetovalcev, ki imajo v klimatiziranih vozilih ob upoštevanju vseh zahtev sistema HACCP v ponudbi do sto različnih ekoloških in drugih zdravju prijaznih izdelkov. Vsem izdelkom je pa seveda skupni imenovalec skrb za zdravju prijazno prehrano. V svojih prizadevanjih bo Mlekarna Krepko ostala zvesta svojim dosedanjim načelom, ki so: naravno, tradicionalno, domače ter vedno in povsod zdravju prijazno. Najbrž imajo prav tisti, ki trdijo, da kefir vsebuje veliko najrazličnejših varovalnih snovi, kakršne najdemo predvsem v tako imenovanih varovalnih živilih (sadju, zelenjavi, žitnih kalčkih, črnem kruhu, ribah, zlasti plavih morskih ribah) in rdečem vinu. Po mnenju svetovno znanih strokovnjakov za prehrano, tudi našega priznanega nutricionista prof. dr. Dražigosta Pokorna, imajo večje količine varovalnih snovi v živilih aktivno vlogo pri zatiranju civilizacijskih bolezni. — Nekateri znanstveniki verjamejo, da je to povezano z antioksidanti, ki preprečujejo bolezni staranja. Poeno- Zdravilni učinki kefirja so že splošno znani: J učinki na maščobe in sladkor v krvi učinki na prebavni trakt (kislino, zgago, težo v želodcu, zaprtje in driske, trebušno slinavko, črevesno mikrofloro) razstrupljanje organizma antioksidativne lastnosti, ki zavirajo procese staranja in skleroze zvišanje imunske sposobnosti olajšan vnos kalcija pri starejših ljudeh izboljšan odziv organizma na zdravila in blaži-tev stranskih učinkov močnih zdravil antimikrobni efekti in preprečevanje okužb antitumorne subtance in lastnosti vitamini in minerali (vsebnost, topnost oz. absorpcija v telo) zmanjšanje nevarnih, zaužitih nitratov izboljšanje prebavljivosti in presnove sladkorja, beljakovin in maščob primernost za različne dietne prehrane (tudi shujševalno, ker nasiti in ne redi »pokuri« sladkorje in maščobe) zmanjšuje zamaščenost kože, lepša ten in pomaga proti celulitu in mozoljavosti varovalni učinek na dojenčke pred infekcijskimi in alergijskimi reakcijami primeren dodatek in dopolnilo prehrani dojenčkov ali kot nadomestek za materino mleko posebno pri otrocih, ki so alergični na laktozo. stavljeno povedano: antioksidanti varujejo celico pred škodljivimi oblikami kisika (toksične oblike in prosti radikali kisika), ki s svojo agresivno oksidacijsko močjo uničujejo tkivo in v verižni kemični reakciji uničujejo zdrave celice. Kefir - življenjski eliksir Delovanje živih mikroorganizmov v kefirju In tvorjenje varovalnih snovi v njem so odvisni od vitalnosti kefirjeve kulture in tehnološko proizvodnega postopka. Prav slovenski kefir Krepko je zaradi svojih probiotičnih lastnosti, značilnega osvežujočega okusa in žametne kislosti deležen številnih pohval doma in v tujini. Izdelujejo ga po izvirnem, naravnem postopku na podlagi žive kefirjeve kulture, brez dodajanj stimulansov ali konzervansov. Kefir - čudež narave ali darilo bogov? Pod Kavkazom, v pradomovini kefirja ljudje verjamejo, da je kefirne »gobice« njihovim prednikom nekoč podaril prerok Mohamed, da bi dolgo živeli in imeli veliko potomcev. Znanstveniki seveda ne verjamejo legendam, radi bi se dokopali do znanstvene resnice, vendar kaj dlje od domneve, da so kefirna zrna nastala zgolj po naključju niso prišli. Kavkaška ljudstva verjamejo in so hvaležna Mohamedu za dolgo življenje in številne potomce. Veliko jih je, ki v svojem dolgem življenju niso niti videli zdravnika. Kefir, naš slovenski Od leta 1994 proizvaja ta čudoviti napitek tudi slovenska mlekarna Krepko na Notranjskem, v Lazah pri Logatcu, in je edini pravi kefir, ne le v Sloveniji, celo v EU, ter edini, ki ima opisane zdravilne učinke. Možnost naročanja iz naslanjača - Spletna trgovina Mlekarne Krepko ( www.mlekarna-krepko.si ) - Obisk prodajnega svetovalca na domu ali podjetju - Lahko pokličete na brezplačno številko 080 28 33, ter se dogovorite za obisk prodajnega svetovalca na vašem domu ali podjetju v katerem delate N OS Skupne strani 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Direktorica Sandra Turnšek o uspehu Mlekarne Krepko Krepki suhec ohranja blagodejnost kefirnega zrna Mlekarna Krepko iz Laz pri Logatcu je navdihujoča zgodba o uspehu. Že dve desetletji in pol ostaja zvesta tradicionalni izdelavi kefirja iz kefirnih zrn - še vedno je edina specializirana mlekarna v EU za proizvodnjo pravega kefirja. Sandra Turnšek, direktorica Mlekarne Krepko v Lazah pri Logatcu: »Edini pravi kefir je narejen iz kefirnega zrna. Zato smo najbolj ponosni na naš kefir Krepki suhec.« Direktorica Sandra Turnšek z zaposlenimi danes nadaljuje pot mlekarne z enako vizijo, kot sta jo pred dvema desetletjema in pol vizionarsko začrtala njena starša. Danes, kot kaže, vse bolj osveščeni kupci vse raje posegajo po njihovih kakovostnih ekoloških mlečnih izdelkih, seveda iz ekološkega mleka s slovenskih kmetij. Zgodba o uspehu sega tudi preko naših meja, saj se je pri nas prva mlekarna za certificirano ekološko predelavo mleka uveljavila tudi v sosednji Avstriji, kjer prodajajo njihov tradicionalni kefir. »Naša družina je tradicionalno povezana s pravim kefirjem. Moj oče Branko ga je, ko sem imela komajda nekaj let, pripravljal za vso našo družino. Tako rekoč sem odrasla s kefirjem. Moje navdušenje nad tem eliksirjem življenja je z leti še raslo in zorelo. Podkrepila ga je še legenda o stoletnikih s Kavkaza, ljudeh, ki so ob vsakodnevnem pitju kefirja zdravi in vitalni dočakali preko sto let. Vsakodnevno ga uživam še danes, seveda pravega, tradicionalno narejenega s pomočjo kefirnih zrn,« pojasnjuje Sandra Turnšek, direktorica Mlekarne Krepko v Lazah pri Logatcu. Njihova zgodba ni le zgodba o uspehu, temveč tudi o pogumu in o neizmerni predanosti temu, kar počnejo. Sprva ni bilo enostavno »V letih po osamosvojitvi Slovenije je usahnila dobava tradicionalnega kefirja iz nekdanjih držav Jugoslavije. Predvsem je bil znan kefir, ki ga je v sedemdesetih in osemdesetih letih proizvajala sarajevska mlekarna in ga je pri nas kupovala tudi naša družina. Med vojno v Bosni so bombardirali tudi sarajevsko mlekarno in s tem uničili tudi vsa kefirna zrna. V naši družini smo pravi kefir tako zelo pogrešali, da sta se starša, Dunja in Branko Kelečevic, odločila za tvegano potezo in v devetdesetih letih prodala vse svoje imetje in kupila propadajoči obrat v Lazah pri Logatcu. Iz založniških voda sta se z nakupom zadružne sirarne, ki se je znašla v težavah, podala na občutljivo področje proizvodnje hrane. Nabavila sta fermentacijski tank in majhno polnilno linijo za lončke, se odpravila v države nekdanje Sovjetske zveze po kavkaška kefirna zrna in pričela z izdelavo pravega kefirja. Z zelo skromnimi sredstvi in učenjem o izdelavi izdelka so takrat postavili temelje proizvodnje Mlekarne Krepko. Tako zelo so oziroma smo že takrat verjeli v ta za zdravje neprecenljiv mlečni napitek, narejen iz kefirnih zrn.« Edini v EU s kefirjem iz kefirnega zrna Sandra Turnšek s svojimi zaposlenimi danes nadaljuje pot mlekarne z enako vizijo, kot sta jo pred dvema desetletjema in pol začrtala njena starša, ko sta začela z mlekarsko dejavnostjo. »Proizvajamo take izdelke, ki bi si jih tudi sami želeli kupiti, da bi ob vsakodnevnem uživanju z njimi ohranjali zdravje. To iskrenost so prepoznali tudi ljudje in v bistvu smo skupaj z našimi kupci razvili uspešno ter zaupanja vredno blagovno znamko Krepko. Skrivnost uspeha je vedno pogojena s pogumom, da izstopiš iz ustaljenih vzorcev, ki jih narekuje potrošniška družba. Pri načinu proizvodnje smo vedno izbirali težje poti. Na primer tradicionalne postopke predelave, ki so garancija za odličen okus, proizvodnjo le svežih izdelkov s kratkimi roki trajanja in tako dalje. Najlepši primer tega je naš tradicionalni kefir, ki ga še vedno edini v EU izdelujemo po starem postopku iz kefirjevega zrna. To tudi težji način, vendar edini pravi.« Pravega prepoznaš po okusu! Še danes namreč marsikdo sploh ne ve, pravi, da je edini pravi kefir tisti, ki je narejen s pomočjo kefirnih zrn. »To, kar danes ponujajo trgo- vine, s pravim kefirjem nima veliko skupnega, z izjemo našega tradicionalnega kefirja, Krepkega suhca. Proces proizvodnje našega pravega kefirja je namreč zelo zamuden in dolgotrajen, medtem ko se druge mlekarne večinoma odločajo za izdelavo kefirja iz instant pripravka, kar je škoda. Kateri je pravi, je jasno takoj, ko ga poskusiš. Poleg tega ima le pravi kefir vse opevane blagodej ne učinke na naše zdravje. Sama kefir, ki ga imamo poleg ekološke hrane vedno v domačem hladilniku, pijem zvečer. To je moj zadnji obrok pred spanjem, saj mi čez noč odpusti vse pregrehe, ki sem jih delala pri hrani. Vitalizira me, razstrupi in zjutraj se zbudim spočita. Živi organizmi, ki Kefir naredijo po tradicionalnem postopku, s pomočjo kavkaških kefirnih zrn. so v živem zrnu, v telesu podpirajo dobre bakterije, odpravljajo slabe, uredijo naš prebavni trakt, iz katerega nato izvira zdravje vsega našega telesa.