Zakaj se je pan Simon razjezil nad
sv. Gothardom.

■ -

Zgodovinska povest KoMe Malinskega; iz Češčine
preložil V. Benkovič.

crtjV>>

Ponatis iz „Slovenskega Naroda 11 .

V Ljubljani.

Samozaložba. — Natisnila »Narodna Tiskarna«.


138202


Odzvonilo je k opoludauski službi božji. Ljud¬
stvo se je pričelo zbirati v cerkvi, najprej seveda
žensko pokolenje, in sicer po starosti, starejši na¬
prej, bodi si, da bi mogli sesti, bodi si, da bi se
na pokopališči mogli povedati še kaj novega. Go¬
spod učitelj pripeljal je mladež in razvrstivši jo pred
pregrajo po letih v tri oddelke in naznanivši, ka¬
teri kantus se bode danes pel, odšel na kor, od¬
koder je še nekolikokrat moral stopiti k pregraji
ter krotiti bujno kri mladini tukaj s prigovarjanjem,
tam s karanjem, zopet drugje z več ali manj urno
zaušnico.

Na koru zbiral se je mej tem cvet sosedstva
pri pultu latinske pevske bratovščine, ki je imela
nalogo, pri popoludanski službi božji skrbeti za

1 *

4

cerkveno petje; pri jutranji opravljala je to češka
pevska bratovščina.

Sosedje stali so deloma pri stojalu, prelistujoč
velike graduale, iščoč pesnij za nedeljo „Cantate%
deloma so sedeli na dolgi klopi v ozadji ter si pri¬
povedovali o vsem možnem.

„Čez teden dni j imeli bodemo svetogothardsko
proščenje/ izpregovori svetovalec Schodeckj.

Sosedje pritrdijo.

„Dobro bi bilo, ko ki se podoba sv. Gotharda
doli v presbiteriji malo popravila/ predlaga sveto¬
valec Arnošt; „ves zanemarjen je in odrgnem"

O tem se prične živa razprava. Jedni so tr¬
dili, da tega ni treba, da je to malikovanje in da
bi bilo uajboljše, sliko popolnoma odstraniti. Proti
temu pa se je oglasila velika večina sliki na korist
in predlagalo se je, da bi jo na stroške bratovščine
lepo popravili in polepšali.

Nastal je hud prepir mej stranko strogo lu¬
teransko, katera je hotela sliko kot staro šaro kar
ven vreči, in stranko utrakvistično, katera se je,
časteč stare običaje in tradicije, nagibala, kar se

5

tiče češčenja podob, bolj h katolicizmu in ta je
torej s proščenjem in spominom sv. Gotharda hotela
ohraniti tudi njegovo podobo.

Jeden sam izmej svetovalcev in pevcev se ni
zmenil za pričkanje, marveč je tiho sedeč na konci
klopi, glavo podpiral z dlanmi; da ni sedaj pa sedaj
dvignil glave, lahko bi se bilo mislilo, da je zaspal,
in zlomiselni tovariš je res učitelju nekaj šepetal,
kazaje na soseda.

Bil je to jeden izmej prvih svetovalcev, pan
Simon Okrašovsj z V^škovce, ki je ta čas zavzemal
baš mesto župana.

„Pošast ti švabska!“ zamrmral je pan Simon,
da se je dobro slišalo in so se ljudje pričeli gori
ozirati.

Stranka prenovitvi nasprotna je zmagala, ko
jej je tako brezozirno pristopil župan, kateri je kot
najstarejši svetovalec, jedini grbovni mož izmej njih
in kot poznatelj pravic in starih navad, v občini
mnogo veljal.

„No, no, pan Simon, a  izpregovori pa Matija,
B ue veste li, da je bil ta mož, vladika apostoljski,

6

velik dobrotnik mladini in siromakom, tako da je v
pregovor prišel in je mesto Slany, izbravši si ga
patronom, vedno pobožno častilo njegov spomin?“

„E, pan Matija, vi govorite o sv. Gothardu,“
vspamtuje se pan Simon, „bm, s tem jaz nemam
ničesar opraviti in zelo spoštujem njegov spomin,
jaz sem imel v mislih —“

Pri oltarji zazvoni. Bratovščina skoči k sto¬
jalom, in tako je bilo panu Simonu prihranjeno po*
jašnjevanje, v katero je bil zašel zavoljo svoje za¬
mišljenosti, vender je bilo zajedno odkrito, da se
je pan Simon v mislih živo bavil — s pošastjo
švabsko, in to je bilo uzrok, da so pevci, ko je
nastal za trenotek odmor, stikali glave ter se živo
o nečem razgovarjali; da je bil predmet razgovora
pan Simon, bilo je očividno, kajti govoreči so se
neprestano ozirali vanj. Bilo je pa tudi o čem
govoriti.

Pan Simon je bil že nekaj časa sem pomilo¬
vanja vreden. Pred tremi leti ostavila ga je za
zmirom žena njegova Lida, s katero je bil četrt
stoletja vse dobro in slabo v zakonskem stanu pre¬
našal. A pan Simon ni ostal popolnoma sam. Ostala

7

je pri njem njegova sestra Školastika, katera je,
ohranivši si poštenost in devištvo do sive starosti,
vodila z veliko preudarnostjo dom in obširno
gospodarstvo. Ostala mu je tudi jedina njegova
hči, s katero ga je bila njegova žena takoj prvo leto
njiju zakona obdarila.

Lucija ni bila baš dražestna, bila je neki jako
podobna svoji ranjki materi, katero je pan Simon
vzel radi imena, a Lucija je bila slovečega rodu,
bila je grbovna, in pan Simon niti slišati ni hotel,
da bi bil njegov zet brez grba; in zet bi se kmalu
našel, kajti rektor bakalar Šip je kar norel za Lu¬
cijo, odkar je bil zvedel, da ima dekle po materi
petsto kop in lepo doto, a — bil je brez grba.

Pan Simon je bil neodjenljiv v svojem zahte¬
vanji, in ko mu je Školastika spomnila, da devojki
leta teko, odgovoril je hladno, da še toliko ni stara,
kot teta, in da se jej tudi ne bode godilo slabo, ako
ostane brez moža, za kruh jej ne bode šlo trdo.

Školastika je na to molčala ter zvečer pohi¬
tela k stariuarici Zoubkovki, ki je imela v veži
Okrašovske hiše prodajalnico, tožila jej in naštela
celo vrsto ženinov, ki so se zelo poganjali za njo

8

ter zarekla na sv. Školastiko, da se za dekleta
ne bode brigala več, če si jo pan Simon tudi sto
let obdrži na vratu.

A tudi v mišljenji pana Simona je nastal pre¬
obrat povsem nepričakovanega uzroka. Bil je poslan
od občine in pauov, da bi zastopal mesto v de¬
želnem zboru, in tu ga je doletelo v Pragi gosto¬
ljubje gospoda Ambroža Strabona s Sternstadta,
ki je bil medikus pri beneškem gospodu oratorji.
Gospod medikus imel mnogo v glavi, a malo v
žepu, in zato se je ljubeznivo smehljal, ko se je
pan Simon pričel dvorljivo sukati okrog jedne izmej
devetorice njegovih hčerž,, Ljudmile s Sternstadta,
ki je bila najstarejša iz kopice.

„Za Lucijo Ljudmila", mislil si je pan Si¬
mon, »za staro mlada", sladkal se je dalje sam
sebi, »zraven pa še grbovna", pristavil je ponosno,
kakor bi hotel reči, da bi se grbovnemu možu dru¬
gačna niti ne spodobila; ko pa je bilo zborovanje
zaključeno, stopil je pred gospoda Ambroža ter ga
z lepimi besedami poprosil roke Ljudmiline.

Ko je svojo zadevo obširno opisal ter gospodu
Strabonu obljubil, da bode Ljudmilo čuval, kakor

9

punčico svojega očesa, izpregovoril je gospod me-
dikus, da mu je prošnja spoštovanega pana po
všeči in da rad privoljuje, kar se njega tiče. Ljud¬
mila, ki je bila poklicana, ko jej je bil oče vse
temeljito razložil, je tudi takoj privolila ter si iz¬
prosila samo to, da bi pan Simon gledal, da čim
prej omoži Lucijo, kajti Ljudmili se je zdelo ne¬
pristojno, da bi imela v hiši hčer, devet let staršo
od nje; Ljudmila je imela namreč še le sedem¬
najst let.

Pan Simon je obljubil, da bode izpolnil to
prošnjo, podpirano od Strabona, posebno ker je
sam spoznal nenaravnost teh razmer.

Po Slanem ni bilo malo hrupa, ko je pan
Simon, vrnivši se z zborovanja, obe svetovalstvi
pozval na svojo svatbo, ter tako javno razglasil,
da se ženi.

Govorice je bilo dovolj, posebno ko se je raz¬
glasilo, da je pan Simon star trikrat toliko let, kot
nevesta, zlasti sosede vdove so svetovalcu zelo za
zlo vzele, da bode dorasli hčeri dal dosti mlajšo
mačeho; a pan Simon se ni zmenil za to ter se je
le tajal veselja, kadar se je ozrl na dražestno ne-

10

vesto. Ni videl nič, ni slišal nič, kot mlado ženko,
v sosedstvu je bil jeden glas, da je pan Simon
zblaznel, a sosed PondčKček, čegar hiša je bila
takoj zraven in ki je s hodnika videl na okrašovski
vrt, ugovarjal je temu.

„Stari osel je dobil nov komat“, dejal jej
„le pustite ga, vspametoval se bo ter nehal biti
hudomušen/

Sila malo je bilo tega, kar je Ljudmila pri¬
nesla k hiši in Lucija je uspenjala roke radi tega,
bilo pa je tudi sila malo tega, kar je Ljudmila v
gospodinjstvu razumela, tako da se ja Školastika
kar križala; a pan Simon bil je srečen.

„Imam jo za veselje/ zagovarjal je Ljudmilo,
B imena mi ni treba, za delo pa je hiša polna ljudij!“
In Školastika je znova umolknila ter se zarekla,
da ne reče besedice, če bi bila Ljudmila tudi sto
let stara. Ona je štela vse na stoletja.

Panu Simonu je le takrat smehljaj zginil z
obličja, kadar se je ozrl na hčer. Bog ne da], da
bi jo črtil, pan Simon je ljubil svojo hčer, da se
je Ljudmili že preveč zdelo; a pri pogledu na Lu¬
cijo spomnil se je vselej obljube, da jo čim prej

11

omoži, in ta „čim prej“ trajal je že jedno leto, a*
da obljubo izpolni, na to ni bilo misliti.

„Ultra posse nemo tenetur“ (kaj nemogočega
ni nikdo zavezan storiti), rekal je sam pri sebi ter
bil na zadnje že odločen, odstopiti od grba in dal
razglasiti, da hčeri iz svojega imetja prida petsto
kop, a tudi za tisoč kop bi se ne bil takoj našel
ženin, le količkaj primeren. A naključje je poma¬
galo. Skozi mesto je potoval pan Matevž s Krym-
lova, obojih prav doktor in svetnik nad apelacijami.
Bilo je že pozno zvečer in nevihta se je bližala.
Gospod doktor se je bal groma ter dejal, da rajši
v mestu prenočuje ter stoprav v jutru odpotuje
proti Pragi. Ker so pri primasu imeli male otroke,,
peljan je bil gospod svetnik k Okrašovskim, nekaj
radi večje ugodnosti, nekaj radi tega, ker je bil s
panom Simonom znan še iz dijaških let, bila sta
namreč vrstnika.

Gospod svčtnik bil je vdovec in ko mu je pan
Simon povedal, na kak način je prišel do Ljudmile,,
dejal je pan Matevž, da mora tudi on poskusiti s
takim naključjem. Beseda je dala besedo in v pol

12

ure je bila Lucija nevesta gospoda svetnika nad
apelaeijami, in to moža grbovnega.

Lucija je kar žarela, pan Matevž je bil vkljub
nekoliko sivim lasem še jedernat in sila šaljiv.

Školastika je z novico takoj hitela k starina-
rici ter zagotovo vedela, da bodo do noči o tem
vedeli noter do Smečne.

Pan Simon je bil ves v veselji, a ni je slad¬
kosti, da bi jej ne bilo primešane trohe pelina.
Gospod svetovalec je bil z vsem popolnoma zado¬
voljen in že je držal pero, da bi podpisal ženitveno
pogodbo, kar mu ustane osodepolno vprašanje,
umeje li nevesta nemški?

Pan Simon nabere obličje v gube ter proglasi,
da to v mestu ni navada in da se mu to zdi ne¬
potrebno; a hudo je s tem zadel pana svetovalca,
ki je dejal, da jako rad govori nemški, in da se
mu ta jezik zdi jako štedljiv, ker se skoro vsake
besede polovica more požreti.

Pan Simon je imel zbadljivo opomnjo k temu
že na jeziku, a ozrši se na hčer jo je pogoltnil
ter se odločil, da da hčer v tem jeziku poučevati,
in na to je pan Matevž privolil.

13

Lucija je bila nevesta in kakšna nevesta, po
celem mestu so jo zavidali in malo jih je bilo, ki
so jej to privoščili, in še ti le iz sebičnosti.

»Sedaj bodemo imeli v svetovalstvu za apela-
cije človeka, Da katerega se bodemo lahko obračali
v svojih potrebah", dejal je z zadovoljstvom konšel
Arnošt, ki je bil pri sodniji kakor doma.

Pan Simon je bil že čisto na tem, da izpolni,
kar je bil obljubil zetu, a nakopal je nase zopet
novo dolžnost. Rajši bi bil pridal dvesto kop, ko
bi pan svetovalec hotel odstopiti od te nemščine, a
nič — na ugovarjanje pana Simona, da bi se Lu¬
cija kaj kmalu v njegovi rodbini priučila temu je¬
ziku, zmajal je samo z ramami.

»Kaj pa, če bi ne hotela", odgovoril je še le
potem, ko je pan Simon izrekel domnevanje, da
bodoči pan zet dela to iz same trme.

Pan Matevž se ni dal ganiti in pan Simon je
moral iskati učitelja, kajti sam je umel nemški
samo očenaš in še par besed, Ljudmila je sicer
umela govor, a govoriti se ni upala.

14

Iskanje nemškega učitelja bilo je vrlo teško.
Kolikor je bilo znano panu Simonu, znale so v
mestu tri osebe nemški, in sicer stari svetovalski
•pisar, za katerega je bilo to kakor navlašč, ker so
bile tolpe nemških vojakov, idočih todi na Ogersko
v mestu često nepovabljeni gosti in je bilo večkrat
treba v njih jeziku zarežati nad njimi, potem je bil
rektor bakalar Šip, ki je bil nekaj let učitelj pri
Šlikovih, in pana Simona nadvornik, ki je deset
let služil kot mušketir pri polku Švabskega.

Prvi ni mogel učiteljskega mesta pri Luciji
vsprejeti radi mnogih opravkov, drugi je bil ne¬
varen, ker se je bil v ljubezni vnel za Lucijo iu
njene novce, a da bi nadvornika napravil za uči¬
telja, tega bi pan Simon za ves svet ne bil storil,
vrhu tega se je nadvornik s svojim švabskim na¬
rečjem s češkimi Nemci jedva umel.

