„DOM IN SVET!' 1892, štev. 1.
27
Rudarske  pesmi.
Božanstvo sveto! sprejmi v last: Srca je pesem mila; V uteho meni, Tebi v čast Bo vsigdar se glasila.
I.
Večno moraš zdaj kopati, Ruda pred teboj blesti se, Mesto nje pa pod noge ti Suho kamenje vali se.
Znoj obliva čelo bledo, Strah prešinja velo lice, Oj prepozno, oj prepozno Svoje se kesaš krivice!
^p!daj prisegam, čuj me Oče, Ki nad zemljo vladaš gori, Cuj skrivnostne srca želje, Za menoj pa Ti govori!
Iz prsti mi prisijala Ko kristal je čista žila, In svoj svit ko zvezda sreče Pred-me jasno je razlila.
Pred menoj je svit razlila Kot neba prikazen sveta, Srce radosti trepeče, Dneve zlate si obeta.
Kaj mi mari je molitev! Rad pustim vso rajsko slavo; Daj mi, Oče! žilo tako: Dal mi bodeš srečo pravo.
Žilo kopal da tako bi Drago in nikdar ne jenjal: Zdaj prisegam, čuj me Oče, S tvojo slavo bi ne menjal. -
Kaj si storil! Glej, nebo je Vse prokletstvo nate zlilo, Za zločin brezmejni tebe Je brezmejno obsodilo.
Tiho v smrtni mir odmeva, Kadar grudo vdar zadene, Srpo vpirajo poglede Vate rova mokre stene.
Delaj bratec! Saj izvolil Sam osodo si nemilo: Ti zvestobo si prisegel — In nebo je govorilo!
Krepilna noč nad zemljo plava, Svetlo trepeče broj zvezda, Po poti tiho v-se vtopljena Korakata rudarja dva.
II.
Predorov dvoje, troje oken Z daljave v temno dalj brli, Ropotca1) glas po tihem dolu Iz doma v dom budeč hiti.
*) Glej  razlago neznanih besedij v tej pesmi na str. 48.