« Prva mlekarna z ekološko predelavo mleka Za Mlekarno Krepko je bil poseben mejnik leto 2007, ko so pridobili ekološki certifikat in postali prva slovenska mlekarna za ekološko predelavo mleka. »To še danes velja za pionirsko in vizionarsko potezo. Tisto leto sem se v podjetje aktivno vključila tudi sama. Prvi v Sloveniji smo pridobili ekološki certifikat za predelavo mleka. Pred tem smo morali, seveda prav tako pionirsko, organizirati kmete, da so tudi oni prešli na pridelavo ekološkega mleka in istočasno organizirati odkup celotno pridelanega ekološkega slovenskega mleka. Ko smo stopili na to ekološko pot, smo bili nemalokrat tarča posmeha, saj je bilo tedaj pri nas to nekaj povsem novega. Še danes mi veliko pomeni, da sem tedaj uspela v prehrano vrtcev in šol pri nas vpeljati tudi ekološke mlečne izdelke. Takrat še ni bilo toliko zavedanja o tem, kaj dejansko ekološki izdelki pomenijo za naše zdravje.« Mleko le pasterizirajo, da vsebuje več koristnega Družinsko mlekarno so namreč vseskozi gradili na naravni, zdravju prijazni proizvodnji. »Naše vodilo je dati kupcu mlečni izdelek s čim manj predelave in s čim več hranili, vitamini in minerali. Vsako živilo, ki je prešlo čim manj postopkov pridelave, namreč v sebi hrani več snovi. S tega razloga v naši mlekarni mleko le pasteriziramo, na najnižji predpisani temperaturi za kratek čas, da uničimo patogene organizme v mleku. Tako lahko našemu kupcu zagotovimo neoporečen mlečni izdelek z vidika varnosti, obenem pa s čim več ohranjenimi koristnimi snovmi.« Ekološko mleko ne pušča neželenih ostankov v telesu Želi si, da bi vsi poznali resnico o mleku, zlasti iz ekološke pridelave. »Zdi se mi škoda, da je danes mleko na zatožni klopi. Res pa je pomembno, kako pridelano mleko se uporablja. Dejstvo je, da edino mleko ekoloških krav ne vsebuje ostankov umetnih gnojil, pesticidov in zdravil. Ekološko mleko je torej edino pravo, živo mleko, ki ne bo puščalo neželenih ostankov v našem telesu. Le iz dobrega ekološkega mleka namreč lahko nastane dober ekološki mlečni izdelek. Vsakomur tudi povem, da mu dva decilitra ekološkega mleka ne bo škodilo, ob tudi sicer zdravi, polnovredni prehrani.« Zaradi kratkih razdalj mleko hitreje predelajo V njihovi mlekarni je zato zanje izredno pomembno, da že vrsto let uspešno sodelujejo z domačimi ekološkimi kmeti. »Slovenci se prema-lokrat zavedajo prednosti naše male Slovenije. Poti od slovenskega kmeta do naše mlekarne so kratke, vse mleko je namreč pridelano v krogu 80 kilometrov od naše mlekarne. Za domačega kupca je to zlata vredno, saj mleko tako v eni uri pripeljejo v našo mlekarno in že v roku ene do dveh ur ga predelamo v visoko kakovostne mlečne izdelke. Poleg tega pri ekološki pridelavi mleka ne smemo pozabiti na visoke standarde, saj so krave na prosti paši, nikoli privezane, na pašnikih brez umetnih gnojil, hranijo jih z ekološko krmo, kar je zelo pomembno. Stranski učinek je čistejše okolje in ohranjanje čiste podtalnice.« Tradicionalni kefir jim odpira vrata v tujino Njihovo široko paleto mlečnih izdelkov je mogoče kupiti v vseh naših trgovskih verigah. Mlekarna Krepko je obenem dokaz, da dober glas in mlečni izdelek seže tudi preko meja. »Avstrijci kot veliki domoljubi so se pred dvema letoma odločili, da bodo v Sparu Austria ponudili naš tradicionalni kefir. Brez skrivanja, da ga proizvaja slovenski proizvajalec, naša mlekarna Krepko. Po vzoru avstrijske mlekarne se nam oglašajo tudi iz drugih držav Evropske unije, s podobnimi zahtevami in željami, ker spoštujejo visoko ozaveščenost svojih kupcev. Kupcem je treba ponuditi pravo stvar. Iskrenost in tradicionalna kakovost nam odpirata vrata tudi na tuje trge.« Ponosni so tudi na to, da jim je vodilni mednarodni Inštitut za okus in kakovost v letu 2016 že drugič za kefir Krepko, pa tudi njihov kajmak, podelil visoko priznanje »Taste Award 2016«. Kupcem izdelke dostavijo na dom Skrivnost njihovega uspeha? »Ta je na prvem mestu posledica iskrenosti in doslednosti do same sebe, pa tudi do drugih, prav tako naših visokih etičnih in moralnih načel. S prepričanjem, da je v poslu mogoče vse uresničiti in zaupanjem v to, nam je to tudi uspelo. Vseskozi smo trdno delali z veseljem, strastjo in vizijo, kar nas je pripeljalo do široke palete naših visoko kakovostnih izdelkov in ekonomskega uspeha. Blagovna znamka Krepko tako nosi v sebi zelo pozitivno energijo.« Nedvomno je del njihovega uspeha v izjemni iznajdljivosti in prilagodljivosti domačim potrošnikom, saj so eni redkih, ki svojim kupcem svoje izdelke pripeljejo na dom, pred domača vrata! Z majhnimi koraki naprej Pogumno se podajajo v prihodnost. »Želimo zgraditi močno blagovno znamko. Tako, ki bo združila moč tradicije in narave v sodelovanju z znanjem in vrhunsko tehnologijo - v skupno korist človeku. Načrtujemo, da bomo v prihodnosti še bolj prodrli na tuje trge z našim kefirjem. Izdelujemo namreč mlečni izdelek, ki ga oni ne znajo. Vse ostalo je stvar ozaveščanja o tem in potrpljenja, da bodo to dojeli. Počasi gremo naprej, z majhnimi koraki.« Nedvomno je Mlekarna Krepko dober zgled, da ekološka naravnanost in trdno delo prinašata dobre rezultate. Slovenski kupci so namreč vse bolj osveščeni in vse bolj iščejo kakovostne ekološke mlečne izdelke. Še zlasti, če so narejeni pri nas, iz slovenskega mleka. Renata Ucman, foto: Mateja Jordovič Potočnik Kefirjevi jabolčni mafini Kdo nima rad slastnega mafina? Prikupne majhne sladice so všeč vsem, zlasti pa najmlajšim. Jabolka mafinom dodajo odličen okus in sočnost, kefir pa jih naredi še bolj rahle. Sestavine (za 12 mafinov) sestavine merimo na skodelice (približno 2 dl): 1 skodelica navadnega kefirja Krepki suhec V skodelice stopljenega masla Krepko 1 skodelica rjavega trsnega sladkorja 1 skodelica pšenične bele moke 1 skodelica pirine polnozrnate (ali druge polnozrnate) moke 2 jajci 3-4 srednje velika jabolka (olupljena, izkoščičena in naribana) 1 zavitek bourbonske vanilije 1 zavitek pecilnega praška iz vinskega kamna ščepec soli ščepec cimeta v prah Priprava: Jabolka olupimo, izkoščičimo in naribamo. Dobro jih odcedimo in preden dodamo masi iz njih iztisnemo vso odvečno tekočino. Maslo pokuhamo, le toliko, da se stopi. Pečico segrejemo na 180°C. Dno pekača za 12 mafinov prekrijemo s papirčki za mafine. Z metlico ali električnim mešalnikom vse sestavine dobro premešamo in jim na koncu dodamo še jabolka ter vlijemo v pekač. Namesto jabolk lahko po okusu uporabimo tudi drugo sezonsko sadje, npr. hruške, maline ali borovnice. V ogreti pečici pečemo približno 30 minut. Da so res dobro pečeni vidimo po zlatorumeni skorjici, ko mafin z zobotrebcem prebodemo v sredini, pa se ne sme več prijemati. Pečene mafine pustimo v pekaču dokler se ne ohladijo. N OS Skupne strani 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ana svetuje Kako podpreti otroke v času koronavirusa? Kako se pogovoriti z otrokom? Starši imamo ponovno velik izziv, da to obdobje preži-vimo čim bolj kakovostno, v katerem se lahko učimo novih načinov obvladovanja situacij. V tem času so otroci pogosto obremenjeni s spremembami vsakdana in dogajanjem okrog aktualne situacije. Pomembno je, da zmoremo prepoznati njihovo negotovost in hkrati tudi smiselno ravnati. Pomembno je tudi, da situacije otrokom ne zanikamo z izjavami »saj ni nič« ali »res je zelo hudo in ne vemo, kaj bo«, saj ne prispevajo k zmanjšanju zaskrbljenosti otrok. Z njimi se je namreč treba veliko pogovarjati in jim razložiti, da se zaradi virusa ne moremo več družiti na načine, kot smo se prej, da morda ne moremo objeti starih staršev ali prirediti večje rojstnodnevne zabave. Ana Podlipnik (mag. psihosocialne pomoči, učiteljica pilatesa, joge in skupinskih vadb) Hkrati pa jim je treba razložiti, da verjamemo, da lahko zaupamo tistim, ki so za to odgovorni, saj se zelo trudijo in delajo po svojih najboljših močeh ter da pri tem potrebujejo pomoč prav vsakega od nas, da lahko vsak posameznik s svojim vedenjem prispeva k izboljšanju situacije. Otroci pogosto ne razumejo, zato doživljajo drugače Otroci težko razumejo novice iz medijev, občutijo pa, da je v družbi drugačno vzdušje. Ker doma pogosto spregovorimo virusu, posebno zdaj, ko mnogi otroci preživijo več časa doma. Zato je veliko