Pan Simon je iskal doma in v okolici, a za¬
man ; konečno je hotel pomagati sam pan Matevž
ter se ponudil panu Simonu, da mu pošlje svojega
sinovca, gospoda Hansa Bartle iz Greifenthala, ki
bi devojko poučeval v nemščini. Panu Simonu je
bilo jako všeč in pri tej priči je poslal bočijo po Hansa.

ifev' . 'V . . , . . , : ,

15

Gospod iz Greifenthala je prišel. To vam je
M zvitorepec, da malo takih. Iz vsakega očesa
gledalo mu je deset škrateljnov in ni jeden korak,
ki ga je storil, ni bil pošten

„Bog nam prizanesi", vzdihnila je Školastika,
ko ga je prvič videla.

Bilo je pa tudi uzroka, križati se. Prvi dan
je bil odločen za počivanje po potovanji in Hans
je počival tako temeljito, da so ga morali zvečer
Ponesti v posteljo. Drugi dan se je imelo pričeti
Poučevanje. To je bila težavna reč. Hans ni znal
n iti besede češki, Lucija niti besede nemški Iskal
je kake nemške knjige, iz katere bi mogel svojo
učenko učiti čitati, a pan Simon ni imel nijedne.
Premetal je gromado koledarjev, vzel s police ne¬
kaj kronik, a nikjer niti besedice nemščine. Zatekel
8e  je k pisarju. Ta je imel dve nemški knjižici, a
kda sta zbornika nemškega prava in pisar jih je
rabil. Nazadnje je iztaknil za omaro nekakov Navod
k zdravju ter ga dal panu Simonu, ki je odhitel ž
njim kot z dragocenim plenom.

Nemec se je nad tem sicer zapačil, a ker ni
bilo druzega, pričel je čitati. Prečital je članek o

16  ’

puščanji krvi in Lucija je morala čitati za njim, pr
popoludne prišel je na vrsto članek o čiščenji života, ta
i Na večer je bil Hans Bartle utrujen. Šel je od
v mesto. Pohodil je vse tri gostilne na trgu ter
krenil v predmestje. Prehodil je že pot od Loun- tei
i kih vrat do Praških in povsod je bilo vse v redu, og
i mladina je imela zanj posebno spoštovanje, seveda ča!
Ie iz tega uzroka, ker je mislila, da je to novi ba- Pr
kalar; ko pa se je razneslo, da je to nekov okrog po
: stikajoč Nemec, pričela je mladina za njim kričati, čai
Branil se je s kamenjem, a ko je zadel sinčka iz ■

; PondčliČkovega mlina, da je bil ves višnjev, napra
i vili so na Nemca naskok in moral je pokazati petfti' c
i Ubežavši skozi Velvarska vrata v mesto našel ji
, zavetje v veži Okrašovske hiše, ki ni bila daleč e
; odtod. Že je bil Hans v varstvu nadvornikove roke, pri
a še vedno se je slišalo pred vrati: „N<5mec brouk, to
; hruce tlouk" itd. Nadvoruik je moral učitelju pre- svi
ložiti to grozno pesen in Hans je dejal svojemu za- dri
i upniku, da morajo biti v tem mestu zlobni ljudje bi
i ter se zajedno zagrozil, da jim bode že zasolil. ha:

Zaljubljen pa je bil Nemec v mestu v jedno
mer. Devojke so mu bile všeč in le o tem se je < pai

17

pritoževal, da so nekako nepriljudne, nedostopne in
kadarkoli se je katere postopil, bil je bodisi strogo
odgnan, ali pa je dekle pričelo kričati, kot bi gorelo.

Nadvornik je tolažil mladega pokrovitelja s
tem, da bo še vse prav, ko si ga devojke malo
ogledajo. A tako dolgo pohlepni ljubovnik ni hotel
čakati ter hotel protivje premagati z naskokom.
Prisedel se je k nadvorniku ter se dal od njega
poučevati v češčini. Bil je dovzeten in čez malo
časa je dosti umevno izgovarjal po češko: „Hezka
■ ">anenka, nekčičet!" To mu je bilo za to pot dovolj.

Zvečer sta sedla s panom Simonom k vrču.
' 'f v n Simon pomagal si je v govorjenji z latinščino,
tako sta se kakor si že bodi vender umela. Hans
o je pritoževal o nasilji, katero so si Slanci dovolili
Proti njemu, in pan Simon je obljubil, da bode vse
to preiskal in krivce kaznoval, zraven pa je dodal
svet, naj bi se pan učitelj kolikor mogoče doma
držal, da se bode on, Simon, hvaležnega izkazal, ko
hi poučevanje v nemščini naglo napredovalo ter bilo
kar se da hitro z dobrim uspehom končano.

Hans se je izgovarjal na nedostatek knjig in
'' pan Simon je obljubil, da pojde jutri zopet po

2

mestu, mogoče da najde še kaj, s čimer bi njegova
hči mogla biti poučevana v nemškem jeziku.

Drugi dan je Hans prečital odstavek, kako se
vari terjak za suhe rane, iu ko je to Lucija za
njim prejecljala, bilo je zopet učenje v kraji in
Hans je iskal izgovora, kako bi jo mogel od doma
pobrisati. To se mu je posrečilo stoprav po obedu,
ko se je pan Simon podal iskat obljubljenih knjig.
Sedaj se Nemec ni več bal ter šel po svojih potih.
Grede si je ponavljal, kar se je bil včeraj naučil
od nadvornika.

„He, pan učitelj, pazite na kožo!“ klical je
za njim nadvoruik, stoječ z lopato sredi dvorišča.
Hans se je ozrl ter mahnil z roko, kakor bi hotel
reči, da se ne boji.

Iz početka je imel večjo srečo nego včeraj.
Mesta se je ogibal ter šel skozi sosednja vrata na¬
ravnost v predmestje. Tik vrat ugledal je Nemec
pekarsko prodajalnico, kjer je na stolu za gromado
žemelj rudela kot jagoda na gozdni trati mlada pro¬
dajalka, očividno hči pekova.

Učitelj je takoj krenil tja ter lomeč divni
materni jezik svoj z desnico izbiral žemlje, levico

19

pa naglo položil devi okrog pasa. Dekle, bodisi da
je bilo tega vajeno, bodisi nadejaje se prodaje, se
ni branilo in Nemec je postal drznejši; ulovivši po*
ljubeč odhitel je lično priklonivši se. Dekle se je
na to smijalo, ljubovnik pa je še od daleč pošiljal
poljube nazaj.

Spotoma je srečal bakalarja Šipa, katerega mu
je bil že nadvornik zaznamoval kot jednega izmej
tistih redkih, s katerim bi se mogel pogovarjati.
Nemec je bil takoj v razgovoru in bakalar, kate-
re Mu je bil Hans znan kot učitelj Lucije, si je
niislil, da bi morda ž njegovim posredovanjem na
kakov način utegnil priti do tistih tisoč kop, zato
ni zametal prilike, da se seznani ter prisrčno stresel
Podano mu roko.

Sedaj je bil Hans postal zgovoren. Najprej se
l e  pritožil o zlobnosti prebivalstva in neprijaznem
Mišljenji njegovem, potem je nekaj opomnil o zalih
devojkah, naposled pa 'se pohvalil z zmago nad
brdko pekovko pred Velvarskimi vrati. Šip se je
pričel krohotati.

»Pravo si iztaknil »kolega", dejal je nepre¬
stano smijoč se; »Boga zahvali, ako te nihče ni

2 *

20


opazil; to ti ni prepelica, to je sova. Deklina za
vsakega, mi jej pravimo „laška leščerba". Nje se
celo vojaki boje, a vender s slehernim ubeži. Pri¬
vedli so jo že iz vseh okolnih mest, iz LitomSfic
in Prage že brezštevilokrat. Ako te je kdo videl v
viteškem dogodku, rekali ti bodo „laški stenj “ in
to pojde za tabo noter do Prage. Sicer pa se ona
sama s tem pohvali."

Hans je osupnil, kri mu je silila v lice in z
rokavom se je obrisal preko ust, kakor bi hotel
otreti poljub laške Ieščerbe.

„Tega niti v Jordanu ne zmiieš," smijal se
je zopet Šip; „rajši ubeži", svetoval je bakalar
zlobno, „kajti pri prvem udarcu pod sramotnim
stebrom to gotovo razglasi in kaj bi nato rekel
gospod svetovalec za apelacije!"

Hans je bil kakor na trni. Zakaj deklina ni

kričala, zakaj ni praskala, .odšel bi bil, ne da bi

bil kaj opravil in jedna sramota bi bila menj. Tla

so mu gorela pod pogami in najrajši bi bil ubogal

Šipov sv&t. Stisnil je roko novemu tovarišu ter
odhitel proti Lounskim vratam. Šip je še trenutek

21

stal na metu ter, gledaje za Nemcem, krohotal se
na vse grlo.

Hans se je sedaj bal v mesto, ter krenil po
cesti proti Lounskim vratom. Šel je ob hišah tik
oken ter gledal okrog, kaj kdo kje dela. Tako je
prišel skoro na konec ulice, ko vidi, da je pred
pekovsko prodajalnico, v kateri je tudi deklč sedelo.
Kakor da ga je gad pičil, odskoči Nemec na sredo
ulice ter gre rajši na drugo stran — pekarij se je že bal.

Stopivši skozi mala vrata na polje, hodil je
sem ter tja mej nizkimi zidovi, s katerimi so bili
ograjeni posamezni vrti ter premišljeval, kaj je bil
ravnokar storil. Tešil je sam sebe ter nazadnje
sklenil, iti nazaj po isti poti ter si natančneje ogle¬
dati brdko pekovko. Kaj mu mari klepetavi ljudje?
Danes je tukaj, jutri tam — veselil se je že le¬
pega znanja.

Kar za njim zakliče nekov paglavec in Hans
se je zopet zganil, češ, morebiti kliče za njim radi
njegovega znanja s pekovko. Dečaka ni razumel,
Šipa pa je bil pozabil vprašati, kako bi klicali
to za njim po češko. Zopet ni vedel, kaj bi počel
ter se končno odločil, da se pekovke vender-le ogne.

22

Tako premišljujoč, stal je najedenkrat pred
pansko kovačnico. Pri ognjišči je delal nastavnik
z nekaterimi tovariši ter tolkel po žareči kovini,
da so daleč okrog letele iskre. Hans gleda nekaj
časa lepi prizor, kar oko upre v odprto okno so¬
sednjega kovačevega stanovanja.

Tam je sedelo preko nekega dela nagneno
dekle. Obraza ni bilo videti, a postava je bila vitka
in bogati črni lasje so se v debelih kitah spuščali
na bele rame. Hans je bil ves zmešan.

„Kdo bi mislil, da se taka belina dobi v ko¬
vačnici ?“ dejal je sam pri sebi, in ker devojka
dolgo ni glave premaknila, stopil je k oknu ter
pozdravil.

Deklč se prestraši, uzrši pri oknu tujca, a
tudi Hans ni bil malo osupel, kajti lepo obličje
preplašene devojke presegalo je vse pričakovanje
učiteljevo, a to je trajalo le trenutek, Nemec z
obema rokama poprime krasno glavico ter zopet
hoče ujeti poljubek.

Pokušanje delalo mu je zlo.

Dekle zakriči.

23

„Eska banenko, nečičet!" pogovarja napadnik,
a dekle kriči dalje. Kričalo je še, ko so Hausa
štiri umazane roke krepko objele ter odtirale v
kovačnico.

„To je Okrašovskih Švaba,“ dejal je jeden
izmej ugrabnikov, velik kot gora, „tega moramo
zaznamenovati!“ In predno se je vrnil nastavnik,
ki je bil na hčerin krik odhitel v sobo, pobrisali
so že pomagači ognjišče ter s toplimi sajami Hansa
pobarvali po lici in rokah.

n Moramo ga tudi nališpati!“ pravi drugi in
vzemši iz kota posodo z rudečo barvo, naslika mu,
mej tem, ko je prvi držal ujetnika, s prstom rudeče
kroge okrog očij in rudečo marogo na konec nosa.

Hans se je zvijal in branil na vso moč, a vse
zaman.

„Esku panačku, nečičet, nečičet!" upil je po¬
magač slikar v veliko veselje raznolične tolpe, ki
se je bila mej tem stekla ter pred vrati zijala
prodajala.

Ko je ustopivši nastavnik zvedel, koga imajo
pomagači v delu, ukazal ga je pustiti, in učitelj je
letel iz kovačnice, kakor bi ga izstrelil ter ravno

24

tako hitro dirjal proti nasprotnim Lounskim vratom.
Vratarje pljunil, tako se je ustrašil, in žena njegova
se je prekrižala ter si s predpasnikom zakrila obraz.

Samo ob sebi se razume, da učitelj ni bežal
sam, marveč, da so ga spremljali skoro vsi, ki so
bili priče operacije v kovačnici in njih število je
raslo kakor lavina; ko je priletel v predmestje, bila
je ulica komaj dovolj široka.

Na voglu srečal je sprevod pan Simon, ki je
od prejšnjega dne opravljal posel župana. Tudi on
se je prestrašil, videč ta prizor. Najprvo je mislil,
da je zasledovanec zločinec, katerega so dobili pri
činu. A čim bolj se je bližal, tem bolj se mu je
zdelo, da mu mora postava bežečega biti znana.

Uzrši pana Simona, krene Hans proti njemu,
in še le sedaj razvidi župan, kak zločinec je to.
Ni mu bilo treba razkladati, lahko si je sam mislil.
Preceptor je kričal na vse grlo ter prisezal, da te
sramote ne more pustiti brez osvete.

Pan Simon se obrne k spremstvu ter je raz-
žene s tem, da sam poseže vmes. Hans pospeši
korak ter zgine v veži Okrašovske hiše, kjer je
starinarica od strahu skoro omedlela.

■■jim--- ■' -25

Pan Simon je stopal, kakor se je njemu spo¬
dobilo, s počasnim korakom proti domu, a pomra¬
čeni obraz in živo kretanje je govorilo, da je raz-
ljučen. Že v svetovalstvu čule so se pritožbe o
preceptorji in- sedaj zopet tak naval ljudstva —
brez dvojbe njegova krivda.

Klel je v duhu Nemce, nemščiuo in pana
svetovalca ter se še bolj razsrdil, ko mu starinarica
v veži, tožeč mu svoj strah, razloži, kaj jej je bilo
povedano, da je pan preceptor ljubkoval z „laško
leščerbo.“ Najrajši bi bil ob tla treščil nemško iz¬
dajo Mathiologovega herbarja, radi katerega je šel
prav do Ouvalke in s čegar krepkim kovanjem si
je bil roke opraskal, da mu ni o pravem času prišlo
na um, da malopridni Nemec niti tega folijanta ni
vreden.

Mej tem je že nadvornik Nemca drgnil z
omelom ter mu pomagal kleti, misleč, da je tako
okrvavljen; ko pa je videl, da je to le rudečilo,
spustil se je v smeh, a tako, da Nemec ni videl.