otrok lahko obremenjenih s situacijo in lahko postanejo zaskrbljeni. Pri mlajših otrocih se kaže kot nemir, iskanje pozornosti, jok, težave s spanjem ... Vse otroke tudi zanima, zakaj je zdaj toliko sprememb, ne morejo k prijateljem ali starim staršem. Zato je treba otrokom pomagati in tako omiliti njihove čustvene stiske in zaskrbljenost. Dejstvo pa je, da živijo tukaj z nami in da je nesmiselno, da bi situacije zanikali ali se jim izogibali. Majhni otroci si tudi težko predstavljajo virus, lahko pa si predstavljajo konkretne stvari. Zato lahko uporabimo svojo kreativnost, lahko npr. narišemo virus in posledice ali pa se domislimo česa, kar bi otroku pomagalo razumeti bolezen. Svojo domislico moramo otroku večkrat pokazati in jo ponoviti za lažje razumevanje, hkrati pa smo previdni, da otroka to ne bremeni. Izkažimo zaupanje Pomembno je tudi, da ostanemo mirni ter da izkažemo zaupanje v tiste, ki sprejemajo ukrepe, saj le tako lahko pomagamo otrokom, da bodo tudi oni ostali mirni. Menim tudi, naj virus ne bo glavna tema vsakodnevnih pogovorov, ampak poiščemo dejavnosti, ki jih otroci radi počnejo, ali pa morda dejav- nosti, za katere do zdaj nismo imeli časa. Gospodinjska in druga hišna opravila je v tem obdobju lahko tudi prijetno ali celo zabavno početi skupaj z otroki. Otroci so radi z nami, ne glede na to, koliko nam lahko pomagajo. Ob nas večinoma uživajo. Lahko uporabimo tudi splet in poiščemo različne poučne vsebine, otroci lahko poslušajo avdio pravljice (ob katerih tudi razvijajo govor in domišljijo), rišejo, gnetejo testo . Otrokom lahko z malo domišljije pripravimo različne igrice, morda tudi tiste, ki so nas razveseljevale v otroštvu. Izleti v naravo so še posebno prijetni, ne samo za otroke, tudi za nas odrasle. Pozornost usmerimo lastni ustvarjalnosti in uživajmo v trenutkih, ki jih imamo! V tem obdobju je pomembno, da imamo tudi odrasli koga, ki nas v trenutnih stiskah lahko posluša, razume in začuti ter nas nekoliko umiri, morda nam pomaga celo s kakšnim nasvetom ali idejo, ki nam bi lahko prišla prav. Tudi za odrasle je pomemben občutek, da v tem nenavadnem obdobju niso sami, ampak so povezani s prijatelji in bližnjimi. Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano. Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela. ana@motivacijainsvetovanje.si, www.motivacijainsvetovanje.si Tel.: 040126 826 Preprečimo spolne zlorabe otrok! f ^ Letošnje leto je zelo posebno. Posebno zaradi pojava novega koronavirusa covid-19, stalnega prilagajanja spremembam, upoštevanja navodil, ki nam jih narekujejo drugi. Posebno zato, ker nam je bilo omejeno ravno tisto, kar vsi še kako potrebujemo: socialni stiki. Druženje s prijatelji, skupni izleti in razne dogodivščine, ki jih radi doživljamo v krogu svojih najboljših prijateljev. Prekinjena je bila naša vsakodnevna rutina, prekinjen naš način življenja, načrti za prihodnost so postali nejasni. Sprejeti je bilo treba veliko novih ukrepov in jih dosledno upoštevati, kljub temu pa je med nami vsemi še kako prisoten strah. Strah, da bomo zboleli. Strah, da bo zbolel kdo od naših bližnjih. Strah, da bomo okužili koga drugega. Strah pred tem, kako bomo zmogli čim bolj normalno funkcionirati. Strah, da bomo izgubili službo, strah pred prihodnostjo ... Negotovi smo, ker ne vemo, kdaj se bo to končalo, kako dolgo se bomo lahko izogibali okužbi, kakšno bo življenje po tem obdobju zapiranja ... Vse to nas lahko pripelje do Delovna terapija in prilagajanje razmeram stresa, anskioznosti, družinskih nesoglasij, motenj ritma spanja, pomanjkanja telesne aktivnosti in preobremenitev. Tudi letošnji slogan svetovnega dneva delovne terapije, ki smo ga obeležili 27. 10., je potekal v duhu prilagajanja, Prilagodimo se razmeram. V Psihiatrični bolnišnici Idrija smo aktivnosti delovne terapije prilagodili razmeram, ki so trenutno še kako posegle v naša življenja. Poskrbeli smo za vključenost naših pacientov v vsa področja človekovega delovanja, od skrbi za samega sebe, gospodinjskih aktivnosti, aktivnosti prostega časa in prav tako socializacije. Poleg nenehnega čiščenja in razkuževanja, zračenja, vzdrževanja higiene rok in kašlja, vzdrževanja razdalje, uporabe zaščitnih sredstev smo veliko aktivnosti izvajali na prostem. Tako smo s skupinami pacientov polepšali bolnišnični park, kjer smo poskrbeli za lepši videz dveh miz z izdelavo mozaika. Gre za umetniško delo, ki je sestavljeno iz majhnih barvnih koščkov, ki so iz različnih materialov. Naša mozaika sta sestavljena iz ostankov keramičnih ploščic. Koščki so edinstveni, vsi so si različni, tako kot so si različni naši pacienti. Obe mizi nosita podobo in simbole naše bolnišnice: idrijska čipka, lipovi listi, logotip bolnišnice in logotip psihoterapevtskega oddelka. Obe mizi imata sedaj lepšo podobo in oddajata pozitivnost. Kljub različnim težavam, ki so družile paciente, so s koščki ploščic polagali pozitivno energijo, dobro voljo in polno smeha ob veselih zgodbicah. Kreativne aktivnosti so način terapevtskega dela, s katerim odpremo pot zaprtim kanalom komunikacije, paciente pa zelo poveže. Med aktivnostjo so se družili, klepetali, se smejali pa tudi jokali, si dajali podporo drug drugemu in delili nasvete, seveda ob doslednem upoštevanju vseh ukrepov. Poleg kreativnih aktivnosti smo izvajali tudi hortikultur-ne aktivnosti v terapevtskem vrtu. Hortikulturna terapija je proces, ki uporablja rastline in vrtnarjenje za izboljšanje človekovih socialnih, psiholoških in fizičnih stanj. Povezava človeške narave z zeleno naravo lahko poveča občutke miru, samospoštovanja in pomirja ljudi v vsakdanjem življenju. Zdravilno vpliva na nas, ko se sprehajamo po vrtu, opazujemo rože ali pa ko obdelujemo vrt. Hkrati pa je prednost vrta v tem, da lahko s pridnim delom in trudom uživamo v njegovih sadovih vse leto. Duševno zdravje je pomemben del našega življenja in pomeni, da je posameznik sposoben samostojno živeti in se ustrezno spopadati s težavami, pred katere ga postavlja življenje. Smisel delovne terapije pa je posameznikova samostoj- nost ter čim večja kakovost življenja. Pri tem nam pomagajo terapevtske aktivnosti, ki so namenske in posamezniki prek njih izboljšujejo spretnosti, ki so okvarjene zaradi poškodbe ali bolezni. Na kakšen način lahko sami poskrbimo, da bomo zmogli uspešno premagati to zahtevno obdobje, v katerem smo se znašli? Pomembno je, da občutke zmoremo sprejeti in jih dojemati kot ustrezne. Zavzeti je treba optimističen pogled na situacijo, saj tako zmanjšamo stres in strah. Poleg upoštevanja vseh preventivnih ukrepov pa je pomembno, da ohranimo strukturo dneva. To pomeni, da si dan še vedno znamo zapolniti s smiselnimi in namenskimi aktivnostmi, ki nas ŽRTEV V TEH DNEH MOGOČE NE MORE PRIJAVITI NASILJA V DRUŽINI. veselijo in v katerih uživamo. Med take aktivnosti, poleg osnovnih dnevnih aktivnosti, spadajo aktivnosti sproščanja, branje knjig, reševanje križank, ustvarjanje, ročna dela, igre z mlajšimi, poslušanje glasbe, gledanje filma (vsebin, ki nas vznemirjajo, ne gledamo); poskrbeti moramo za fizično kondicijo s sprehodi, vadbo doma ali drugimi športnimi aktivnostmi v naravi, socialne stike pa v tem trenutku poskušajmo ohranjati z najbližjimi v domačem okolju oz. z drugimi preko telefona ali uporabe različnih spletnih aplikacij (Zoom, Skype, WhatsApp). Otrokom namenimo čas za pogovor, kajti tudi oni občutijo strah in negotovost, predvsem pa stvari razumejo drugače kot odrasli. Ohranjajmo zdrav življenjski slog tako, da se zdravo prehra-njujmo, dovolj spimo in smo fizično aktivni. Ohranjanje dnevne rutine in optimizma je bistveno, saj bomo le na tak način zmogli uspešno premagati ovire, s katerimi se srečujemo v tem času, posledično pa zmanjšali strah in negotovost. Sicer pa nam pri soočanju s situacijo pomagajo tiste veščine, s pomočjo katerih smo se že v preteklosti uspešno soočali z neprijetnimi življenjskimi situacijami in ki nam pomagajo obvladovati čustva. Ohranimo strpnost, da bomo s skupnimi močmi dosegli, da se bo življenje čim prej spet vrnilo v normalne tirnice. Mateja Kavčič, dipl. delovna terapevtka v Psihiatrični bolnišnici Idrija N OS Skupne strani 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vitamin D za učinkovit imunski sistem Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki med drugim igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, v jesenskih dnehpa organizem varuje pred prehladi, gripami, okužbami ter sezonskimi obolenji, letošnjo jesen še kako aktualnim covid-19. Biosintetizira se v naši koži, a ta proces potrebuje