Pan Simon je čakal v jedilnici, da se objavi
očiščeni preceptor, da ga izpove; a kopel je dolgo
trajala in mej tem je minila prva jeza in pan Si-

mon je pričel spoznavati, da bode vender lepo,
imeti za zeta svetovalca za apelacije. To so mu
rekali tudi v svetovalstvu z vidno zavistjo in iz
tega je zopet sledilo, da mora s sorodnikom go¬
spoda svetovalca in preceptorjem svoje hčere izpre-
gledljivo ravnati. Pan Simon se je sam čudil, da
ga je jeza tako hitro pustila, kajti ko je Hans na¬
posled prišel gori, odločil se je župan le od dalefe
pokarati razposajenost mladega gospoda ter dodati
svčt, da bi se bolj doma držal, a postrašil ga je,
da se je proti njemu zarotila mestna mladina in da
bi utegnila proti moči in volji županovi izvršiti
kako grdobijo, za katero bi on, pan Simon, ne mo¬
gel biti odgovoren. Nemec je obljubil, da se hoče
ravnati po tem svetu, a prosil je varnosti zase in
kazni za tiste, ki so se drznili, proti njemu rabiti
nasilje. Pan Simon je obljubil tako storiti ter pred¬
ložil herbarij, znova proseč preceptorja, naj bi
hitreje postopal pri poučevanji.

Pregledavši prinešeno knjigo pravi Hans, da
pojde b  to čudovito, in ko prebere vse od korena
do hrasta, govorila bode Lucija kakor kakov švabski
kričač.

27

Po tem razgovoru sedel je preceptor v istini
več doma, a le iz strahu pred zarotivšo se mla¬
dino, v čemer ga je na povelje pana Simona po¬
trdil tudi nadvornik. Prišlo je tako daleč, da se je
Nemec iz dolzega časa in nekako iz dvorljivosti za¬
ljubil tudi v Lucijo. Vsaj, ko se je jedenkrat Ško-
lastika, ki je bila zaradi ohranitve spodobnega ob¬
našanja na povelje pana Simona prisotna, globoko
nagnila čez zaboj, v katerem je nekaj iskala, dlesk-
nilo je nekaj pri mizi, in ko se je teta naglo ozrla,
bila je nečakinja vsa zarudela. Druzega ni mogla
nič opaziti, kajti Luciji Hansu ni bilo treba klicati
»nečičet*, ona ni kričala.

Na večer je Hans vender zmerom odšel od
doma, a omejil se je na tri krčme na trgu, kjer je
imel Okrašovsko hišo vedno pred očmi, v mraku pa
se je lepo odpravil domov. To vedenje preceptor-
jevo vzbujalo je v mestu pozornost, ker pa je baš
tiBte dni mesto v dveh zadevah pri svetovalstvu za
apelacije vsled prizadevanja doktorja Matevža s
Krymlova z dobrim uspehom prodrlo, postal je Hans
v mestu kot sorodnik doktorjev imeniten ter bil
klican v najboljše obitelji; da se preprečijo vse

28

zlovoljnosti, bilo je zajedno v svetovalstvu sklenjeno,
da ima sluga županov gledati na to, da se precep-
torju od mladine zopet kaj ne prigodi.

„Uš imamo v kožuhu", dejal je župan, „a kaj
pomaga, prenašati moramo to, kakor si že bodi."
Sam pri sebi pa je mislil: „Ako se bojite za hčere
in žene, pazite nanje." Pristavil pa je, naj bi sve¬
tovalci doma in v sosedstvu mladino opominjali in
svarili.

Temu je svetovalstvo pritrdilo, a ko so takoj
drugi dan dečaki iz Podbranskega mlina Hansa za¬
gnali v vodo, kjer se je skoro utopil, bili so kazno¬
vani in slugi je bilo naročeno, naj v nekoliki da¬
ljavi, tako da ga ne opazi, Nemcu sledi na vseh
njegovih izletih, da bode takoj lahko pomagal, ako
bi mu pretila nevarnost.

Pan Simon je bil sedaj kakor na trnji. Kadar
koli je odšel od doma, bilo je prvo njegovo upra-
šanje, kje je preceptor. Po zadnji kopeli delj časa
ni imel povoda poupraševati, ker se Hans ni ganil
z doma; a tudi to panu Simonu ni bilo po všeči
in sicer iz upravičenega uzroka, kakor se bode po¬
kazalo.

29

Župan se je vrnil iz svetovalnice, bil je nekaj
pozabil.

„Kje je preceptor?" bilo je prvo uprašanje,
ko je stopil v sobo ter Hansa ni videl nad herba¬
rijem. Niti Lucija, niti Školastika, d&, niti nadvor-
nik ni mogel odgovora dati na to. Panu Simonu se
je ta reč čudna zdela, kajti v ta čas Nemec ni
hodil z doma. To mu ni dalo miru. Uzrši na trgu
slugo, poupraša ga. A ta Nemca ta dan ni dobil
na izpregled; letal je naglo od jednega vratarja do
druzega, ki so bili od njega poučeni ter potem po¬
ročil, da ga tudi ti niso videli, da torej ni šel iz
mesta; on sam se ni ganil izpred vrat svetovalnice
in bi ga bil moral videti v mestu, pa ga ni.

Pan Simon se vrne domov in tu mu starina
rica Zoubkovka pri vseh svetnikih zatrdi, da Nemec
ni šel od doma. Simon preišče dvorišče in hišo do pod
strehe, miš bi bil našel, a o Nemcu ne duha ne
sluha. Ostal je le še j eden kraj, kamor doslej župan
še ni bil stopil — stanica gospe Ljudmile.

Gospa Ljudmila bila je, odkar je Hans bival
pri Okrašovskih, kakor v proguanstvu. Videč nelepo
vedenje pritepenčevo, skrbel je pan Simon za to, da

30


bi se Nemec z gospo Ljudmilo kar najmenj sre¬
čaval. Za Lucijo se ni bal in da jo je ta pot sama
Školastika zatožila, ne bil bi jej veroval. Bil je
hčeri skrben in prijazen oče in toliko je izprevidel,
da Lucija pred zapeljivci ni v nevarnosti.

Za gospo Ljudmilo pa se je pan Simon zelo
bal. Kadar je šel ž njo ven, peljal jo je za roko in
kadar je šel od doma, čudo, da ni s ključem za¬
klepal njene stanice. S Hansom je zajutrekoval in
večerjal sam, tako, da se je samo pri obedih gospa
Ljudmila shajala s preceptorjem; a tu je sledil
pan Simon vsak ukret, vsak pogled, vsako besedo,
in opazivši to, prizadevala si je gospa Ljudmila iz¬
ogniti so vsemu, kar bi utegnilo soproga razdražiti.
— Kakov neopazovan trenutek pa je vender po
strani pogledala mladiča ter priznala sama sebi, da
ni grd, toda s Simonom se ni bilo šaliti. Odšla je
rajši v svojo stanico, njeno okno je gledalo na vrt,
kojega jej je pan Simon preskrbel z vsemi ugod-
nostimi. Tu je Ljudmila presedala cele dni, preši-
vajoč s pisanim loščem razno drobnjav, nabirajoč
granate, korale in mičkene bisere na trakove. Ako
jej je to presedalo, čitala je razne zgodbe, posvetne

31

in pobožne, s katerimi jo je pan Simon pridno za¬
klada).

Poleg tega je hodila s panom Simonom v
cerkev k jutranjim in popoludanskim pobožnostim,
poleti tudi v vinograd in o proščenjih in božjepotih
v vas k sodnikovim. Bila je tudi že jedenkrat v
mestu na svatbi in kake tri pote na krstinjah,
sicer pa jej je moral dom Okrašovski biti svet, kajti
pan Simon je čuval gospo Ljudmilo kot drag biser.
Kadar je imel ž njo iti ven, opazoval je pol ure
zračno toploto, in nikoli ni pozabil poprej stopiti
pred hišo ter pogledati, kam je obrnen petelin na
Velvarskih vratah, da je po vetru mogel soditi o
stanovitnosti ali izpremenljivosti vremena.

Doma je pan Simon vsako jed prej pokusil
nego Ljudmila, da bi vedel, jej' li bode škodilo, da
oblekel je celo prej njeno krilo, da bi se uveril,
če jej bode priležno. Na Luciji poskušalo se je o
jednaki priliki kaj druzega in Školastika je šla takoj
z novico k starinarici, čez pol ure pa je vedelo
celo mesto, da je imel pan Simon krilo na sebi.

Vse se mu je smijalo, sosed Pondžliček je
celo raznašal, da pan Simon Ljudmilo ziblje. Ko je

32

župan to zvedel, se je grozno jezil, a pred Ljud¬
milo je molčal, ker se je bal, da bi tudi njej kaj
takega ne prišlo na um. Kaj bi potem počel ? Moral
bi v istini zibati.

Hans se od kraja ni dosti zmenil za gospo
Ljudmilo, pridal jej je celo nekoč v razgovoru z
nadvornikom priimek n goska“ ; iznenaglo pa se je
to razmerje predrugačilo. Najprej, samo da bi pana
Simona jezil, oziral se je drzneje na Ljudmilo, a
pričel je kmalu spozuavati, da pan Simon ni imel
slabega ukusa in pričel se je na razne načine pri¬
bliževati ; a njegova namera se mu je vselej izpod¬
bila, sedaj od gospe same, sedaj vsled prisotnosti
Lucije ali pa Školastike. Te zapreke pa so precep-
torja le izpodbadale ter netile njegovo pohlepnost
in pogum njegov in od tega časa je sedeval Hans
v vrtu pod oknom gospe Ljudmile, na videz za¬
mišljen v herbarij, z duhom pa gori v stanici.

Tu ga ni nihče motil, mnenje o njem zbolj¬
šalo se je celo tam, kjer so ga dosihdob imeli za
ničvredneža. Školastika je zatrjevala starinarici, da
se iz tega vetrenjaka dela človek in pohvalila ga
je celo panu Simonu, ki je mnogo dajal na sestrino

33

pohvalo; pri njej se je redko kedaj dogodilo, daje
koga pohvalila. Usodepolnega dne, ko pan Simon
Hansa za ves svet ni mogel najti, našel je v vrtu
odprti herbarij, a Nemca nikjer.

Ostalo je torej, kakor sem prej omenil, le še
jedno mesto, kjer doslej ni iskal — dražestno za¬
tišje gospe Ljudmile.

Pan Simon je dolgo stal pred modro pobar¬
vanimi vrati, ki so zapirale zavetje njemu toli dra-
zega bitja. Premišljeval je. Ali naj pokaže nezaup-
nost do gospe Ljudmile ter išče tudi v njeni Sta¬
niči? Kaj pa ko bi se varal ter bi se sumničena
razsrdila nad njim — na kolenih bi jo moral pro¬
siti za zamero ter se hudo kesati. In odločil se je.

„Kaj se bojiš, Simon?" dražila ga je Škola-
stika. „Saj si vender mož!" dodala je škodoželjno.

Pan Simon zarudi ter naglo prime za kljuko.
A zbal se je te smelosti svoje ter, odtegnivši roko,
rahlo potrkal na vrata.

Začulo se je nekako lomastenje, potem je vse
utihnilo in konečno je bilo s slabim, nekako nesi-
gurnim a slobodno“ dovoljeno ustopiti.

3

34

n

Pan Simon ustopi. V stanici ni bilo nikogar
razen gospe Ljudmile, in ona je bila o moževem ustopu
globoko nagnena čez nekovo kroniko, in stoprav, ko
so se začuli koraki ustopivšega, dvignila je glavo.

Gospodar se je že kesal, da je za trenotje iz¬
gubil zaupanje v ženo, videč jo tako zamišljeno v
čitanje, a plahi pogled njen ga je bodel; sutnnja
njegova se je povečala, ko je stopivši k oknu
opazil, da žena kroniko drži narobe. In sumnja iz-
premenila se je v resnico, ko je pogledal na tla.
Gospa Ljudmila je sedela v naslonjaču, a njeni
nežni nožiči v malih čevljičkih puščale so na tleh
vidne stopinje, napravljene od belega peska, kateri
jo slabo razbrisan delal na tleh belo povlako. V
oknovi dolbini, kjer je stal naslonjač, pa je bilo
videti še razločne stopinje okornejših škorenj, oei-
vidno moških, in sled je držala v ozadje stanici,
kjer je v kotu stala postelja kot za parado, na
kateri je bilo skoro do stropa nastlano s pernicami,
še od prinosa prve soproge pana Simona.

Gospodar je s pogledom švignil po tleh ter
bil z jedniin skokom v ozadji in že je za nogo
vlekel ven preceptorja, skritega pod posteljo.

35

„Pošast ti švabska ! 8  sikal je pan Simon in
zgrabivši še z drugo roko branečega se Hansa za
drugo nogo, silonra potegnil ga ven ter s težko
palico, s katero je bil prišel noter, pričel meriti
usiljenca od nog do glave in preko ram in križa.

„Propter matrem Dei, propter omnes sanetos
et beatos ! 8  (za mater Božjo, za vse svetnike in
vzveličance) prosil je nabijani milosti, a pan Simon
ni slišal ničesar. Videč obravnavo zgrudila se je
Ljudmila z vsklikom v naslonjač ter zamižala.

Razljučeni soprog ženo zaničljivo pogleda in
Nemca vzdignivši z nenavadno močjo, nese ga iz
stanice ter s stopnic zažene nizdolu.

Kakor v letu ustavljen netopir, tako je doli
pod stopnicami preceptor vse štiri pomolil od sebe.

»Pošast ti švabska ! 8  ponavljal je pan Simon,
zgrabil baret in plašč Nemcev, ležeča zraven na
zaboju, ter ja zagnal za njim.

»Sveta pomagalka, ubil si ga, Simon!“ lomila
je z rokama Školastika, katera je sicer grozno rada
videla, če je koga zadela zaslužena kazen, a ga
vender pomilovala.

3 *

3G

»Kopriva ne pozebe!" zavrnil je pan Simon
ter imel prav. Kajti jedva je izgovoril, pobral se
je že Nemec ter tekel, kar so ga noge nesle.

„Vragi, razbojniki!" kričal je, brišoč si nos,
iz katerega mu je lila kri.

»Sveta nebesa!" upila je prestrašena starina-
rica, ko je Nemec kakor blazen divjal memo nje z
raztrganimi hlačami na kolenih in odtrganim roka¬
vom na suknji.

Na ulici je kričal Nemec s podvojeno silo ter
hitel proti svetovalnici.

»Nečičefc, panačku!" upili so za njim Pondč-
ličkovi otroci, in »nečičet, panačku!" upil je nad
njim svetovalski sluga, kateremu je Nemec na vratih
priletel v naročje. Nevede, kaj bi druzega napravil,
potegnil ga je sluga v svoje stanovanje.

A že.je bil za njim Okrašovskega nadvornik
z baretom in plaščem, katera je bil Nemec pustil
ležati pod stopnicami. Za njim je prišel Okrašov¬
skega kočijaž ter naznanil, da mu je ukazano, naj
Hansa takoj naloži ter ga pelje v Prago.

Hans ni ugovarjal niti z besedico, samo ženo
sluginjo naprosil je s posredovanjem nadvornikovim,

37

da bi mu hlače in suknjo po možnosti popravila.
Ko je sedel v voz, nagnil se je nazaj v pletenico,
da bi ga nikdo ne videl.

Pan Simon je bil kot da je pamet izgubil.
Begal je sem ter tja, govoril sam s seboj, mahal
z rokama in grozil, zmerjal vsakega, na katerega
je zadel, in priljubljeni pes dobil je danes več
udarcev nego vse svoje ostalo življenje. Nobena jed
ni bila užitna, nikjer mu ni bilo dosti Čisto in na
vse to je pozabil danes župan na urad in na po-
poludansko službo božjo. Na to je šel zvečer, česar
od druge svatbe svoje ni bil storil, v gostilno k
Blovskemu, in tam je v brezupnosti svoji pogladil
celo natakarico Genovefo — in ta je bila rudečelasa!