sončno svetlobo, konkretneje le en tip ultravijoličnega sevanja, ki ga oddaja sonce, in to so UVB-žarki. To so srednjevalovni žarki, ki se večinoma vpijejo v višjih plasteh ozračja in le njihov manjši del doseže tla. Koliko, je odvisno od dolžine poti sončnih žarkov skozi ozračje, le-ta pa je odvisna od geografske širine, letnega časa, nadmorske višine in tudi ure v dnevu. Tako je sinteza vitamina D3 v koži v mesecih, ko do nas ne pride dovolj UVB-žarkov, prekinjena. Poleg samega sonca na sintezo vpliva tudi barva kože - nižja je pri temnejši koži - in uporaba sončnih krem. Konkretno: V času od aprila do septembra je na območju Slovenije dovolj že 15-minutna izpostavljenost soncu, pri čimer je dovolj, da so izpostavljene roke in obraz in teh 15 minut na sebi ne smemo imeti zaščitne sončne kreme. UVB--žarki imajo poleg te pozitivne lastnosti tudi zelo negativno: povzročajo opekline kože, kožne poškodbe in lahko tudi kožnega raka. Daljše izpostavljanje sončnim žarkom pod pretvezo »lovim vitamin D«, je torej nepotrebno in neodgovorno početje. Vitamin D, ki ga telo proizvede, se shrani v mastnem tkivu pod kožo. A jeseni in pozimi se na območju Slovenije biosinte-za vitamina D v koži ustavi. UVB-sončni žarki namreč ne pridejo do površja zemlje in od tam do naše kože, kar pomeni, da izpostavljanje sončnim žarkom jeseni in pozimi žal ne vpliva na nivo vitamina D v našem telesu. Lahko pa nas sonce še vedno opeče. To je potrdila tudi nacionalna raziskava o preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D, katere rezultati so bili objavljeni decembra 2019. Med novembrom in aprilom približno 4/5 odraslih prebivalcev Slovenije, vključenih v raziskavo, ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D. Od oktobra do aprila je zato pomembno, da vitamin D vnašamo v svoje telo s hrano. Dnevne potrebe vnašanja so ob popolni odsotnosti biosinte-ze po najnovejših priporočilih Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) 20 |ig vitamina D na dan. To je količina, ki preprečuje nastanek bolezni pri povprečnem človeku. Zgornja še varna meja za odrasle osebe je po priporočilih 100 |ig vitamina D na dan, za otroke, mlajše od 10 let, pa 50 |ig vitamina D na dan. Kako torej zagotoviti dnevne potrebe vitamina D iz hrane? V rastlinskih živilih je vitamin D v obliki ergokalciferola (vitamin D2), v hrani živalskega izvora pa v obliki holekalcifero-la (vitamin D3). Prav to obliko s pomočjo UVB sintetizira naše telo in ko je sinteza ustavljena zaradi premalo sončnih žarkov, je treba zagotoviti vnose vitamina D3. Dober vir so ribe oz. ribje olje in jajčni rumenjak, tudi jetra, polnomastno mleko ter polnomastni mlečni izdelki. Živila torej, ki so bogata z maščobo, saj gre za v maščobi topen vitamin. Raziskave kažejo, da so povprečne zaužite količine vitamina D pri odraslih prebivalcih Slovenije okoli 2,5 |ig, pri starejših od 70 let pa celo le okoli 1 |ig na dan (vir: prehrana.si). Takšni vnosi jeseni in pozimi niso zadostni, zato je smiselno uživanje obogatenih živil ali prehranskih dopolnil. Če posegamo po obogatenih živilih, je dobro preveriti, kakšnim potrebam s tem zadostimo. Vsebnost mora namreč biti označena na embalaži. Prav tako mora biti označena vsebnost vitamina D v prehranskem dopolnilu. Paziti moramo na kombinacijo uživanja iz obeh virov: obogatenih živil in pre-hranskih dopolnil. Raje se odločimo le za eno pot. Lahko namreč nastane hipervitaminoza vitamina D, kar je hitreje lahko posledica pretiranih vnosov s prehranskimi dopolnili, kjer je vitamin D v koncentrirani obliki. Težje nastane s hrano, saj živila veliko težje uživamo v tako velikih količinah, ki bi bile lahko nevarne. Izjema so različne kombinacije obogatenih živil, ki ponovno lahko povečajo tveganje za prevelike vnose. Hipervitaminoza med drugim povzroča nalaganje kalcija v mehkih tkivih, posebno v ledvicah, pljučih, srcu in v arterijah. Z izpostavljanjem sončni svetlobi pa varne količine vitamina D ne moremo preseči, saj telo samo uravnava količino sinteze v koži. Ena izmed pozitivnih lastnosti vitamina D je tudi, da je učinek enega večjega odmerka zelo podoben, če enako velik odmerek razdelimo na več manjših prek celotnega dneva. To ne velja za vse vitamine, zato se pri večini odsvetuje uživanje prek dopolnil, pri vitaminu D pa, kot rečeno, v obdobju od oktobra do aprila nadomeščanje pripomore k dovoljšnim vnosom. Naš imunski sistem seveda ni odvisen le od vitamina D. Krepi ga več dejavnikov, med katerimi velja izpostaviti dovolj spanja, soočanje s stresom, polnovredna prehrana še iz vidika drugih mikro- in makrohranil, dovoljšen vnos tekočine, izogibanje alkoholu, kajenju, drogam in seveda redna rekreacija. Katja Simic, Dietetik priporoča Sodelujte v natečaju Biotski raznovrstnosti najprijaznejši vrt Imate na vrtu cvetočo trato, veliko medovitih rastlin, gnezdilnico za čebele samotarke, žuželčnik, gnezdilnice za ptice in netopirje ali pa mlako? Mogoče vas obiskujejo ježi ali na vašem vrtu varno do-mujejo kače? Vrtovi so vedno bolj pomemben življenjski prostor za številne organizme, zato v okviru projekta Life naturaviva, Biotska raznovrstnost - umetnost življenja iščemo biotski raznovrstnosti najprijaznejši vrt! Vrtove bomo izbirali v štirih kategorijah: hišni vrt, vrt na terasi ali balkonu, šolski vrt in društveni vrt. Na natečaju lahko sodelujete tako, da na elektronski naslov info@botanicni-vrt. si do 20. 12. 2020 pošljete prijavni obrazec in do deset fotografij vrta. Zaželeno je, da so fotografije iz leta 2020, izjemoma lahko tudi starejše. Podroben opis za prijavo je v prilogah na spletni strani projekta. Prijave bo pregledala strokovna žirija Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in Nacionalnega inštituta za biologijo, ki bo najbolje ocenjene vrtove naslednje leto obiskala za podrobnejše ocenjevanje. Zmagovalci bodo znani jeseni 2021, čakale pa jih bodo lepe nagrade. Vabljeni tudi k spremljanju prispevkov o biotski raznovrstnosti na vrtovih na projektno spletno stran, Facebook in profil Instagram. Uredite vrtove tako, da bodo zakladni-cabiotske raznovrstnosti! GT Več o natečaju: https://www. naturaviva.si/biodiverziteti-najbolj-prijazen-vrt/ Dodatne informacije: info@ botanicni-vrt.si Nasveti za biodiverziteti prijazen vrt: https://www.natura-viva.si/nasveti-za-biodiverzi-teti-prijazen-vrt/ Spletna stran projekta LIFE NATURAVIVA https://www. naturaviva.si/ Facebook profil projekta LIFE NATURAVIVA https://www. facebook.com/life.naturaviva Instagram profil projekta LIFE NATURAVIVA https:// www.instagram.com/lifena-turaviva/ NflS Skupne strani 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več? V zdravstvenem sistemu že sicer manjka vsaj četrtina kadra zdravstvene nege, med epidemijo pa vsak dela za dva. V zdravstvenem sistemu že v normalnih razmerah manjka vsaj četrtina kadra zdravstvene nege. Zdaj, med epidemijo, pa je pomanjkanje še bistveno večje, zaradi česar vsak izvajalec zdravstvene nege dela za dva. Epidemija je še dodatno razkrila, kako kadrovsko podhranjena je zdravstvena nega pri nas, na kar Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza) pristojne opozarja že več kot 15 let. Stanje, kakršno je, odraža pomanjkanje tako vizije in načrtovanja kadra zdravstvene nege kot tudi načrtnega zanemarjanja financiranja področja. Zdravstvena nega pa je za dobrobit pacienta in uspešno delovanje zdravstvenega sistema nujno potrebna. Zbornica - Zveza že zadnjih 15 let opozarja, da samo na bolnišničnih oddelkih vseh slovenskih bolnišnic v normalnih razmerah primanjkuje do 25 odstotkov izvajalcev zdravstvene in babiške nege. »Če k temu prištejemo še vse, kar je prinesel koronačas, še vse dodatne obveznosti, lahko rečemo, da je ta številka samo na bolnišničnih oddelkih poskočila še za enkrat. Vsaka me- ZPOCJHCA rcrtAvsruf ht in »aeiitt 5ioveni>e Zvila itaOK0VM1»i Dfiuiuv medici ni kin i este f. ic in ;t>BAWVtNiH TlHMKOV SlOVtNU t dicinska sestra, tehnik zdravstvene nege v tem trenutku na izpostavljenih oddelkih dela za dva,« je na posvetu z naslovom Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več? povedala Monika Ažman, predsednica Zbornice - Zveze. »Zaposlene v zdravstveni negi najbolj boli odnos političnih odločevalcev, tistih, ki imajo vse vajeti v rokah, da bi lahko spremenili stanje, če bi seveda imeli namen in voljo. Čutimo razvrednotenje, odvzem dostojanstva, ignoranco in mačehovski odnos. V takšnih razmerah je težko delati že v normalnih delovnih pogojih oziroma v času pred epidemijo, zdaj pa je delo nečloveško, nehumano tako za zaposlene kot za naše uporabnike. Zaposleni so izčrpani, izgoreli in obupani,« so besede Slavice Men-cingar, predsednice Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Tudi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Ču-jovič je na posvetu izpostavila, da njihovi člani ne zmorej o več: »Jih je premalo, kadrovski primanjkljaj je iz leta v leto večji. Ne vidijo več izhoda iz začaranega kroga.