Vrnil se je stoprav o drugem zvonenji sod¬
nega zvona in ta dan so mu bila vrata preozka,
kakor je pravil nadvornik.

Drugi dan je z nova besnel, a kadar se mu
je zazdelo, da je zaropotala ključavnica v stanici
gospe Ljudmile, postal je ter držal sapo; stoprav
ko je zopet vse umolknilo, pričel je znova.

Bila je nedelja in pan Simon, uadivjavši se
do sita, odpravil se je k jutranjemu cerkvenemu

38


opravilu, prvič sam od druge svoje svatbe. Gospa
Ljudmila je ostala doma, imela je od plakanja oči
vse črne in bala se je govoričenja. A tega ni mogla
preprečiti, kajti da se je pri Okrašovskih zgodilo
nekaj ne baš lepega, raznesel je že sluga s svojo
ženo; samo pravo nikomur ni bilo znano, le Pon-
dčliček je obličje nabral v resne gube ter pripove¬
doval z vsemi podrobnostimi, kako so pri Okrašov¬
skih Hansa dobili pri ljubkovanji — s Školastiko.

Stara devica pa je za to sosedu pokazala z
metlo, ko je šel mimo.

Kadar je šel pan Simon k dopoludanskemu
cerkvenemu opravilu, čakal je pred svetovalnico
drugih svetovalcev — danes je šel sam in ne da
bi kaj rekel, brez pozdrava, d&, še ozrl se ni, ko
je na koru sedel na konec pevske klopi v kot
poleg meha.

Tu ga je zadela nezgoda, katero sem omenil
takoj iz početka te povesti.

Vsled pritrdila pana Simona odločilo se je v
prid sv. Gotharda in svetovalec Samuel je takoj
mej pevci pričel nabirati nadavek za barve in kist
ter dal sliko prenesti k Danijelu Krocinu, mojstru

39

slikarske umetnosti (bil je tudi izučen milar), da
bi sliko prenovil, okvir pozlatil in račun o tem
predložil bratovščini latinskih pevcev, vsaj do dne
godu sv. Gotbarda.

V nedeljo obedoval je pan Simon sam, v po¬
nedeljek pa tega ni mogel več prenesti in obedoval
je zopet pri rodbinski mizi; a z gospo Ljudmilo ni
izpregovoril niti besedice. — V torek in sredo je
govoril, a nekako s posredovanjem Lucije in Ško-
lastike. V sredo zvečer prišel je posel s pismom
gospoda svetovalca za apelacije, v katerem se je
gospod svetovalec hudo pritoževal o Slančanih ter
sosebno brezozirno prijemal pana Simona, da je
tako malo spoštoval njegovega sinovca ter ž njim
ravnal tako grdo — ne kot kristijan, ampak kot
krvoločen pogan in divji Turek, in ga po telesi in
na obleki prav kot kakov krvnik razdrapal. Na iz¬
govor, katerega je imel radi kratkosti časa voznik
na povelje pana Simona ustno poročiti gospodu sve¬
tovalcu, gospod svetovalec nič ne da, ker kaže le
nizko mišljenje pana Simona, kajti, ako bi v Pragi
za vsako ljubkovanje človeku morali nos razbiti, v
Vltavi bi ne tekla voda, marveč kri. In ako pan

40

Simon (tako se je končalo pismo gospoda sveto¬
valca) nikdar nikjer ni ljubkoval, dovoljuje mu, da
pride njemu, gospodu svetovalcu, nos razbit. Ko je
pan Simon to prečital, spomnil se je samo nataka¬
rice Genovefe ter ni šel v Prago gospoda svetovalca
udarit v lice. Kak bode zaključek tega lista, vedelo
se je lahko že naprej.

Gospod svetovalec je navajal neizpolnjeno ob¬
ljubo zastran nemškega jezika, preklical svojo ob¬
ljubo ter ob jednem Lucijo odvezal obljube zakona,
ki mu jo je bila storila.

Pan Simon je pri tem zaključku vzdihnil, v
ostalem pa mu je bil vender le všeč; prej nego bi
še kakega Nemca vzel na svoj dom, videl bi rajši,
da bi hči njegova z lilijo šla v grob.

Napisal je posnetek tega pisma v čisto ter ga
v četrtek pri obedu predložil Ljudmili.

V petek sta si tudi še pisala, v soboto pa je
prišla primaska k Okrašovskim v pohode in zasli-
šavši najprej Ljudmilo, potem Simona in napo¬
sled Školastiko, sklicala jih, pričela govoriti kakor
bi čitala iz knjige, in ko je rekla Amen, podala
sta si Simon in Ljudmila roki.

41

Luciji je bilo vse to všeč. Od usodnega po¬
ljuba, kojega dlesk je čula Školastika, priljubil se
jej je Nemec in misel na sivega svetovalca bila jej
je zoperna; videč pak, da Nemca ne more dobiti,
bilo jej je prav, da se je svatba razbila. Sedaj
bode še čakala, časa je dovolj; bakalarja Šipa dobi
če treba čez deset let

Tudi Školastika je bila zadovoljna, kajti celi
ta teden dišala je bratu jed, stoprav v soboto zvečer
in ona je bila ponosna na svojo umetnost.

V nedeljo je bilo proščenje, god sv. Gotharda,
pan Simon je šel k dopoludanskemu opravilu z Ljudmilo.

Tako zgovorna ni bila kot drugekrati, a za
to se je tem bolj privijala panu Simonu.

V presbiteriji je že bila obnovljena slika sve¬
tega vladike in v pokritje stroškov šla je po maši
bratovščina pevcev k darovanju.

Pan sam je dal tolar, a ko je šel v vrsti
okrog prenovljene slike, čudo da ni odskočil; zdelo
se mu je, da iz pozlačenega okvirja ne gleda nanj
resno obličje čestitega vladike, marveč da se od
tam nanj predrzno reži — švabska pošast, Hans
Bartl z Greifenthala.

4

Dolg.

(Ruski spisal D. M. Maksimov; preložil Vinko.)

4 *



'• /v

iuimiii »tuLUiuui i »JCjPOO ?m  Mii iiiilii MJin j »jjjj

illlUli


I um im iRiuiiijuuJ)aM»»iiiii I munn i.niiin ■ umu ■ n U |» III n Im I ■»«im »in I

Že nekaj minut ležal je bolnik tiho in ne¬
premično. Najedenkrat dvigne glavo ter bega okolu
sebe z nestalnimi pogledi; in zopet pade nazaj na
vzglavje. Zunaj se je že polagoma jelo mračiti in
v sobi, ki je imela okna zagrnena s težkimi, spu¬
ščenimi zagrinjali, bila je že tema. Bolnik iztegne
desnico ter se dotakne zvončka. Zdajci se prikaže
sluga z lučjo.

— Postavi jo tja-le, na pisno mizo ... še
malo dalje — šepetal je onemogli.

Sluga uboga in obrnivši se h gospodu pravi:

— čas je že vzeti zdravilo.

— Ne, prekmalu je še.

— Gospod, pretekli sta že celi dve uri. Ali
je smem pripraviti?

..-.

Bolnik privoli lahno prikimavši z glavo, a
najedenkrat se premisli ter veli:

— Ne, nobenega zdravila nočem, ničesar no¬
čem. Idi!

Sluga odide in bolnik ostane zopet v samoti.

Soba, v kateri je ležal, podobna je bila bolj
pisarni kakega kupca, nego li gospodski spalnici.
Pred visokim in širokim oknom stala je pisna miza,
polna knjig, papirjev in razne drobnjave, vse v naj¬
večjem neredu : železna blagajnica tik zidu zavze¬
mala je znaten del stene na desni od pisne mize;
pred to pa je stal priležen stol. Bolnik je počival
na dolgem in nizkem divanu, ki mu je že deset let
bil za posteljo. Peter Suslov ni bil star: bilo mu
je stoprav sedeminštirideset let, a po obrazu bi mu
jih bil človek prisodil šestdeset. Bolezen ga ni po¬
trla najedenkrat, marveč polagoma razdejala je sve¬
žost njegova obličja ter ugasila ogenj, ki mu je
poprej gorel v sivih očeh. Glava njegova, še pred
kratkim časom pokrita z gostimi, svetlimi kodri,
bila je redkolasa in osivela.

Že davno kazal je Peter prva znamenja bo¬
lezni, njegovo železno zdravje hiralo je očividno od

4 -; ■ - *- - ^ i

dne do dne, a rabil ni nikakega izdatnega sredstva.
Kot preudaren in brezčuten trgovec hrepenel je po
dobičku in bogastvu, vstrajno delal za druge iu
zase, vodila ga je jedina misel, gnal se je za jedinim
smotrom: nakopičiti mnogo novcev, a da bi mogel
uživati življenje po svoji volji, prebil je po cele noči
v razuzdanem vesel ji po dolgih dneh neumornega
in težkega dela.

Bolezen, ki je že delj časa pretila njegovemu
zdravju, pojavila se je po jedni taki noči: pričelo
mu je nedostajati sape in ude mu je zvijal krč.
Kadar je zakašljal, bruhnila mu je kri iz ust. Grozne
slutnje bližajoče se neizprosne in krute smrti po¬
lastile so se vseh mislij njegovih.

Stresel se je od groze in da ga ni sluga o .
pravem času prestregel, bil bi brez moči padel na
tla. Zdravnik, po katerega so naglo poslali, našel
ga je še v nezavesti. Ko se je nekoliko zavedel,
odgovarjal je na mnoga vprašanja zdravnikova. Ta
ga je preiskal, pretrkal, napisal recept ter hotel
oditi. Suslov pa pa poprosi, naj ostane še za trenutje.

— Doktor — pravi zamolklim, a odločnim <
glasom — ne skušajte me varati. Sam dobro vem,

da je usoda moja nepreklicljivo odložena. Prosim
vas torej, govorite z mano popolnoma odkrito. Ho¬
čem, moram vedeti, koliko dnij bodem še živel.

Zdravnika je osupnilo to nepričakovano vpra¬
šanje : izprosil si je časa za natančnejši preudarek
ter obljubil, da pride takoj, ako bi se bolezen shujšala.

— Dobro, počakam. Toda ne pozabite mi po¬
vedati, kadar se mi bode bližala poslednja ura.

Rotim vas na vašo čast. In pa češče me obiskujte.

* *

*

Nekako čez jeden mesec pove mu zdravnik,
da je bolezen, ki mu je že dolgo glodala v prsih,
kakor kažejo znamenja, te dni hudo napredovala in
da se ni niti najmenj nadejati, da bi ozdravel.

— Torej bodem kmalu umrl ?

— Lahko da se motim, in vedno upam, da
sem se motil. To je uzrok, da sem prosil prej od¬
loga, predno . .

— Zakaj ? Da ste vi jedini zdravnik izmej sto
druzih, ne posreči se vam povrniti mi zdravje.

— Vkljub temu izvolite jemati lek, kateri
vam predpisujem . . . trudil se bodem na vso moč,
da odvrnem nevarnost . . .

— To ste čudni ljudje, vi zdravniki; kakor
v nekaki maniji predpisujete zdravila tudi tam, kjer
ste uverjeni, da nič ne pomagajo.

— Moremo pa, ako je že ne ozdravimo, bo¬
lezen vsaj olajšati.

— Naj bo, storil bodem, kakor želite. Z
Bogom ta čas doktor, ostavite me sedaj, biti mo¬
ram sam.

Bolesten nzdih izvije se mu iz prsij — za¬
tisne očij, iztegne se po ležišči ter nekaj trenotij
leži nepremično. Izpregledavši zopet, upre oči v
blagajuico s pogledom, v katerem se je jasno ka¬
zalo nekaj kakor srd in zajedno plašnost: ustne so
se mu stisnile v bolnem, sarkastičnem usmevu, zdelo
se je, kakor bi hotele izgovoriti kako kletev . . .

Poskusi vstati, a kašelj ga tako hudo poprime,
da mu hoče prsi razgnati; primoran je torej ostati
na mestu. Bled in upehtm zgrudi se na blazine Gez
trenotje, ko je kašelj naglo prenehal in sapa ni
bila več tako težka, uprč zopet pogled v blagajnico.

— Komu ostane vse to bogastvo? Kdo je
bode užival? Moram je pustiti tukaj, pod zemljo
ga ne ponesem s sabo. Koliko potu, koliko solza,

m

koliko pogub bližnjikov zaprtih je tam notri! Uničil
sem svoje življenje, da bi se mogel opijati s po¬
gledom na to zlato, in to slabo zlato ne more usta¬
viti korakov smrti, bližajočih se mojemu ležišču . .
Jedva se ohladi moje truplo, polasti se kdo drugi
mojega bogastva! Drugi je bode užival, z njegovo
pomočjo ustvari si življenje in krasno! . . . Ne, ne!
Vse naj bode uničeno z mano vred . . .

Napevši poslednje moči dvigne se mrzlično ter
stopi proti železni skrinji: brezuspešen trud, opoteče
se ter pade na tla. S trudom in z rokami si po-
magaje splazi se zopet na ležišče.

— Vse zaman. Moje moči so pošle Naj bodo
torej drugi srečni .. . Srečni, morda kot jaz ? . . .

Zasmeje se sarkastično.

Oči se mu najedenkrat zaiskre: roko iztegne
proti zvocu ter pozvoni.

— Ivan, prinesi mi takoj vse, česar treba za
pisanje in porini mizico sžm k meni . . . Tako! . . .
Sedaj pa idi.

Vzame pero v roke ter se utopi v misli, v
misli v istini resnobne, katere je le s težavo njegov
izmučeni duh mogel zbrati.

— Bodem jej pisal: Samo nekoliko besed z

prošnjo, naj pride. Upam, da se ne bode protivila
prošnji umirajočega!

S tresočo se roko načrta te-le vrstice :

„Ana! Storil sem vam veliko krivico . . .
uničil sem vaše življenje. Ležim na smrtni postelji
ter se obračam k vam z milo prošnjo Prej nečem
umreti, dokler ne čujem iz vaših ust, da mi odpu¬
ščate . . . Ne odrecite mi, Ana, te poslednje tolažbe!"

Podpiše in odda list Ivanu z ukazom, naj ga
takoj izroči osebi, kateri je namenjen. Jedva sluga
prekorači prag, napolni mu srce tiha radost, bolest
je pričela izginjati.

— Bode li prišla? Da, srce mi pravi, da!
Sedaj mi ne preostaje druzega, nego misliti na
sredstvo, kako jo naredim bogato in srečno, če tudi
proti njeni volji.

Jedna ura preteče v plašnem pričakovanji.
Poslednjič se začujejo koraki v sosedni sobi. Peter
prebledi in mrzel pot mu stopi na čelo.

— Je-li ali ni ona? . . . Kaj, ko bi mi poslala
odrekujoč odgovor? Potem moram umreti sam, za¬
puščen kakor pes!. . .

52

Duri se odpro in na pragu se prikaže visoka
ženska postava.

— Vi ste, Ana ? Ti si, Anička ? — vsklikne veselo
ubogi umirajoči ter iztegne proti njej suhe svoje roke.

Toda žena ne odgovori, ne stopi naprej, na
pragu stoji kot soha od kamena izklesana. Velike
črne oči počivale so na njem, kakor bi hotela Ci¬
tati na najtanjših straneh duše njegove.

— Ana, rotim vas, stopite bliže k meni!

— Zakaj ste poslali po mene? — veli žena z
ledenim, zaničljivim glasom. — Kaj hočete od mene?
Vse ste mi vzeli! Ničesar več nimam, kar bi vam
mogla dati!

— Jaz umiram!

— In predno umrete, hočete še videti sad
svojega dela? Zastonj se trudite! Poglejte mene!

Odgrnivši zavoj, kateri je pokrival njeno glavo
in del njenega obličja, pokaže se pred očmi bolni¬
kovimi v polnem blesku ponosne krasote svoje.

— Poglejte me! Sem li podobna žrtvi? . . .
Se bode li kdo še hotel delati norca iz mene? . . .

— Zaradi tega vas nisem poklical! — vsklikne
bolnik.

53

— Zakaj pa?

— Da bi si izprosil vaše odpuščanje.

— Ste li vi to, ki tako govori z mano? Pro¬
site me odpuščanja? Vi, Peter Suslov, ki ste me
pred dvanajstimi leti tukaj, v tej sobi suvali, kakor
psa, da sem na pol mrtva obležala vam pri nogah,
vi, ki ste me hladno in brez milosti po slugi dali
vreči pred vrata? . . .

— Ana, usmiljenje! . . .

— Ste je li vi imeli z mano? Mnogo časa minilo
je od tistega dne, ni li resnica? Mislite, da so se
tiste rane že zacelile ? . . . O, nikdar! Krvave še
danes! Kaj sem vse pretrpela radi vas! Onečeščena
in zasmehovana ... in zakaj ? . . . Ker sem vas
srčno, udano in s slepim zaupanjem., ljubila!

Peter ni mogel odgovoriti. Silen kašelj pre¬
tresel mu je celo telo. Dušilo ga je: njegove roke
so mahale po zraku, kakor bi hotele zagrabiti sape
za uboge, izmučene prsi: na zadnje mu je tok krvi
pobarval ustnice.

Zaničljivi izraz, ki je kalil Ani krasne oči,
zdajci izgine ter odstopi mesto izrazu milega so¬
čutja. Naglo skoči k njemu ter si pritisne k nedriju

54

to žolto obličje. Cez trenotje, ko mu je odleglo,
pogleda Ano s pogledom, polnim hvaležnosti ter
pravi:

— Vedel sem, da mi odpustiš — hvala! Sedaj
lahko mirno umrem.

— Ne govdri o smrti . . . živel bodeš . . . jaz
hočem, da živiš, Peter!

Smehljaj nepopisne zadovoljnosti pojavi se na
obrazu bolnikovem.

— Tudi jaz bi hotel živeti, sedaj, ko vem,
kje biva moja sreča . . . toda prepozno je že ! Dvigni
me, Anička, in podaj mi pero. Prej nego li umrem,
hočem še izbrisati stari dolg . . .

Z naporom poslednjih močij napiše s stalnimi
in jasnimi črkami:

„Odkazujem vse svoje imetje, vso svojo last¬
nino, premično in nepremično Ani Dmitrijevni, ka¬
tero postavljam za svojo univerzalno dedinjo.

Peter Suslov"

Sedaj pa, draga moja, pusti me za trenotje
Bamega in pošlji mi sem Ivana. Kmalu te zopet
pokličem.

55

Aua odide in takoj na to pride Ivan.

— Izkaži mi poslednjo službo, prijatelj, in
podpiši se sem na ta list.

Ivan ga prečita in podpiše.

* *

*

Ko se Ana vrne k bolniku, poda jej skrbno
zložen list.

— Vzemi, s tem listom zvršujem svojo sveto
dolžnost. Kadar umrem, prečitaj ga in zvedela bodeš
poslednjo mojo voljo.

Polastili so se ga premnogi, razni utisi. Bo¬
lečine v prsih so shujšale, kašelj ga je znova
posilil, iz ust mu je pričela siliti kri v celih to¬
kovih in smrtna bledost razlila se mu je po obličji.

Prestrašena skuša mu Ana pomagati ter mu
roki objame s svojima. Še jedenkrat pogleda nanjo
s pogledom polnim ljubezni, ustnice se mu tresejo,
kakor bi hotel izpregovoriti, a glas mu je bil že
zamrl v grlu.

Uboga žena vidi, da zaman ogrevajo njene
roke njegove, do malega že ledene . . .

56

— Umira, umira!

Mraz izpreleti celo njeno telo . . .

Na lice si pritisne to brezdušno glavo, živo
jej obljubuje odpuščanje in ljubezen, poklekne in
goreča molitev splava jej z ustnic za ubogo dušo
njegovo . . .


(Ruski spisal V. A. Čehov; preložil Vinko.)

5

%



_.u' -JI 1  . II- ■

Vračajoč se z večernega izprehoda obstane
asesor Semigusev pri telegrafuem drogu št. 36 ter
globoko vzdihne. Baš pred tednom, ko se je vračal
domov, došla ga je na tem mestu bivša njegova
služkinja Anežka ter rekla mu zlobno:

— Le počakaj! Menda se me še spominjaš,
gologlavi zalezun ti! Pripravim ti kopel, da bodeš
vedel, kaj je to, uničevati nedolžna dekleta! Otroka ti
prinesem, sodniji te izročim in vse,povem tvoji ženi.

Konec je bil ta, da je služkinja hotela, da bi
na njeno ime uložil v banko pet tisoč rubljev. Se-
migusev spominjaje se tega srečanja, vzdihne še
jedenkrat ter se v duši bridko očita hipno strast,
ki mu je prouzročila toliko sitnostij in skrbij.

B Sedaj se pa muči in ubijaj," premišljuje na
poti proti domu. »Kolikokrat sem ti rekel: ne pečaj
se s posli in vender je vrag speljal norca. Eh, vrhu

5*

60

tega sem asesor, oženjen, častivredne starosti I . . .
Petih tisoč nimam, izgubljen sem . . . Anežka je vra¬
gova deklina in se ne da pregovoriti!“

Prišedši do svojega stauovanja, sede Semi-
gusev na stopnice, da bi se oddahnil. Bilo je baš
deset ura in iz oblakov -pogledoval je mesec. Na
ulici in v hiši ni bilo žive duše čutiti i stari sta¬
novalci šli so že spat, mlajši pa so se šetali v go¬
zdiču. Iskaje v obeh žepih užigalic, zadene Semi-
gusev s komolcem ob nekaj mehkega; ozrši se,
strese se od straha, kakor bi bil poleg sebe ugledal
zmaja. Na stopnicah tik vrat ležal je nekov zveženj.
Nekaj podolgovatega zavitega je bilo, kakor je ušlatal,
všivan zavoj. Jeden konec zvežnja bil je nekoliko od-
grnen in asesor, segši vanj, začuti nekaj toplegain meh¬
kega. Prestrašen skoči po konci ter pogleda okrog sebe
kakor zločinec, ki hoče zbežati pred stražo.

— Malopridnica je dete v istini odložila! —
zasika asesor jezno skozi zobe ter stisne pesti. —
Tu ga imam najdenca. O Bog!

Od straha, jeze in sramote skoro odreveni . . .
Kaj naj sedaj počnč? Kaj poreče žena, ko to zve?
Kaj poreko drugovi? Njegov predstojnik potrkal

61

mu bode po rami, zahropel ter rekel: — Čestitam,
. . he, he, he . . . Siva brada pa zlodej v telesu. ..
Vi navihanec vi, Semen Jerastovič! — Vse stanov-
ništvo zve o njegovi tajnosti in čestite obiteljske
matere bodo brez dvojbe pred njim zapirale duri.
O najdenci pisali bodo vsi časniki in na ta način
raznese se pobožno ime Semigusevo po celi Rusiji...

Srednje okno bilo je odprto in ven je bilo
razločno slišati, kako je Ana Filipovna, žena nje¬
gova, pripravljala mizo za večerjo; na dvorišči baš
za vrati brenkal je hišnik na balajko ... Ko bi se
najdenec vzbudil ter pričel kričati, bila bi njegova taj¬
nost izdana. Semiguseva podilo je nekej, naj se pospeši.

— Kakor hitro mogoče! — mrmral je. — A
precej, dokler me nikdo ne vidi. Odnesem ga kam
drugam ter položim na tuje stopnice.-

Semigusev zagrabi z jedno roko zveženj, a
oprezDo in mehko, da bi ne vzbujal pozornosti ter
stopi na ulico — —

— Grozno sramoten položaj! — mrmra, pri¬
zadevajoč si, da bi bil kolikor mogoče miren videti.
— Asesor z otrokom v rokah hodi po ulicah. Moj
Bog, ako me kdo opazi ter ugane, za kaj se gre,

62

sem izgubljen ... Na te-le stopnice položim otroka.
Nikakor ne, čakaj, tu so okna odprta in mogoče,
da kdo gleda ven . . . Kam ž njim? Ah, odnesem
ga v hišo trgovca Melkina. Trgovci so premožni in
dobrosrčni ljudje; mogoče je, da se najdenca usmi¬
lijo ter ga vzgoje.

Semigusev sklene otroka nesti naravnost k
Melkinu, če prav se je trgovska hiša nahajala v
zadnji ulici mesta pri reki.

— Samo da bi ne kričal in ne padel iz po¬
vojev — misli si asesor. — Ta je lepa — tega se
nisem nadejal. Pod pazduho nesti človeka kakor
kovčeg! Živ človek je to, dušo ima, kakor vsi
drugi . . . Ako trgovec otroka vzgoji, postane iz
njega lahko kakov . . . Zastran mene lahko postane
profesor, vojskovodja, pisatelj . . . Vse je na svetu
mogoče! Sedaj ga nesem pod pazduho kakor ka-
kovo staro šaro in mogoče, da bodem čez 30 ali
40 let moral pred njim po vojaško . . .

Ko je Semigusev korakal po ozki, pusti, po¬
vprečni ulici mimo dolzega vrta, v temni lipovi
senci, pride mu najedenkrat na misel, da dela nekaj
krutega in hudodelnega.

63

— Kaka je to v istini podlost — premišljeval
je. — Tako podlo, da kaj bolj podlega niti misliti
ni mogoče . . . Zakaj prav za prav nesrečnega
otroka nosim s stopnic na stopnice? Mari je on
kriv, da se je rodil? Nam je li kaj slabega storil?
Malopridneži smo, bedaki in vragove duše. . . Radi
se vozimo na saneh, a sani ti mora vleči nedolžno
deto . . . Samo umisliti se je treba v vso to reč!
Živel sem samopaš in zato sedaj paglavčka zadene
ljuta usoda. Odložim ga pri Melkinu in ta ga pošlje
v najdenišnico, kjer je vse tuje, vse kakor pred¬
pisano . . . brez zabave, brez ljubezni, brez lastne
volje . . . Dajo ga potem k čevljarji . . . podivja,
vse bode preklinjal ter poginil od glada . . . Čevljar
bode sin asesorjev, potomec odličnega rodu . . .

Semigusev stopi iz lipove sence na cesto, ka¬
tero je razsvetljevala lunina svetloba in odgrnivši
povoje pogleda otroka.

— Spi — šepeta. — Le glej, nos ima privit,
kakor oče . . . Spi in ne ve, da ga gleda rodni oče.
Moj Bog, kakšna drama! Ne srdi se, odpusti tova¬
rišu . . . Vse to ti je bilo gotovo prisojeno . . .

64

Asesor zamiži čuteč, da se mu dela kurja polt
po hrbtu doli. Otroka zopet zavije v povoje, vzame
ga pod pazduho ter stopa dalje. Celo ostalo pot
noter do Melkinove hiše vršela so mu po glavi so-
cijalna uprašanja in vest ga je pekla.

— Ko bi bil pošten in dober človek — pravi
sam pri sebi — pluval bi na vse, šel s tem dete¬
tom k Ani Filipovni, padel pred njo na kolena ter
jej rekel: Odpusti! Grešil sem! Kaznuj mene, a
nedolžnemu otroku prizanašajva! Otrok nimava,
vzgojiva ga kot svojega! Ona je vrla žena in pri¬
volila bi . . . In tako bi dete ostalo pri meni ... Eh!

Prišedši do Melkinove hiše neodločno ob¬
stane ... Na misel mu pride, da sedi v svojem
stanovanji ter čita novine in poleg njega kobaca
paglavček s privihanim nosom ter se igra s trepei
njegovega župana. Zajedno vidi v domišljiji svoje
drugove v uradu, kako mu prikimujejo in pred¬
stojnika, kako sopiha vanj ter ga trka po rami . . .
V duši njegovi glasilo se je z grizečo vestjo vred
nekaj nežnega, gorkega in tužnega . . .

Asesor dete varno položi na stopnico terasino
ter zamahne z roko. Ta hip stopi mu zopet kurja
polt po hrbtu. — —

— Odpusti, otročiček, meni malopridnežu —
mrmra sam pri sebi. — Ne spominjaj se me s kletvijo!

Stopivši za korak nazaj zopet obstane ter
vzdihne:

— Eh, kaj mi kdo mari! Plujem na vse.
Otroka si vzamem, potem naj pa ljudje govore,
kar hočeje!

Semigusev zgrabi povoje z otrokom ter naglih
korakov odide proti domu.

— Naj govore, kar hočejo — mrmra. —
Plujem na vse! Sel bom, padel na kolena in rekel:
Ana Filipovna! Žena je dobra in dovoli . . . Skupaj
bodeva vzgajala dete . . . Ako je deček, imenovala
ga bodeva Vladimira, ako je deklica, pa Ano . . .
Na stara leta bodeva vsaj imela veselje . . .

Kakor je sklenil, tako stori . . . Solzeč se, od
strahu in sramote na pol mrtev, ob jednem poln
nadeje in brezmernega veselja stopi v svoje sta¬
novanje, poda se k ženi ter pade pred njo na
kolena . . .

— Aaa Filipovna! — pravi ihteč se ter po¬
loži otroka na preprogo. — Ne kaznuj me, dovoli
mi samo iedno besedo ... Grešil sem! To je moje dete
. .. Saj se spominjaš Anežke, ona je njegova mati. ..

Uničen od sramote in strahu asesor ne čaka
odgovora, marveč plane po konci kot nor in beži
na čist zrak.

— Tu na dvorišči počakam, dokler me ne
pokliče — mrmra. — Naj si vse premisli, sočutje
jo premaga.

Hišnik Jermolaj z balalajko gre mimo njega
in ugledavši ga zmaje z ramami.

— To vam je čudna dogodba, dovolite, go¬
spod! — pravi smijoč se. Prišla je sem, Semen
Jerastič, baba, perica Aksina. Ustopajoč v hišo po¬
loži svojega dojenca na stopnice in mej tem, ko je
pri meni sedela, vzel je nekdo otroka in odnesel . . .
Čudna dogodba to!

— Kdo? Kdo praviš? — vskrikne Semigusev
na vse grlo.

Jermolaj, ne vedoč, kaj je uzrok gospodov
vzburjenosti, popraska se po glavi ter globoko
vzdihne.

— Odpustite, Semen Jerastič — pravi — dan
današnji . . . brez babe ... ni mogoče ... to se
pravi . . .