« Pozvala je k takojšnjemu sprejemu kadrovskih standardov in normativov ter posledično k ureditvi boljšega plačila za delo. »Koronakriza je razgalila vse, na kar smo opozarjali dolga leta. Ni več časa za iskanje rešitev, ukrepi morajo biti takojšnji. Vidi se, da je bilo področje zanemarjeno, da so bili leta in leta priročni izgovori, da ni denarja, da je treba zagotavljati ekonomsko vzdržnost ravno pri izvajalcih zdravstvene in babiške nege. Mi potrebujemo delovne pogoje. Delovni pogoji bodo, če bomo imeli kader. Kader bomo imeli, če ga bomo pošteno plačali. Tako, kot si to vsi zaslužijo. Ni več časa za sprenevedanja, ukrepati je treba zdaj,« je Monika Ažman ob koncu posveta še pozvala politične odločeval- Kako dobro poznamo pokojninski sistem v Sloveniji? Naša varna starost je rezultat minulih odločitev in možnosti, zato je pomembno, da o upokojitvi razmišljamo pravočasno. ce. GT Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj s projektnim partnerjem, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije s projektom Moje delo.Moja pokojnina ozavešča o pomenu odločitev in možnosti za pokojnino in varno starost. Koliko prispevamo za zavarovanje? Za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsak mesec plačujemo prispevek od mesečne osnove, ki je izračunana na podlagi naše plače oziroma dohodka. Prispevek zavarovanke ali zavarovanca je 15,5 % od osnove, prispevek delodajalca 8,85 % od osnove, skupaj 24,35 %. Prispevek za obvezno poklicno zavarovanje znaša 9,25 % (v nekaterih primerih je nižji) in ga plačuje delodajalec ali zavarovanec ali zavarovanka, ki opravlja pridobitno ali drugo samostojno dejavnost. Pokojninska doba Z vključitvijo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter s plačevanjem prispevkov pridobivamo pokojninsko dobo, ki zajema vsa obdobja zavarovalne dobe in posebne dobe. Zavarovalna doba je obdobje, ko smo bili obvezno ali prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki. Posebna doba zajema obdobja, ki se štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez zakonsko določene minimalne zavarovalne dobe (15 let) ne daje pravice do pokojnine. Pokojninska doba brez dokupa je obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje in od leta 2021 naprej tudi dokupljena doba, do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani, obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobje delovnega razmerja v tujini. Najugodnejše povprečje mesečnih osnov v štiriindvajsetih zaporednih letih je pokojninska osnova, na podlagi katere se odmeri pokojnina. Kolikšna bo naša pokojnina? Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove in odmernega odstotka, ki se povečuje z dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Pokojninsko osnovo tvori najugodnejše povprečje mesečnih osnov zavarovanke ali zavarovanca, znižano za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, v katerihkoli zaporednih štiriindvajsetih letih zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej. Od 1. januarja 2020 najnižja pokojninska osnova znaša 894,88 evra, najvišja pa 3.579,52 evra. (nč) Evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo 18. november obeležujemo kot evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Obeležujemo ga od leta 2014, ko ga je na pobudo Slovenije razglasil Svet Evrope. Namen obeleževanja je ozaveščanje o nujnosti preprečevanja in razkrivanja vseh oblik zlorabe otrok ter ustrezni podpori žrtvam. Spolne zlorabe otrok so namreč huda kršitev otrokovih pravic in lahko povzročijo dolgotrajne negativne posledice za njihovo celotno življenje. Letošnja tema je Preprečevanje tveganega vedenja otrok: spolne slike in/ali videoposnetki, ki jih ustvarjajo otroci sami. Vse pogostejša uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij na eni strani prinaša pri- vljanja prostega časa in razvoja med-ložnosti glede izobraževanja, preži- osebnih veščin, po drugi strani pa povečujejo tveganje spletnega spolnega izkoriščanja in zlorabe otrok (še posebno v primerih, ko otroci slike ali videe sebe delijo naprej). Zaradi ukrepov v povezavi z epidemijo so otroci še bolj ranljivi - prisiljeni so, da svoja čustva (tudi v spolnem kontekstu) izrazijo skozi spletne medije. To pa lahko pripelje tudi do tega, da postanejo žrtve spletnega ustrahovanja, spolnega izsiljevanja ali drugih oblik spolnega izkoriščanja. Pred nasiljem in spolno zlorabo otrok si ne smemo zatiskati oči! Obvestite Policijo, Center za socialno delo in se obrnite na nevladne organizacije: Društvo SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja T: 080 11 55, 031 699 333 E: drustvo-sos@drustvo-sos.si Društvo za nenasilno komunikacijo T: 01 43 44 822, 031 770 120 E: info@drustvo-dnk.si Združenje za moč - Celostna psi-ho socialna pomoč žrtvam spolnega nasilja, nasilja in drugih oblik nasilja T: 080 2880, 041 204 949 E: info@zamoc.si Nasilje nad ženskami in otroki v družini velikokrat ni vidno, a to še ne pomeni, da se ne dogaja, saj je velikokrat skrito za štirimi stenami. Nasilno vedenje je pogosto naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo, njegov cilj pa je dokazovanje premoči, nadzora ter ponižanja žrtve nasilja s strani povzročitelja. Če nastane nasilje, ga prijavite. KULTURA Wascasopis Ljuba Dolničar tik pred izdajo nove pesniške zbirke 30. november 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Pesniška zbirka Nika Nikolčiča Matužinova Pisma za Nemojo Niko Nikolčič Matužinov Ljuba Dolničar s Stare Vrhnike je tik pred izdajo nove pesniške zbirke Biseri Ljubice Dolničar. Kot je dajala, bodo v njej izbrani pesniški »biseri« in še približno trideset novih pesmi. Ljubini začetki pesnikova-nja segajo daleč nazaj, ko ji je trema preprečevala, da bi po- vedala tisto, kar čuti, lahko pa se je izrazila v verzih. »Že od nekdaj sem bila bolj čustvena in občutljiva duša. Tremo sem premagala šele v poznih letih in se osvobodila vseh spon, da sem končno lahko izrazila, kaj mislim in kaj želim povedati. Zato rada, če me kdo, kaj vpraša v zvezi s tem, rečem, da sem pozno v jeseni svojega življenja odkrita pesniška duša.« Njene prve javne objave so bile spletni strani za starejše, seinorji. si, večkrat so bile predvajane v oddaji Dimenzija umetnosti na radiu Aktual, ki jo vodi Štefan Šarkezi. »Sodelovala sem tudi pri raznih natečajih, kot so npr. Poletje v rimah, kjer sem zasedla prvo mesto s pesmijo Malemu Eriku Deneju na pot. Med prvih deset sem se uvrstila na literarnem natečaju v Termah Snovik.« Ljuba Dolničar ima od leta 1995 diagnosticirano Par-kinsonovo bolezen, ki je na svoj način tudi prispevala k njenemu literarnemu ustvarjanju. »Da sem začela pesmi tudi objavljati, je glavni krivec tiskar Simon Železnik, ki mi je natisnil prvo knjižico z naslovom Moje življenje in boj s Parkinsonovo boleznijo. Kmalu za tem je izšla knjižica z naslovom Utrinki mojega srca z izpovedno poezijo. Odmevi so bili neverjetni, saj se je vsakdo lahko našel v njih. V nadaljevanju so v istoimenski zbirki nastali še trije deli, prav tako v samozaložbi,« je povedala sogovornica, ki sta ji v prav posebnem spominu ostala dva dogodka. »Odkar imam Parkinsonovo bolezen in se ukvarjam z literarnim ustvarjanjem, imata v mojem življenju posebno mesto dva dogodka. To sta literarna večera na Stari Vrhniki v Lopi ter na Vrhniki v veliki dvorani Cankarjeve knjižnice. Ljudje so me toplo sprejeli, videlo se je, da se je lahko vsakdo našel v moji poeziji. Taki večeri ti dajo veliko moči in motivacije za nadaljnje ustvarjanje.« V teh dneh bo izšla knjižica z naslovom Biseri Ljubice Dolničar, v kateri so zbrana njena najboljša dela in še okoli 30 novih pesmi. »Če je kdo slučajno zainteresiran za katerokoli mojo knjigo, jo lahko dobi v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki ali pa na tel. št. 031 785 917.