Videč izbuljene in jezno vrteče se oči gospo¬
dove,'hišnik kot grešnik vzdihne ter nadaljuje:

— Res, to je napaka, a kaj naj počnem?
Prepovedali ste tuje ženske puščati v hišo, a kje
jemati druzih . . . Poprej, ko je bila Anežka tu,
nisem puščal tujih noter, kajti ona je bila naša
prijateljica in pomagala mi je, a sedaj, kakor veste...
ni mogoče shajati brez tujih . . . Dokler je bila
Anežka tu, bil je povsod naj lepši red, zato . . .

— Molči, tepec! — sikne Semigusev, udari
z nogo ter se vrne v svoje stanovanje . . .

Ana Filipovna, iznenadejana in uzlovoljena,
sedela je doslej na svojem mestu ter objokanih očij
ni odmaknila od otroka.

— Nu, nu . . . — prične Semigusev, po sili
smijoč se. — To je bila le šala ... To ni moj
otrok, marveč . . . marveč perice Aksine . . . Bila
je le ... le šala . . . Odnesi ga k hišniku. —

I

Osveta.

(Češki spisal J. Arbes; preložil Vinko.)


1



.

Iznenagla — prav za prav sama nista vedela,
kako je to bilo mogoče — stala sta drug proti
drugemu

Bila sta pred leti, od mladih nog, nerazdružna
prijatelja kakor presrčno ljubeča se dvojčka.

Rodila sta se v isti hiši — le ozka veža de¬
lila je njiju rodni stanici.

Kot mala paglavca igrala sta se pred hišo —■
kot dečka hodila sta skupaj v šolo in iz šole do¬
mov ter vedno skupno uganjala burke.

Kot dorasla mladeniča odvedli so ju jedni in
isti dan v vojake, služila sta pri istem polku, pri
isti kompaniji in do malega ves ta čas spala sta
pod isto streho.

Družno vrnila sta se v rojstno pogorsko va¬
sico, kjer sta kakega pol leta živela kot uzorna brata.

A od tega časa, posebno od usodnega trenotja,
ko je jeden izmej njiju opazil, da se je sreča, v
kateri je mislil da se nahaja, odvrnila od njega k
drugemu-izogibal se je drugemu.

Sedem let drug z drugim ni izpregovoril, in
če sta se po naključji srečala, obrnil se je vsak na
drugo stran.

Sovražila sta se iz dna duše.

A sedaj — oba postavna, krepka moža —
stojita drug proti drugemu z najmračnejšim izrazom
v zagorelih, hrapavih obrazih.

Oko je zapičeno v oko in iz obeh iskri blesk
nenadne razburjenosti. Ustne so kljubujoče stistnene
in mišice okrog ust se krčevito gibljejo.

V pest sta bili stisneni desnici kakor bi
čakali povelja k prvemu in zajedno poslednjemu
smrtnemu udarca v prsi . . .

Tako si stojita nasproti — jedno minuto,
dve, tri . . .

Rubinasto jesensko solnce bilo se je baš skrilo
za oddaljene gore — zapad gori v krvavih bojah.

Vse plava v najpoetičnejšem Somraku: skale
in gosti črni les.

73

Najbližnja okolica — globoko skalno brezno,
skozi katero teče šumeč gorski potok, delajoč niže
doli bobneč slap — diha neopisno čarobnost. Skoro
opojna vonjava lesna — roji mušic — tu in tam
osamela ptica-vse je tako otožno dražestno . . .

In na ozki brvi, prav za prav na tramu, ki
služi za brv čez potok, stojita moža, ki se ne zme¬
nita za nič okolo sebe.

Kakih deset čevljev pod njima šumi potok,
kojega valovi se nekoliko korakov dalje ob skali
razbijajo v brezštevilne, žarno-žolte in rudečkaste
bisere . . .

Zdajci dvigneta oba v pest stisneni desnici.

„Ogni se!“ sikne jeden surovo.

„Jaz se ne ognem!“ odvrne . drugi kljubujoč

In kakor na povelje suneta drug druzega. s
pestjo v prsi.

Jeden izmej mož omahne, a ne izgubi ravno¬
težja — drugi se z neumljivim krikom prevrne v
potok.

Valovi grozno zaječe.

Počez v potok padše težko telo se nekoliko-
krat prevali, potem pa mirno obleži.

6

Pod glavo odtekajoča voda pobarvana je bila
s krvjo.

Mož na brvi videl je vse; a v mračnem ob¬
ličji njegovem stresla se ni niti mišica.

Trenotje stal je kot soba nepremično, a se
najedenkrat ganil, šel čez brv ter krenil na gozdno
stezo, držečo k bližnjemu selišču —-

/

* *

*

Ta čas je bila tudi bližnja vasica, h kateri
drži stezica, zavita v bajni somrak.

Majhen dvorec — nekoliko posameznih hiš v
bregu in nekoliko revnih koč pod strmo skalino,
poleg katere drži robata vožna cesta v gozd in
naprej po gozdu k veliki cesti — vse kaže vsak¬
danjo prozo navadnega življenja — a vender-

kaka krasna okolica!

Človeku, ki najedenkrat pride v ta kraj, zdi
se, da se ne more nasititi tega pogleda . . .

A vender zopet — — —

Dobro vemo, kako ubogi, preubogi so ljudje,
kateri tu žive ter svoje pozornosti nimajo obračati
drugam nikamor kot na vsakdanjo bedo, ki nimajo

75

druzega smotra kot bedno življenje svoje, nekateri
celo najbednejše životarenje.

Brezštevilne, vsakemu takemu zakotju lastne
posebnosti, beda, navade in običaji iznenadejajo s
svojo mnogoličnostjo in ljudstvo se vsled vsakda¬
njosti življenja izogiba vsakdanjosti.

Neumorna vstrajnost pri delu, malobesednost,
da molčečnost — nepoznanje sveta, malobrižnost,
tu navidezna, tam odkrita topost a vender globoko,
elementarno čutenje, prehajajoče časih v nebrzdano,
nedoumuo strast — vse to se človeku zdi da je
vsem lastno a vender ima vsaka oseba svoje po¬
sebnosti.

Jedna izmej njih, kakih petindvajset let stara
ženica zagorelega obličja, strogih a vender pravil¬
nih črt, suče se baš v preprosti, siromašni hiši
okrog ognjišča, na katerem je k ognju pristavljenih
nekaj lončenih posod.

Skozi malo okence v hišo prodirajoča večerna
zarja kaže vse skupaj skoro v poetičnem svitu.

Brdka ženica s kipečimi prsi, oblečena samo
v hrapavo srajco in preprosto krilo, videti je mirna
in zadovoljna.

6 *

Tudi sicer resni izraz obličja je izpremenjen
— črno, žarno oko teka po hiši, kakor bi se na
vsaki stvari moglo zadovoljno ustaviti — okrog
ozkih ustnic poigrava časih lahen smehljaj . . .

Zdajci preneha pospravljati, stopi k okencu
ter se zagleda v gasnočo večerno zarjo; takoj na to
pa zbeži pred hišo ter se ozira na okrog.

Tam doli na travniku zagledala je pod nizko
hruško sedečo, kakih šest let staro deklico, igra¬
jočo se s kamnički in vejicami.

„AIi ata še ne gre?“ zakliče dekletcu skoro

ostro.

Dete počasi glavo obrne proti lesu, potem pa
zopet proti ženi ter z malodušnim glasom odgovori
jedino besedico: „Ne!“

Žena se vrne v hišo ter zopet pospravlja
dokler ne pride tudi dete.

Mej tem je bila zarja ugasnila — večerja je
bila že davno skuhana; a oče se še ni vrnil.

Žena je šla nekolikokrat pred hišo, zagledala
se v les ter se zopet vrnila v kočo k otroku, ki se
je še sedaj igral poleg ognjišča molče in že nekamo
utrujen.

Na to je žena z detetom večerjala, položila
dete v posteljo ter se zopet sukala po hiši.

Zunaj se je stemnilo, a oče se še ne vrne.

Naposled se tudi žeua vleže na preprosto po¬
steljo, a dolgo ne more zaspati. Čakala je moža,
ki se danes prvič ne vrne in čakala je zaman.

Tudi o polunoči ga še ni bilo, ko so se jej
zaprle trudne trepalnice — in zjutraj še ni bil
prišel, ko se je prebudila o prvem svitu.

Polastil se je je nemir.

Vsak trenotek pohitela je od dela pred hišo,
ozrla se po okolici ter se zopet vrnila k delu . . .

Naposled — po zajutreku se je odločila.

Odnesla je dete k sosedu, poupraševala po
moži od hiše do hiše, od koče do koče, poupraše¬
vala po njem v najbližnji okolici; vse zaman.

Tudi nekaj druzih ljudij je iskalo in proti
poludne je jeden izmej njih zvedel, da pogrešanec
leži v lesu v potoku pod brvjo nad slapom —
mrtev.

Letela je tja kot bi jo furije gnale.

Spoznavši mrtveca divje vskrikne in v nepo¬
sredno nasledujočem trenotji obstane kakor okamenela.

Stoprav čez del j časa se je nekoliko vspame-
tovala. Izvlekla je mrtveca na breg ter ga skušala
vzdramiti.

Ko se jej to ni posrečilo, sede poleg njega
ter ga topo gleda v porumenelo obličje.

Kaj se je plelo v duši uboge žene, ostalo je
njena tajnost.

Njeno obličje razodevalo je mračno resignacijo.

Usta niso d! zinila — oko se ni niti po-
rosilo . . .

Čez nekaj časa prišli so iz vasi tudi drugi
ljudje: možje, žene in otroci ... In vsakdo je bil
uverjen, da je siromaka nesreča doletela. — —

Ta nenadni in nenavadni dogodek objavljen
je bil bližnjemu uradu.

Sodna komisija je prišla, ogledala mrtveca ter
določila dve rani: jedno smrtno na glavi, prouzro-
čeno bržkone vsled padca na oster kamen, drugo
lahko na prsih, istotako prouzročeno vsled padca,
a ob top predmet, najbrž ob gladek kamen.

Na večer odnesli so mrtveca v vas, položili
ga v koči na oder in uboga udova je bila prepu¬
ščena nememu gorju svojemu . . .

79

Pogreb je bil, kakor je že navadno o jedna-
kih slučajih, izreden.

Prišli so ljudje tudi iz bližnjih vasij in po¬
sestev in pogrebnega sprevoda udeležil se je tudi
mož, ki je bil ranjkemu nerazdružljiv prijatelj, s
katerim pa sta se nekoliko let sem sovražila.

In ko so na pokopališči najbližnje veče vasi
rakev spustili v grob, zasuli jo in so se udeleženci
žalostnega obreda razšli, ostala sta na grobu samo
ta mož in nesrečna udova.

Stala sta si nasproti, oči v tla upiraje.

Zdajci oba dvigneta glavi — njiju pogleda se
Brečata . . .

Iz prsij uboge udove izvije se lahek vzkrik.

„Ti si — Vid?“ bilo je vso'; kar je mračno
prišlo raz njene tresoče se ustne.

V obličji ogovorjenega ganila se ni niti mišica;
a v negotovem pogledu njegovem treslo se je nekaj,
kar je potrjevalo strašno sumnjo udovino . . .

Ne on, ne ona, nobeden ni izpregovoril bese¬
dice več in razšla sta se kot popolnem tuja člo¬
veka . . .

Izgubivši živitelja borila se je obžalovanja
vredna udova bedno z življenjem — delala je kot
črna živina, malo da se ni izdelala . . .

Za svoje gorje ni imela besed. Kaj je trpela,
nikdo ni zvedel, niti slutil.

Tudi mož, o katerem je bila prepričana, da
je njo in dete njeno oropal pridnega rednika, z
mračnega njenega obraza ni čital druzega kot nemo
žalost

Sicer sta živela oba kot poprej — kot popol¬
noma neznana človeka.

Govorila nista nikdar, in kadar sta se srečala,
drug druzega uiti pogledal ni . . -

Tako je mineval dan za dnevom, teden za

tednom, mesec za mesecem . . .

In na obletni dan pogreba sta se po naključji
srečala in njiju pogleda sta se zopet ujela . . .

Njemu se je zdelo, da je okolu njenih ustnic
igral lahen usmev . , .

Ohrabril se je ter jo nagovoril.

Odgovorila je z jedno samo besedo; ta beseda
je zadostovala.

V nekoliko dneh sta se približala in v ne¬
koliko tednih postala je — njegova žena,--

toda žena, kakeršne gotovo še ni bilo —-

Kar je temu sledilo, je jedna onih zastavic
ženskega srca, ki se upira opisovanju.

Vnovič omožena vdova ni bila dražestna, tem
menj očarujoča, a vender je zmogla več nego bi
žena najbolj dražestna in zapeljiva.

Raznetila je v moževem srci staro njegovo
strast — skoro do blaznosti . . .

Oba sta bila sicer skopih besedij; a vsaka
njena beseda, vsak njen ukret, vsak pogled bil mu
je povelje.

Delal je brez prenehanja, da bi ustregel vsaki
njeni želji.

Kdor ve, kako trd je zaslužek v gorah iu kako
čudne so časih želje in zahteve žene, ki ve, da je
mož njen otrok, mogel se bode vsaj nekoliko umis¬
liti v nenavadno stanje obžalovanja vrednega moža.

On ni imel moči, niti volje ženi v čem na¬
sprotovati.

Delal je od ranega jutra do trde noči do one¬
moglosti — —

„Idi, idi, Vid! rekala je ona, kadar se je
utrujenosti opotekal. „Misli na ubogo dete moje!"

In te ali podobne besede so zadostovale.

Večkrat je bil do smrti izdelan, a je vender
šel, da si s trudom prisluži nekoliko krajcarjev in
bodil je, ko je bilo dete čez nekaj časa umrlo.

Mož, ki se je bil sčasoma navadil nekdanjega
prijatelja svojega tako sovražiti, da je mogel, pah-
nivši ga v lesu z brvi, gledati umirajočega, ne da
bi se mu le jedna mišica ganila v obrazu, postal

je otrok svoje žene in to tudi ostal . . .

* *

*

Zopet je minil dan za dnevom, mesec za me¬
secem, leto za letom.

Odveč se nam zdi, opisovati nadrobno jedno-
lično življenje in dninarsko delo v gorah.

Dan se ne razločuje od dne indelo je vedno tako
ali pa temu podobno: žuljavo, uničujoče, moreče . . .

V petih letih postavni, močni in zdravi mož,
ki je kot samec delal za tri najmočnejše, ni bil več
kos niti delu za jednega.

V desetih letih — v štiridesetem letu svoje
starosti podoben je bil izdelanemu šestdesetletnemu
človeku in že niti toliko moči ni več imel, kot jeden
iz najslabših.

In čez nekaj časa — kakor v takih okoli¬
ščinah drugače niti mogoče ni — privlekel se je
nekoč do koče ter se onemogel zgrudil . . .

A žena je imela še sedaj res čudovito moč
nad njim.

Ko je okreval, šel ali prav za prav vlekel se
je zopet na delo ter se vrnil do smrti utrujen in
izdelan, dokler se ni čez nekaj naslednih mesecev
omahujoč in z naporom vseh sil privlekel do koče

In čez nekoliko dnij, katere-je siromak prebil
v mračnem polusnb na postelji, prišel je podoben
jesenski dan, kakor pred leti, ko se je bil brez
priče srečal s kletim tekmecem v lesu na usode-
polni brvi.