« Gašper Tominc Luč sveta je 17. novembra 2020 ugledala pesniška zbirka Pisma za Nemojo, avtorja Nika Nikolčiča Matužinova. Avtor v spremni besedi zapiše, da je v zbirki opravil rezime neke dobe, nekega pogleda. Korona pa je preprečila, da bi bil to žametni izplen vsega njegovega »delovanja in nehanja«. Vse je spremenila. Izdajatelja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika sta sočasno pripravila skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika odprtje razstave njegovih fotografij z naslovom Tretji pogled - brez zamudnine v Cankarjem domu na Vrhniki. Zaradi nastale situacije s koronavirusom je prireditev - javna predstavitev knjige z literarnim večerom in odprtje razstave - odpadla. Literarni večer in razstavo je organizator prenesel v prihodnost, v čas prijaznejših vibracij za kulturo. Knjiga v papirnati obliki pa je vseeno izšla. Digitalno predstavitev zbirke si lahko ogledate na svetovnem spletu v multiv-izijskem projektu Lada Jakše. Iz spremne besede Lada Jakše v knjigi: ... In Niko Nikolčič Matužinov resnično ter v svojih mislih in navdihih jadra po različnih deželah, oceanih, deja vujih in fatamorganah od Francije in Pariza ter Aragonije, španske Andaluzije do Dunaja in Dublina ter Belegrada (tako mu pravi sam), a na koncu vedno pristane na robu Barja: »Toliko se je nabralo tkanja v teh letih. Čez Barje se je razprostrlo...« Skratka Pisma za Nemojo so pisma njej in so pisma nam, bralcem, in hkrati Čevlji v odhajanju pisma pesniku samemu sebi, razmišljajočemu, angažiranemu raziskovalcu sveta in družbe danes, tukaj in sedaj. Tako, za zaključek, avtor v pesmi Luna je narisala krog do konca izpove in napove: »Še zadnjič pobrišeš mizo. / In nezavedno okoli sveta / odpotuješ z roko v pozdrav. / Pogum je tvoje ime, Nemoja.« Domovina, ti edina Veliko je poetov tebi slavo pelo, nesmrten spomenik v stihe vkovan, veliko tvojih pesmi je ponarodelo, o tebi spev je poletel v svet prostran. Daleč onkraj oceana o tebi pesmi se pojo, rojakom našim v tujini solzo vabijo v oko. O rekah, poljih in dolinah pesmi tvoje govore, o naših gorah in planinah, kjer gorski nageljni cvete. O Gorenjski, Štajerski, Dolenjski pesem tvoja se glasi, o sončni tam Primorski, kjer morje v vetru valovi. Da še dolga bi stoletja se pesmi pele tebi v čast, domovina, ti edina, naša mati - naša last. Anton Japelj Zahvala Zahvalila bi se glavnim darovalcem in sponzorjem, ki so nesebično, kljub težavam, ki jih prinaša današnji čas, prispevali finančna sredstva za moje pesniško ustvarjanje: Gostinstvo Jezeršek, Pekarna Baškovč, gradbeništvo VIP, Libela Group, Občina Vrhnika in mnogi neimenovani posamezniki. Srčna hvala. Ljubica Dolničar Projekt si lahko ogledate na svetovnem spletu, na portalu Cankarjeve knjižnice Vrhnika. https://ckv.si/Dogodki/Niko_Nikolcic_Matuzinov_Pisma_za_Nemojo/ Haščasopis KULTURA 30. november 2020^» ro elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ....... KINO ....... VRHNIKA PRIPOROČA FATIMA Drama / Fatima / režija: Marco Pontecorvo / scenarij: Valerio D'Annunzio, Barbara Nico-losi, Marco Pontecorvo / ZDA, Portugalska / 113' Fatima je zgodba o desetletni pastirici in njenih dveh mlajših bratrancih iz Fatime na Portugalskem, ki poročajo o vizijah Device Marije. Njihove prerokbe navdihujejo vernike, vendar jezijo vlado in Cerkev, ki jih skušajo prisiliti, naj umaknejo svojo zgodbo. Ko se širijo novice o njihovi prerokbi, na kraj pride več tisoč verskih romarjev v upanju, da bodo priča čudežu. Kar bodo tam doživeli, jim bo za vedno spremenilo življenje. PADATI Drama / Falling / Režija in scenarij: Viggo Mortensen / Kanada, velika Britanija / 112' John živi s partnerjem in hčerko v Kaliforniji, daleč od tradicionalnega podeželskega življenja, ki ga je pred leti pustil za sabo. Njegov oče Willis, trmast in nestrpen možakar iz nekega drugega časa, živi na odmaknjeni kmetiji, kjer je John odraščal. Ko sin ostarelega očeta pripelje na zahod, da bi mu poiskal nov dom v svoji bližini, drug ob drugega silovito trčita dva povsem različna svetova. Režijski prvenec igralca Vigga Mortensena je intimna drama o zapletenem razmerju med sinom in starajočim se očetom; zgodba o izgubi, spominih in odpuščanju. SIN Drama / Sin / režija in scenarij: Ines Tanovic / Bosna in Hercegovina, Hrvaška Romunija, Slovenija, Črna gora /106' Arman je posvojen v družino Jasne in Senada, ki kasneje dobita še biološkega sina. Arman se na pragu odraslosti, pri sedemnajstih, poda v iskanje lastne identitete in biološke mame, na poti pa se nenehno bori z demoni svoje preteklosti. Hkrati se trudi zaščititi mlajšega brata pred izzivi življenja v sodobnem Sarajevu - pred drogo, orožjem in potencialnim odhodom na bojišča Bližnjega vzhoda. Zgodba spremlja družino, ki se lomi pod notranjimi napetostmi, medtem ko se bori, da bi preživela v današnji bosanski družbi. SALON PRI ROMY Mladinski film / Kapsalon Romy / režija: Mis-cha Kamp / scenarij: Tamara Bos / Nizozemska, Nemčija / 92' / 9+ Romy živi sama z mamo, ki po novem dela vse do večera. Deklica tako popoldneve preživlja pri babici Stine, ki še vedno sama vodi svoj frizerski salon. Z njim je polno zaposlena in za Romy nima ne časa ne potrpljenja. Nekega dne babica kupi novo blagajno, saj se zadnje čase kar naprej moti pri seštevanju. A uporaba nove blagajne ji ne gre najbolje od rok, zato ji na pomoč priskoči Romy. Kmalu ji pomaga tudi pri pospravljanju, kuhanju kave in drugih manjših frizerskih opravkih. Njuno druženje postane nadvse zabavno in obema v veliko veselje. Skupno delo babico in vnukinjo zbliža. A babica postaja čedalje bolj zmedena, izgublja in pozablja stvari. Po več drobnih nezgodah jo končno odpeljejo k zdravniku, kjer ji diagnosticirajo Alzheimerjevo bolezen. Babičino življenje se čez noč obrne na glavo, Romy pa se odloči, da ji bo pomagala ne glede na vse. Topel film, posnet po istoimenski literarni predlogi Tamare Bos (scenaristka filmov Navihani Bram, Učitelj Žaba in Mali volkodlak Dolfi) se starosti loteva na nežen, a hkrati realističen način skozi pogled desetletne deklice. SREČA NA VRVICI Družinski film / Sreča na vrvici / režija in scenarij: Jane Kavčič / Jugoslavija (Slovenija) / 83 min / 7+ Glavni junak filma je deček Matic, ki ga ima mama sicer rada, a kaj, ko ima preveč opravkov sama s seboj in s svojim delom v službi. Matičev oče pa je službeno v Libiji. Razumljivo je, da njegov najboljši prijatelj postane Rok, fant njegovih let. Nenadoma pa se Matičevo življenje spremeni. Filmarji ga povabijo k sodelovanju, postane glavni junak filma. Ob njem je pes, velik in črn - novofundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma zelo naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. Kam s psom v betonskem naselju? Aktualne informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/kinovrhnika. Na spletni strani se lahko prijavite tudi na e-novice. Zaradi dinamičnosti ponudbe filmskih naslovov so mogoče spremembe v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Kino Vrhnika \ učcr |1 I J M' j L P L i L LI M % I . \ Tff j ü m n 3 ^Ej&hcnja i t kn>ji j it .i n ¿like rti t .t L It Ll . IDIOT PRAYER NICK CAYIi SAM V AMLYAXURA PALACEI KINO VRHNIKA \l>. in 2h, deecmbcr oh 20,00 i tr31lI ^ Stil pntc*»: 7.HCl ( ki im ii eh IM II ,i ül Vodoravno 3. Igralec Connery 4. Slovenski film Sreča 6. Filmska nagrada 7. Priljubljeno socialno omrežje 11. Risani junaki z barvnimi pričeskami 12. Igralec v filmu Top Gun 16. Scenarist in pisatelj Dahle 17. Režiser filmov Titanik in Avatar 18. Igralec v akcijskih filmih Lee 19. Netopir - človek Navpično 1. Igralka Župančič 2. Lik v filmu katerega igra Sasha Cohen 5. Na njem je napeljan filmski trak 8. Zaradi nje moramo biti doma 9. Modri risani junaki 10. Najbolj priljubljena izletniška točka 12. Risani film: L . . . kraljestvo 14. Glavni junak v filmu Košarkar naj bo 15. Združenje Art kino ... Prosimo, da sliko rešitve križanke pošljete na info@kino-vrhnika.si. Od vseh prejetih pravilno rešenih križank bomo 12. 12. izžrebali srečnega nagrajenca/ko, ki bo prejel dve vstopnici za kino in Cankarjevo čokolado. Rešitve bomo objavili 15. 12. na spletni strani kino-vrhnika.si Haščasopis KULTURA 30. november 2020^» ro elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEV DOM VRHNIKA TOREK, 8. 12. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE FATIMA Drama, 113 min, ZDA, Portugalska Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 25. 12. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MIKAVNE IGRE Komična drama, 101 min, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Program prireditev za december 2020 Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, zaradi trenutnih razmer obstaja možnost spremembe ali odpovedi programa, zato prosimo, da spremljate naše spletne strani. Hvala za razumevanje! ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE Simona Kermavnar: IZ PRETEKLOSTI V VEČNOST Nagrobni spomeniki in pokopališki križi z Vrhniškega kot del evropskega prostora. Dokumentarna razstava, avla Cankarjevega doma na Vrhniki FOTO KLUB OKULAR, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA RETROSPEKTIVA Razstava ob 10. obletnici delovanja Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Niko Nikolčič: REZIME Literarni večer ob predstavitvi knjige Pisma za Nemojo in fotografska razstava sta do nadaljnjega odpovedana. Lado Jakša: PISMA ZA NEMOJO. Multivizija na ogled na: https://www.ckv.si/Dogodki/Niko_Nikolcic_Matuzinov_Pisma_za_ Nemojo PETEK, 4. 12. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GRENLANDIJA; POSLEDNJE ZATOČIŠČE Akcijski triler, 119 min., ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 5. 12. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SLOVENSKI TEDEN FILMA SREČA NA VRVICI Družinski film, 94 min, Jugoslavija (Slovenija), 7+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 5. 12. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PADATI Drama, 112 min, Kanada, Velika Britanija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 6. 12. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SALON PRI ROMY Mladinski film, 90 min, Nizozemska, Nemčija, 9+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 6. 12. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SIN Drama, 106 min, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Romunija, Slovenija, Črna gora Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 12. 12. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KRUDOVI; NOVA DOBA Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 95 min, ZDA, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 12. 12. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MIKAVNE IGRE Komična drama, 101 min, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 13. 12. 2020, ob 18. uri. Vstop prost. KLAVIRSKI TRIO RUPNIK ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KONCERT OB 250-LETNICI ROJSTVA LUDWIGA VAN BEETHOVNA Anže Rupnik - klavir Manca Rupnik - violina Nejc Rupnik - violončelo Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 16. 12. 2020, ob 18. uri. Vstop prost. Več informacij na: www.institute01.org/aktualno ZAVOD 0.1, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZA LUDWIGA Predstava Cankarjev dom na Vrhniki ČETRTEK, 17. 12. 2020, ob 18. uri. Vstop prost. Več informacij na: institute01.org/aktualno ZAVOD 0.1, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZA LUDWIGA Predstava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 18. 12. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FATIMA Drama, 113 min, ZDA, Portugalska Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 19. 12. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SLOVENSKI TEDEN FILMA SREČA NA VRVICI Družinski film, 94 min, Jugoslavija (Slovenija), 7+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 19. 12. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 7 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA IDIOT PRAYER Nick Cave sam v Alexandra Palaceu Koncertni film, 119 min. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 20. 12. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KRUDOVI; NOVA DOBA Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 95 min, ZDA, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 20. 12. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE FOTOGRAF Liffe 2019 Romantična drama, 110 min, Nemčija, Indija, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 26. 12. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KRUDOVI; NOVA DOBA Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, 95 min, ZDA, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 26. 12. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 7 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA IDIOT PRAYER Nick Cave sam v Alexandra Palaceu Koncertni film, 119 min. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 27. 12. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI NA SVETOVNI TURNEJI 3D Animirana glasbena pustolovščina, SINHRO, 90 min, ZDA, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 27. 12. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FATIMA Drama, 113 min, ZDA, Portugalska Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, 051 661 063, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. PONEDELJEK, 28. 12. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SALON PRI ROMY Mladinski film, 90 min, Nizozemska, Nemčija, 9+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 30. 12. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI NA SVETOVNI TURNEJI 3D Animirana glasbena pustolovščina, SINHRO, 90 min, ZDA, 6+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 30. 12. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAKO POSTATI DOBRA ŽENA Komična drama, 109 min, Francija, Belgija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 31. 12. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE AVDICIJA Drama, 90 min, Nemčija, Francija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si, kino-vrhnika.si. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. O bobletnici smrtivelikega rojaka Ivana Cankarja pripravljamo na Vrhniki niz kulturnih dogodkov, poimenovcnih Pov sodjoluč. ... Ne maram senc, ne trohnobe, ne molka, ne žalosti, ne vrdibnvanjnlbaj ni najlepše, z očmi, z ustnim, en vaemtelesom sesati vase luč, ki jajr teliler na trm sneSu, da je človek nikoli ne popije,ne moraporiti? bovsod je lea, povrodsama dimr žinljenje, laamoe se ozrem; ali pa co moj e oč^i takou stvarjene ... Ivan Cankar, Lepa Vida, 1912 ČETRTEK, 10. 12. 2020, od 11.12 PETEK, 11. 12. 2020, do 19.18. ZAVOD IVANA CANKARJA - KINO VRHNIKA, CEBRAM v koprodukciji z RTVSLO CANKAR Scenarij in režija: Amir Muratovič Dokumentarno-igrani film, 93 min, Slovenija 2018 Ogled na spletni strani kino-vrhnika.si ČETRTEK, 10. 12. 2020, od 11.12 in PETEK, 11. 12. 2020, do 19.18. KULTURNO DRUŠTVO MAH TEATER Miran Setnikar, po satiri Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« POHLEP V DOLINI BARJANSKI Posnetek virtualne bralne vaje Režija: Matija Milčinski Ogled na spletni strani mah-teater.si ČETRTEK, 10. 12. 2020, od 22.05 do 23. ure. RTVSLO RADIO SLOVENIJA, 3. PROGRAM-ARS Mirko Mahnič: CANKAR V TRSTU Radijska igra Režija: Jože Peterlin III. program Radia Slovenija PETEK, 11.1 k. C020j ode 1 il 2.čo 19.18. ZAVOD IVANA eANKARiAVRHNH9 DANODPRTIH VPAT Cankarjeva spominska hiša na Klancu PETEK, 11. N0.0120,og1k.uri. OSNOVNA ŠOLSSNNN1A OIRIIiA SLOMŠKA Ivan Cenkar: SEHAR SUHCH hruš ee Poskus radijske igre v as^t^l^i ušentevOŠraona MadinaSlomška Ogled vo hStpn:/Vnaw.mujavUcive.ji/enhvika/doeodii PET EMt.ld.aOjO^bli.nsr OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA BRALCI CANKARJEVIHD EL Pred spomenikom Ivana Cankarja pri OŠ Ivana Cankarja Vrhnika ali Ogled na spletni strani OŠ Ivana Cankarja Vrhnika PETEK, 11. 12.2020,ob 11.12. TURISTIČNO DRUŠTNOčLlGAJAliVA, CVl GPR11VA KNJIPNI9A VRHNIKA, Recitatorska skupina MePZ MAVRICA VRHNIKA BRANJE CANKARJEVIH DEL Različne lokacije na Vrhniki Ogled na FB Star maln PETEK, 11. 12. 2019, ob 17. uri CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA URA PRAVLJIC Zdenka Obal: O ČLOVEKU, KI JE ISKAL SREČO Zgodba za otroke in odrasle Ogled na spletni strani www.ckv.si in na družbenih omrežjih Wascasopis KULTURA 30. november 2020^» ro elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [ CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Napovednik za december 2020 Izposoja, rezervacije, podaljševanje in V • I • • v • v vračanje knjižničnega gradiva Spoštovane uporabnice in uporabniki, v knjižnici se trudimo, da bi vam v največji mogoči meri omogočili vsaj dostop do osnovnih storitev knjižnice: brezstična izposoja, vračanje na knjigomatu v pritličju (24 ur/dan 7 dni/teden), online ali telefonsko podaljševanje in rezervacije. V času, ko pišemo to obvestilo, je brezstična izposoja mogoča po običajnem urniku knjižnice: ponedeljek-petek: 9.00-19.00 in ob sobotah: 7.30-12.30. Gradivo, ki si ga želite izposoditi, naročite od doma (prek COBISS-a, na kn-jiznica@ckv.si ali 01 7553 114). Dodatne informacije glede naročanja gradiva v sistemu COBISS so objavljene v članku Eme Križič. Morebitne spremembe bodo objavljene na spletni strani knjižnice (www.ckv.si) in na družbenih omrežjih (Facebook, Twitter in Instagram). Ostanite zdravi, kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika. v I\l CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA! Splošno obvestilo za udeležence dogodkov Izvedba napovedanih dogodkov je odvisna od ukrepov vlade/priporočil NIJZ in epidemiološkega stanja. Na dogodkih v knjižnici bomo upoštevali aktualna navodila NIJZ. Za udeležbo na dogodkih so zato zaželene prijave na 01/7553-114 ali knjiznica@ ckv.si. NEKATERI DOGODKI BODO POTEKALI PREK SPLETNIH APLIKACIJ. Aktualne novice bodo objavljene na družbenih omrežjih in spletni strani knjižnice www. ckv.si. ^ I V • V • I • • Za lažje preživljanje karantene/časa v domačem okolju V želji, da bi vsem šlo čim bolje in čim lažje v tem posebnem »koronskem« letu, vas v Cankarjevi knjižnici Vrhnika (v nadaljevanju CKV) vabimo k ogledu pravljic, 15-minutnih prispevkov Marka Juhanta s področja vzgoje, k poslušanju kratkih odlomkov branja literature za lepši dan in k brskanju po domoznanskih in drugih vsebinah na naši spletni strani www.ckv.si. Povezave do pravljic: • odprta skupina: FB CKV, skupina ure pravljic CKV • aprta skupina: FB ure pravljic Podlipa • pravljice Anje Štefan na You Tubu • slovenske ljudske pravljice na You Tubu • pravljice in druge objave Boštjana Gorenca - Pižame: https://www.fa-cebook.com/BGPizama/ • 23. 