Rubinasto solnce je bilo baš zašlo — zahod
gori v krvavih bojah in rudeči somrak prodira skozi
okno v kočo.

84  - '

Pri postelji na smrt bolnega stoji žena —
prvič čez več let, kar je njegova družica — hladno,
z mračnim izrazom v obličji ter upira iskreče po¬
glede možu v bledo lice.

„Ali še kaj hočeš ?“ šepne on s slabim glasom.

„Veš li, zakaj umiraš? vpraša ona zbadljivo.

On gasneči pogled željno uprč v djo.

„Kakor ti njega, tako jaz tebe", veli ona z
ostrim, ledenim glasom ter — se obrne strani.

Bledo obličje njegovo nabere se v najbolest-
nejši izraz.

Umel je-

Zvesta do onkraj poba.

(ČeSki spisal J. Arbes; preložil Vinko.)


Jesensk večer . . .

Za meglenim Petrinom vznaša se otožni me¬
sec ter baš skozi jedino okno meče mrklo svetlobo
v neprijazno kuhinjo.

Pri oknu sedi kakih dvajset let stara devojka
— služkinja — ter brezmiselno gleda preko streh
sosednjih hiš v negotovo praznoto.

Oblečena je po domače: v preprosto katunovo
krilo — a že iz obleke je poznati, da je baš ne¬
delja.

Okrog in okrog vlada globoka tihota.

Sedaj pa sedaj prešinijo devojki dušo mračni
spomini in vsakdanji obrazi baš minolega dne.

Spominja se gospe in gospoda, pri katerih že
služi tri leta . . . Gospa — kakih dvaindvajset let

88

stara, bleda in večkrat bolehajoča blondina — že
davno spi . . . Gospod — postaven mož pri tridesetih,
kolerične čudi — je baš z doma, bržkone pri kaki
zabavi.

Umljivo je, da je ti vsakdanji spomini niso
mogli globokejše ganiti . . . Stoprav ko so se jej
pred duševnim pogledom pričeli dvigati drugi obrazi,
izpremenilo se je tudi njeno duševno razpoloženje.

Dosedanje njeno življenje ni bilo vredno za¬
visti ; z rožami ni imela postlano, a uzorno je iz-
polnovala vsakdanje dolžnosti svoje ter bila v obče
zadovoljna.

Gospa je sicer časih zarenčala, časih tudi
zmerjala, tudi gospodu je večkrat ušla kaka ostra
beseda, a krivice dekletu ni delal nobeden.

In ko je to premišljala, zdelo se jej je skoro,
da za trenotje nima druzih skrbij, nego li ohraniti
si primerno zadovoljnost gospode svoje i na dalje
— in da bi se nič, prav nič ne izpremenilo v nje¬
nem življenji.

A vender so jej zopet časih dušo prešinjale
čudne iskre nemira, nezadovoljnosti. Doživela je
toliko takega, bar jo je moralo po pravici boleti.

- 0.7

Na primer, da jej ves ta čas, kar je bila v službi
— niti gospa, niti gospod le jedenkrat ni pogledal
v oči naravnost in presrčno, kot človeku, s katerim
sta zadovoljna, ali kateri jima je vsaj primerno všeč.

Res — lahko bi se za to prav nič ne bila
zmenila; a ko je o tem nehote dalje premišljevala,
bo je sama sebe vprašala, kaj je temu prav za
prav uzrok, bilo jej je tako tesno pri srci, malo da
se ni jokala.

Saj tudi^ni bilo čudo-

Bila je — kakor pravi vsakdanja fraza —
„grda kot noč“ . . .

Že kot otrok bila je v rojstni vasi predmet
pomilovanja. Ko pa je kot sedemnajstletno dekle
odšla v Prago služit, morala je skoro štirinajst dnij
hoditi od hiše do hiše, od stanovatfja do stanovanja,
dokler se je niso usmilili v rodbini malega urad¬
nika, pri katerem služi.

Bila je sirota. Roditeljev in šole ni poznala.
Znala ni niti pisati, niti brati in ako je računala,
pomagala si je s prsti — izkratka, bila je jedno
izmej onih preubogih bitij, nad katerimi se je bila
usoda na skoro neverjeten način pregrešila.

7

Od vseh povabnostij, s katerimi očarujejo do¬
vršene krasotice, imela je le tri: bogate, mehke,
črne lase, sDegobele zobe in simpatišk glas.

A kaj so jej pomagali zavisti vredni valovati
lasje, segajoči jej, kadar jih je razpustila, skoro do
kolen, ko jih je imela malobrižno zapletene in je
na glavi nosila globoko na oči potegnen robec, ki
jib je zakrival?

Sicer pa tudi nje prijetni glas ni vzbujal
zavisti. Bila je molčeča, nezaupljiva, sama svoja —
in to iz prirojenega uzroka: niti jezika ni imela
dovolj v oblasti. Kar je govorila, bilo je zmerom
brez zveze. V vprašanjih in odgovorih omejevala se
je vsikdar na najpotrebnejše.

Mimo tega bila je vedno osorna in redkokdaj
jej je kak smehljaj šinil preko obličja. Ni imela
torej prilike obračati nase pozornost niti s krasnimi
zobmi, niti s prijetnim glasom, še menj pa s črnimi
lasmi . . ■

Ni torej čudo, da jo je sedaj, ko se je živo
spomnila tega ali onega znatnejšega trenotja svojega
življenja, večkrat preletel mraz, a takoj je zopet
čutila, kako se jej celo telo počasi ogreva.

91

Jedenkrat jej je bilo kakor človeku, kateremu
8 e na ustnah trese opravičena tožba, ki jo šiloma
zadržuje. Iznenagla čutila je čedalje večjo praznoto
v duši, tako da se jej je zdelo, kakor bi na celem
svetu ne bilo ničesar, kar bi jo moglo ako treba,
vsaj za trenotje potolažiti . . .

In vender so bile njene misli v tako čudnem
razpoloženji, da bi jej bil jeden sam mrkel žarek
prave prijaznosti dušo pretresel, da bi skoro za¬
vrisnila —-

Zdajci se vzdrami.

V bližnjem stolpu svetomiklavškem pričela je
biti ura.

Nehote pričnč šteti, a ne došteje. Zdi se jej,
da je odbila jednajst in ozre se okrog po kuhinji.

Nepravilni, običajno nepriljudni prostor z ne-
brojnimi kuhinjskimi posodami in orodjem imel je
v mesečini neprimerno prijaznejše lice.

Vse, kamor je padala mesečina, zdelo se je,
kot da je navdahneno — mehko, gibčno in svetlo.
Navadne plehaste posode na steni blizu peči svetile
80 se tu in tam kot srebro. Služkinje preprosta po¬
stelja v čumnati nasproti odprtim vratom — drže-

7 *

čim v temno predsobo, skozi katero se je šlo v
pravo stanovanje, da ni bilo treba iti skozi kuhinjo
— tudi ta postelja, obsejana baš od polne lunine
svetlobe, vabila je k počitku kot ležišče bog zna
kako priležno.

Čez trenotje dekle vstane ter se prične sla¬
čiti. A slekla se je samo na pol. Gre k postelji,
sede na krajnik, razpusti si lase ter dalje sedi,
kakor bi počivala.

Čez nekaj minut — kakor se že prigodi lju¬
dem v samoti — prične tiho mrmrati napev neke
ganljive, otožne pesmi.

Njen simpatični glas se je zadrževan a ven-
der čedalje glasneje tresel po zraku, tako da je
čez trenotje preslišala škripanje vrat, držečih s hod¬
nika v predsobo, v katero je bil nekdo na tihem
vstopil.

Ona brenči napev dalje — sedaj tiheje, sedaj
glasneje-niti slutila ni, da jo iz temne pred¬

sobe nekdo opazuje.

V polni mesečini — z razpuščenimi lasmi in
na pol slečena zdela se je, kot da je povsem drugo
bitje, nego li po dnevu ali v večernem mraku. In

simpatični nje glas zvenel je tako prijetno, sedaj
sladko-otožno, sedaj zopet bolestno-—

Zdajci jo vzdrami.

„Vi še ne spite, Katrica?“ upraša nekdo iz
predsobe šepetaje in prijazno.

Spoznala je gospodov glas.

A prej nego je odgovorila, priplazil se je
gospod tiho in oprezno po prstih v kuhinjo.

Hotela je vstati, a telo jej je od osuplosti za
trenotje odpovedalo službo.

Opazila je, da je gospod nekamo vzburjen —
bržkone se vrača iz vesele, morda celo bujne
družbe . . .

„Ali gospa že spi, Katrica?“ upraša gospod
z nova šepetaje, ustavivši se tik pted devojko, ki
je stoprav sedaj skušala vstati.

Hotela je odgovoriti, a gospod jo prehiti.

„Le sedite, Katrica,“ šepnil je nekako razbur¬
jeno, a vender prijaznejše, nego poprej kedaj. „Že
grem — hotel sem samo — — ko sem videl, da
ne spite-“

A ni izgovoril.

Mirno je potisnil vstajajočo dekle nazaj na
stranico ter stal pred njo neodločen, kakor bi ne
vedel, ali sme ostati, ali ne.

Devojka je bila prva trenotja mirna; a vsak
naslednji hip bilo jej je drugače pri srci. Čedalje
bolj je bila v zadregi. Bilo jej je mučno, a takoj
zopet nekako sladko, kakor bi jo bil kdo zasačil
pri karanja vrednem činu, ki jo je osrečeval.

„Le pomislite, Katrica,“ pravi gospod zopet
šepetaje, „baš mi je prišlo na misel, da Vas doslej
niti uprašal nisem, Vam je li všeč pri nas — ste
li zadovoljni ali-“

Devojka dvigne glavo, kakor bi gospoda ho¬
tela pogledati v oči; a takoj glavo zopet povesi.
Hotela je odgovoriti, a besede so jej zastale na
ustnicah.

Gospod za trenotje molče stoji pred devojko,
potem pa molče sede kraj nje.

Ona se strese.

Čutila je, kako jej kri kipi — mirno sicer, a
čedalje bolj, od srca do glave in nazaj. Zdelo se
jej je, kakor bi se nečesa bala in zopet — kakor
bi pred ničem ne imela strahu, d&, kakor bi ko-

prnela po nečem, kar bi jo moglo prestrašiti in
vznemiriti.

Hotela je vstati, a ni mogla.

Čez trenotje skoro mučnega molčanja gospod
zopet šepetaje izpregovori. A devojka zmisla nje¬
govih besed že ni več umela. Zmedeni vir najraz-
nejših čuvstev bil je že tako močan, da se jej je
zdelo, kakor bi jo zagrinjal miren mrak.

Čutila je le gorki njegov dih na svojem lici
in zdelo se jej je, da dviga za njo roko, hoteč Jo
objeti.

V tem se zunaj dvigne veter ter potrese z
oknom. Zajedna je prodrl tudi na hodnik pred
predsobo, tako da se je slišalo, kakor bi bila vrata
zaškripala.

Gospod naglo vstane.

„ Lahko noč, Katrica!“ pošepta — ter izgine
v senci predsobe baš tako iznenagla, kakor se je
bil prikazal —-

Devojka je ostala kakor odrevenela ter sapo
zadržujoč prisluškavala. Čula je oddaljujoče se ko¬
rake, čula, kako je kljuka zaškripala in so se za¬
prla dvoja vrata . . .

Nato je nastala znova globoka tihota.

Katrica je sedela na stranici brez moči kot
pribita. Še sedaj je napeto poslušala, kakor bi se
imeli utihnivši glasevi znova ozvati, in stoprav čez
nekaj minut se jej je zdelo, kakor da se je prebudila
iz prijetnih, a vender mračnih sanj.

Vse, kar se je bilo baš prigodilo, zdelo se
jej je kakor gola prikazen, trpevša nekoliko trenotij.

Od kraja se jej je zdelo, kakor bi to niti ne
bilo res, a vender-

Čuden, poluglasen vzdih izvil se jej je iz
prsij . . .

Poslednjič je ustala in še le sedaj je spoznala,
da se trese, da je razburjena.

Opotekla se je k odprtim vratam ter prisluš-
kavala tudi tukaj — bolj nego li po gospodovem
odhodu.

Zdelo se jej je tudi sedaj, da ni, da ne more
biti resnica, kar se je bilo zgodilo — a vender se
ni mogla ubraniti misli, da se gospod vrne — da
se mora vrniti . . .

Globoke tihote nočne pa ni motilo druzega
kot sedaj pa sedaj žvižganjo ali bučanje vetra.

137

Cez nekaj minut opoteče se zopet k postelji
ter znova sede na stranico.

Dolgo je sedela nepremično, upirajoč oči v
praznoto.

Časih se jej je lice nabralo v sladko-bolesten
nasmeh. Tudi ustnice so se jej tam pa tam stresle,
kakor bi hotela nekaj reči; zmedeno vrenje naj-
raznejših čutov in mislij bilo je do cela nedoumno
— polumračno, a vender skrajno razburjajoče . . .

Zate čute ni imela besed, skoro jih niti umela ni.

Bila je skoro nezmožna nasproti svojim čutom ... j

* *

*

Kar je sledilo, je jeden iz onih nedoumnih ;
duševnih romanov, kojih pajčevine razpresti bode ;
naloga prihodnjih generacij, da nastopi doba reel- i
nega reševanja nalog neprimerno težavnejših, nego (
kakeršnih se sedaj mi moremo lotiti.

Že sam poskus, razmotriti kolikor mogoče
natanko in pravično individualni duševni proces tako
preprostega bitja zahteval bi od naše strani tako e
podrobnega, ako bi tako naneslo, obširnega slikanja
brezbrojnih stopinj čuvstev, da bi večino čitateljev
utrudil gotovo že s prvimi poglavji. <

Omejujemo se torej izbrati nekoliko najvaž¬
nejših momentov.

Katrica celo noč ni spala, vsled čudnega,
sladko-bolestnega in plašno-osrečujočega razburjenja,
o katerem doslej ni imela niti pojma.

Dušo prevevali so jej najraznejši spomini in
misli — sedaj blage in prijetne, a kmalu zopet
take, kakeršnih se često srce krči v neopisni tes-
noti. Jedenkrat se jej je zdelo, da tudi sramežljivost
zahteva svojo pravico; a takoj bilo jej je zopet,
kakor bi jej duša in srce vender le vriskala . . .

Zaspala je stoprav proti jutru.

In ko se je po dveurnem nemirnem spanji
vzbudila, bila je nepričakovano vender le neumljivo
sveža.

Naglo je pospravila ter skuhala zajutrek; —
a ko ga je kot vsako jutro nesla v sobo, tresla
se je . . .

Ustopila je v sobo svoje gospode s povešenimi
očmi in čutila je, kako jej je lice čedalje bolj go¬
relo. Toda niti gospa, niti gospod, ki devojke kot
običajno niti pogledal ni, nista opazila tega-

Od tega časa bila je Katrica bolj molčeča in
boječa, nego ii poprej. A vsekdanje mnogobrojne
in zoperne opravke svoje zvrševala je z neizmerno
pridnostjo in vstrajnostjo; posebno se je prizadevala,
da bi pred vsem drugim in v vsem ustregla —
gospe . . .

Sicer se v njenem življenji ni izpremenilo
prav nič.