12. 2020, ob 17.00 vabljeni na ZOOM, prost vstop brez gesla - KAMIŠIBAJ ZGODBA JAKOBOVA ZELJA (Nina Vehar in Tatjana Rupnik Hladnik): https://us02web. zoom.us/j/84428592386 O vzgoji • 15-minutni prispevki Marka Juhanta o vzgoji - profil FB Cankarjeve knjižnice Vrhnika, zavihek Video • Povzetki knjig o vzgoji (s srečanj za mamice z dojenčki) - www.ckv.si, zavihek Srečanje nosečnic in mamic z dojenčki https://www.ckv.si/Srecanja_nosec-nic_in_mamic_z_dojencki/ Za lepši dan • 5- do 10-minutni posnetki branja krajših pozitivnih zgodbic, Cankarja in poezije za lepši dan: FB, skupina Skodelica literature za lepši dan: https://www.facebook.com/ groups/584688429141551/ El •• • v -knjige in zvočne knjige V naši knjižnici si lahko na daljavo brezplačno izposodite e-knjige prek portala Biblos in zvočne knjige prek aplikacije Audibook. Več informacij si lahko preberete v članku Eme Križič na spletni strani www.ckv.si ali na družbenih omrežjih. oucfibook IJJ3I AV-i 1U KMJIGÏ PTry J SEDAJ HA VÛLJÛ ' TUDI V KNJIŽNICE El I y NA VRHNIKI IN V BOROVNICI sluja pokrajina in kultura v tem delu Nepala. Na začetku nasmejani lica nepalski otrok, katera višje kot greš, nadomestijo nasmejani tibetanski otroci. Hitro tudi začutiš bogato tibetansko kulturo, ki mi je povsem prirasla k srcu. Ko pa v Lho zgodaj zjutraj opazujem rumeno oranžni osemtisočak Manaslu, ki ga obarvajo prvi jutranji žarki, pa ostanem brez besed. Sledi vasica Sama, ki je vrhunec celotnega trekinga. Po obisku baznega tabora Mansluja, preživim še dodatni dan v tej barviti vasici, kjer dodobra spoznam tibetansko kulturo. Čez tri dni osvojim še najvišjo točko na treku 5106 m visoki prelaz Larky. Od tu pa spust v dolino, kjer se tre-king tudi konča. Zadnje dni preživim v Pokari in Katmanduju.« Vabljeni na ogled in poslušanje potopisnega predavanja (ZOOM povezava: https://uni-lj--si.zoom.us/j/95095131819 ). Četrtek, 3. 12. 2020, ob 18.00. V sodelovanju s KVŠ. Dopoldanske pravljične urice Dopoldanske pravljične urice v Cankarjevi knjižnici Vrhnika so namenjene otrokom, ki ne hodijo v vrtec. Lepo vabljeni vsi otroci, stari 4 -6 let, da se nam pridružite na popotovanjih v svet pravljičnih junakov in ustvarjanja. Pravljicam lahko prisluhnete vsak četrtek ob 10.00. Mladinski oddelek CKV. Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 17.00 vabimo v Močilnik k branju Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Morebitne spremembe ure ali lokacije preverite na mirjam.suhadolnik@gmail.com. Potopisno predavanje Nepal - Treking okrog Mana- Svoje potovanje je Zoran Furman opisal: »Prve dni preživim v Katmanduju, kjer se sprehodim po mestu in obiščem glavne znamenitosti Katmandujske doline. Sledi vožnja do Soti Kole, kjer se avantura dodobra prične na vsega nekaj sto metrih nadmorske višine. V naslednjih dneh me pot vodi skoti male vasice, kjer je tradicionalno življenje še zelo lepo vidno. Polja pšenice pa zlato rumene barve. Tako kot se dviguje nadmorska višina, se tudi spreminja nja niti smo napredovale in ustvarjamo zahtevnejše izdelke. Izbiramo med različnimi tematikami. Letošnje leto smo klekljale na temo Božični čas. Naše izdelke si lahko ogledate v decembru in januarju v Cankarjevi knjižnici Vrhnika,« je zapisala Ivica Česnik, njihova mentorica. Prijazno vabljeni na ogled v knjižnico: Če le-ta ne bo odprta, pa bomo fotografije razstave objavili na spletni strani knjižnice in na družbenih omrežjih. Svetovalno središče na Vrhniki Enkrat na mesec brezplačno in zaupno informiranje ter svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v Malavašičevem kotičku ali v računalniški učilnici Kemis. 8.00-9.00 skupinsko: pisanje prijavne dokumentacije, priprava na zaposlitveni razgovor in 9.00-11.00: individualno informiranje in svetovanje. Dodatne informacije in prijava: 01 510 22 70. Prva sreda v decembru (2. 12. 2020, 8.00-11.00). V sodelovanju s CDI Univerzumom. Pravljične urice v Občini Log - Dragomer Ponovno so z vami Pravljične urice! Začeli bomo v četrtek, 7. 12. 2020, ob 17.00 v učilnici št. 10 v OŠ Log -Dragomer. Vsak drugi teden bosta ob isti uri in na istem mestu za vas pravljice prebirala Sabina in Matjaž Prelogar. Glede na trenutne razmere obdobja s koronavirusom bomo prilagajali aktivnosti pravljičnih uric in vas o tem sproti obveščali. Lepo vabljeni. V sodelovanju s KUD Kosec. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Božične čipke »Klekljarice pri DU Vrhnika se družimo od leta 2014. Od osnov prepleta- Dežela pravljic v čipkah KD Borovnica, Klekljarska sekcija Punkeljc vabi na ogled razstave Dežela pravljic v čipkah. Predstavljenih bo dvanajst pravljic: Snežna kraljica (Jelka Jesenšek), Mala morska deklica (Andreja Mohorič), Sneguljčica (Marjeta Grom), Zvezdica zaspanka (Tilka Be-lovič in Anka Zakrajšek), Čarovnica in dobre vile (Barba Pelko), Rdeča kapica (Marija Virant in Fani Bregar), Trnuljčica (Marija Dobrovoljc), Labodje jezero (Ivanka Vodeb), Pika Nogavička (Tilka Belovič), Pepelka (Olga Debevc), Janko in Metka (Majda Vrlec), Zlatolaska in trije medvedki (Meri Janež). Idejni vodja projekta je Slavica Marta Ošaben. Razstava bo v prostorih knjižnice na ogled do konca januarja 2021. Fotografije so objavljene tudi na strani FB Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Razstava V objemu zvoka in slike Vabljeni na ogled regijske razstave otroških likovnikov JSKD OI Vrhnika V objemu zvoka in slike. Na mladinskem oddelku CKV. Stalne razstave v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika Ivanova skodelica Vabljeni na ogled Ivanove skodelice, ki je nastala v sodelovanju z akad. ki- parjem, mag. Bojanom Mavsarjem in neformalne rokodelske skupine Kvakvačkaš. Lesene zverinice Igorja Pavlovčiča na obisku pri vas doma Igor Pavlovčič že od oktobra 2017 razstavlja svoje lesene zverinice v naši knjižnici. Njegove stvaritve razveseljujejo zaposlene, uporabnike in obiskovalce. Marsikdo nas je že povprašal o njih in si jih občudujoče ogledoval. Letos pa sva se dogovorila, da bo našim uporabnikom omogočil enomesečno brezplačno izposojo umetnin na dom. Za več informacij/izposojo njegovih umetnin pokličite 041 363 755. Z željo, da je/ bo umetnost dostopna vsem in vsakomur, vas lepo pozdravljam. Sonja Za-kelj, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Mobili Vabljeni na ogled simpatičnih in unikatnih mobilov, ki krasijo mladinski oddelek. Izdelali so jih otroci naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja (Podružnična šola Drenov Grič), OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Polhov Gradec (Podružnična šola Šentjošt) in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče (Vrtec Sončni žarek). V sodelovanju z JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš Časopis. VGC N'SPLAC V skladu z ukrepi NIJZ za preprečitev širjenja bolezni covid-19 je v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika od 15. oktobra 2020 do nadaljnjega ustavljeno vsakršno druženje in izvajanje projektnih aktivnosti. Jezikovna tečaja -začetni tečaj nemščine/2. stopnja in začetni tečaj angleščine/2. stopnja potekata za prijavljene udeležence prek spleta. Druge aktivnosti, načrtovane za november in december, bodo po sprostitvi ukrepov. Za nadaljnje informacije se lahko obrnete na ckv.vgc@gmail.com in 051 620 066. Sprorrm=P» rioi logika * Y*e posneihe li InhEro kodorkoli paglodolp tu