Gospod in gospa vedla sta se proti njej kot
poprej, skoro prezirljivo — a kadar se je deklž
čutilo samo, posebno zvečer v kuhinji in zlasti o
mesečnih večerih, polnile so jej dušo sicer mrkle,
a vender le dražestne slike čudne in zraven skoro
nedoumne sreče .. .

Časih se jej je zdelo, kakor bi si sploh ne
želela, da bi se ponovilo, kar je bilo v njeni duši
vzbudilo tako čudno premembo in bilo jej je skoro ,
všeč, da je gospod že delj časa'zvečer ostajal doma .
in če je zvečer vender le šel ven, da je šel z gospd,
s katero se je tudi vračal.

Tako je mineval dan za dnevom, teden za

tednom, da je prišla pomlad-— in gospod

je nekoč zvečer zopet sam šel od doma . . .

i.

Ko je odhajal, se je Katrica stresla.

Kaj se je ves večer godilo v njeni duši, upira
se opisovanju. V najslajši razburjenosti je čakala
in se zopet — ne upala čakati . . . Brezštevilokrat
je kuhinjska vrata kakor po naključji odprla, a jih
takoj zopet zaprla, jedenkrat celo zaklenila s klju¬
čem — da bi se ne zdelo . . . Pozneje pa jih je
vender pustila odprta . . .

Skozi okno je prodirala v kuhinjo mrkla me¬
sečina in Katrica, sedeč na stranici svoje postelje
oblečena, z na pol razpuščenimi lasmi, je čakala,
dokler ni — dočakala.

Malo pred polunočjo začuje na hodniku pred
predsobo tihe korake — sedaj se predsobina vrata
i na lahko odpro . . .

Devojki zastane sapa —-

i Ko pa je ustopil, šel je po prstih skozi temno
i predsobo v stanovanje . . .

Devojki je bilo, kakor bi jo bil kdo zbodel v

»srce.

1  Sramota, jeza in bolest prevare pretresla jej
( je dušo.

TOT

Nehote so jej solze zalile oči.

In to noč je skoro celo prebedela in zaspala
stoprav proti jutru ; vzbudila se je z vnetimi trepal¬
nicami, utrujena, skoro onemogla . . .

Od tega časa se mnogo mnogo dnij v njenem
življenji ni prav nič izpremenilo, k večjemu da se
je dan na dan spominjala s tiho žalostjo usodepol-
nega večera — — — —-—

Psyhični roman pa se je polagoma nevidno
razvijal dalje.

Slediti mu iz že navedenih uzrokov skoro
niti mogoče ni . . . Končujemo torej z nekoliko
črtami, da označimo vsaj glavne njegove točke in
preprosti konec.

Nekako čez jedno leto prišla je nenadoma
katastrofa.

Gospod je najedenkrat zbolel in po malodnevni
bolezni umrl.

Žalost Katričina bila je neizmerna, toda —
nema . . . Trpela je neizrecno in vender ni niti z
besedo, da skoro niti z jednim vzdihom pokazala,
da trpi.

Nekoliko tednov po gospodovi smrti pa je
gospa porodila sinka in od tega časa Katrica ni
mislila na nič druzega na svetu, kot na to dete.

Z neprimerno potrpežljivostjo in udanostjo
prenašala je tugo in bedo obitelji malega uradnika
— delala je, kolikor so moči dale — trpela celo
glad — — in vender je sleherno ljubezen, katere
je bila sploh zmožna, prenesla na dete.

Leto je teklo za letom v neprimerni jednoličnosti.

Katrica se je starala v neumornem delu in v
milih, res da čedalje temnejših spominih na očeta
detetovega.

To dete bilo jej je vse — in ono jedino
moglo je pozneje ceniti plemenito srce Katričino.

Doživela je celo moška leta njegova — in ko
se je oženil, prešla je kot stara rodbinska pritiklina
v njegovo preprosto, vsakdanje, da skoro siromašno
stanovanje že kot poštama žena — grda in gubasta,
a še vedno s krasnimi črnimi lasmi, skoro z vsemi
zobmi in simpatičnim glasom . . .

In zopet je mineval dan za dnevom, leto za
letom v neprimerni jednoličnosti zanjo, in vender

Čez nekaj časa rodil se je tudi sinu deček in
stara Katra trudila se je tudi za to dete z vso ne¬
sebičnostjo uzorne matere ... Ko pa je čez kakih
deset let tudi njemu umrl oče, Katri ni bilo nič
druzega več na mislih, ko to dete in k večjemu še
mesto na pokopališči, kjer oče in ded otrokov spa-
vata večno spanje — — —

In zopet je minevalo leto za letom v isti
vsakdanji jednoličnosti kot poprej. i

Minilo je pet, deset, petnajst in še več let i
— na svetu se je bilo mnogo, premnogo izpreme- 3
nilo — dokler ni bila naposled tudi stara Katra —
že vsa sključena — pokopana vsled svoje poslednje e

in jedine želje v istem grobu, v katerem-'i

Je li treba, je li mogoče k. elegiji tega živ- i
jenja dodati še kako besedo? . . .

(


Kaznjena trdosrčnost.

—33sS5>-4gss=—

(Humoreska, prevel —e—.)


8

Jako bogati kupec Odeški šetal se je s svojo
soprogo po glavni cesti, po kateri je stopal mlad
dragonski častnik brzih korakov iz svojega stano¬
vanja v vojašnico.

Ravno ko je prišel mimo omenjene gospe,
uzrl je na oknu nasprotne hiše mlado dekle, katera
ga je pozdravila, častnik pogledal jo je nežno in
vojaški pozdravil ... V svoji radosti ni videl pred
seboj nestvora, kateri moda imenuje „šlep“ ... nje¬
gova ostroga zamota se v nestvor in prsk! preluk¬
njana je bila svilena obleka na „šlepu“.

»Stokrat prosim odpuščanja, milostiva!" vikne
častnik. »Neutolažljiv sem nad storjeno škodo . . .
morda se pa da vender še popraviti . . .“

„Ni mogoče," upije gospa, »„šlep“ je strgan,
obleka uničena."

8 *

108

„Vi morate škodo poravnati," dostavi soprog.

„Saj poplačam," pravi poročnik, „tu je moja
adresa!" Vzame svojo listnico in da svojo vizitnico,
pa kupec odkloni list in pravi jezno: „Kar precej

plačajte . . . preje Vas ne spustimo."

„Prosim Vas, služba me kliče, če pridem pre¬
pozno, čaka me trda kazen . . . Koliko znaša pravo
za pravo škoda?"

„Obleka je nova," pravi gospa resno, „prvi-
krat jo nosim in zatorej zahtevam čisto polno svoto:
Dve sto rubljev."

„Dvesto rubljev!" vikne presenečeno mladi
vojak. „Moja letna plača znaša komaj toliko."

Kopica radovednežev poslušala je že njih raz¬
govor.

„Potem zahtevam, da idete z nama k sodniku,
pravi gospa.

„Ravno sedaj je seja," pravi soprog.

„Vi me pripravite s svojo zahtevo v največo
zadrego," prosi nesrečni dragonec. Nekaj časa se
še dogovarja, ali parček je neutolažljiv in neizpro¬
sen in preti z zaporom. Policist se je tudi že pri¬
bližal. Lajtenantu ostane zadnja pot k policiji.

109

Sodnik ravno ni imel nikacega opravka. Stvar
so mu hitro razjasnili in odložil je kratko in jasno :
»Lajtenant ali plaža ali mora v zapor.“

„Takoj plačati mi je nemogoče, 0  pravi lajte-
nant. »Ali ni tudi cena previsoka? 0

»Vsak ceni po svoji volji svojo lastnino,"
pravi sodnik. »Sicer bi tudi sam svetoval tožite-
ljema, naj delata človeško in ne pogube častnika."

Tem besedam je živahno pritrjevalo zbrano
občinstvo. Kupec pomenkuje se nekaj časa z ženo.
On je bil pripravljen k temu, a ona nikakor ni
hotela in odločno odmigovale z glavico.

»Pravica naj odloči dalje 1“ zaupije odločno
gospa. »Sodnik, prosim, naj se moja zadeva na¬
daljuje."

»Samo trenotek! 0  oglasi se globok bas in po¬
sestnik ogromnega basa, starec s sivo glavo v gene¬
ralski opravi, vrsto križcev na prsih, prikaže se pred
sod8kim stolom. »Gospod poročnik, ali vsprejmete
dve sto rubljev od mene kot posojilo? ... Saj mi
je takoj lahko povrnete? Jaz sem upokojen general
Soborov!“

110

Pri teh besedah pošepeta dragoncu nekaj besed
na uho. Obraz zatoženca ujasnil se je takoj.

»Sprejmem posojilo," odgovori on in poda
bankovee starčeve dami. Ona jih sprejme in hoče
zapustiti s soprogom dvorano.

»Samo nekaj še,“ zakliče častnik. »Sedaj pro¬
sim sodnika, naj mi pripomore k moji lastnini."

»Kako toV“ upraša sodnik.

»Obleka je moja, plačal sem jo."

»Še danes pošljem jo k Vam," pripomni malo¬
marno gospa, »ker Vam prijajo te cunje. Dajte nam
svoj naslov!"

— »Ne tako, milostiva! Tudi jaz imam pra¬
vico zahtevati, da se ta stvar takoj reši. Prosim,
izročite mi takoj moje stvari. Mudi se mi!"

Občinstvo se je komaj zadrževalo smeh.

»Vender ne morem tu v dvorani sodski sleči
se!" zavpije, rudeča kakor puran jeze in sramote
žena trgovčeva.

»Oho, pozabili ste, gospa, da je to sedaj
moja obleka", odvrne hladnokrvno oficir. Njen so¬
prog še jedenkrat zatrjuje v zadregi, da se mu
obleka precej pošlje, saj je vender le slaba šala,

111

tako zahtevanje, naj se njegova soproga sleče tukaj
pred občinstvom.

— „Gospod, jaz to čisto resno zahtevam", pravi
častnik, „in prosim gosp. sodnika, naj stori daljne
korake".

„Zahteva je opravičena", pritrdi suho sodnik.
»Častnik lahko zahteva, da se mu takoj vroči last¬
nina. Ali se temu proti vite?"

„Gotovo!" hrešči žena. »Nikdar tu ne slečem
svoje obleke."

Sodnik migne sodnijskemu slugi in bradat mož,
odslužen vojak stopa mogočno in odločno proti dami.

Veselost v vrsti gledalcev narašča.

— »Stojte!" zavpije trgovec. »Jaz kupim
obleko nazaj. Tu imate dve sta rubljev."

— »To ne zadostuje," odgovori dragonec in
odkloni ponujeno svoto. »Vsakdo ceni svojevoljno
svojo last. Obleka stane me najbrže zapor zaradi
zamujene službe, potem sodne stroške zaradi iz¬
gubljene pravde. Jaz zahtevam tisoč rubljev."

Občinstvo zasmeje se glasno, dokler sodnik
odločno ne zapove mir. Njegov odlok bil je zopet
čisto miren, stvaren:

112

„Zahteva je res neprimerno visoka, saj toženi
stranki ni treba je vsprejeti. Dama lahko odkloni
odkup obleke in jo lahko tukaj pusti.

— „ Tisoč rubljev ... To je nesramno!" kriči
dama srdito.

„Nikakor“, odvrne galantno lajtenant. „Sicer
pa ne mislim, okoristi sebe pri tem kupu. Ostali
znesek naj dobe vojaške sirote zadnje vojne. Ozirom
na to povišam ceno za svojo  obleko na d ve¬
ti so č rubljev".

Trgovec odpre listnico: „Vi storite to, kar
sem jaz menil že storiti, gospod poročuik ... tu
imate dve tisoč rubljev. Draga je sicer ta lekcija
ali ima dobre posledice. In važno, pravi sodnik:
Obravnava je končana, ker so se stranke pobotale !„


Na plesu..

(Češki spisal T. S. Machar.)

t .


...-M,., s,,.., .............. MM .... .MM,,,..«.... s-....

Bil sem zadnjič na plesu. Prišel sem tja jako
pozno, kar mi je bilo vsejedno, kajti nisem mislil
plesati.

Po polunoči vsedel sem se gori na galeriji, od
koder sem imel prost razgled po vsej dvorani. Od
zdolu dvigal se je k meni vroč zrak nasičen z raz¬
nimi parfumi las in kril, droben prah plaval je po
vsej dvorani in se — polegal „po stoleh in krilih,
godba bila je že utrujena, lica plesalcev rudela so
žarno, pričeske bile so že razmršene in potni lasje
lepili so se v neredu k čelu in sencima, ki so se
vsled potu svetili s sosebnim leskom, kretanja ple¬
salcev bila so neprožna — vsi so bili utrujeni —
in vender so se zabavali! . . .

— Blizu mene zašumelo je krilo — ozrem se,
ah! Helena!

116

Šel sem, da se jej poklonim, pozdravila me je
radostno in me povabila, da sedem poleg nje.

Oh, davno je že temu, ko je bila Helena kra¬
ljica bala. Danes pokrivajo jej znatne gube čelo,
velike, modre oči gledajo žalostno doli na plesajoče
pare — jesenska cvetica! . . -

„Ali ne plešete, gospica?" začnem razgovor.

„Ne, utrujena sem“, odgovorila je z vzdihom,
ki jo je izdal, da laže, rudela ni, kakor plesalci,
niti potila se ni.

„In potem", nadaljevala je brzo, „zdi se mi,
da ples izgublja za mene zanimivost. Glejte jih od
tu gori — kaka nezmisel to! Dva človeka držita
se objeta in se vrtita o zvokih slabe godbe po dvo¬
rani ! Smešno! In ti ljudje plešejo, kakor bi bil
današnji dan zadnji njih življenja! Poglejte onega
študentka tam-le! Pleše z malo blondinko, kakor
bi si hotel izplesati dušo! Revež, tako suh je! Da¬
nes zapravil bode zadnji groš, da more biti pred
njo kavalir! Jutri dopoludne pa bode gledal nez¬
nosnega, gologlavega profesorja, v ušesih zveneli
mu bode valčki in polke in opoludue bode se mestu
obeda spominjal svoje neumne blondinke! . . .“

117

„Ali ondu oni dandy!“ nadaljevala je Helena s
pritajeno jezo, „jutri bode, kakor po navadi, brusil
pete po ulicah, metal na okrog slabe dovtipe in
drzne poglede, preklinjal dolgi čas — kako ta člo¬
vek neokusno pleše! . . .“

„Ta-le z malimi, neizraznimi očmi stanuje po¬
leg nas," kazala je z roko naprej, uradniček je,
ki nima protekcije; jutri sedel bode v pisarniškem
prahu in vzdihoval — ta človek vzdihuje neprene¬
homa", pristavila je z gnevnim smehom.

„Ali pa poglejte ono malo brunetko; danes
je prvikrat na plesu; pred polu letom nosila je še
kratka krilca, vsemu se smeje, žari od razkošja,
in jutri pripovedovala bode svoji prijateljici o krasni
zabavi, o onem mladeniči s črnimi brkicami, o nje¬
govih žgočih pogledih, o sladkem razodetji ljubezni.
O prijateljica se ne bode proti njej ponašala, da je
iste besede šepetal pred mesecem dnij njej, da jej
je isto tako razodel ljubezen, rekla jej morebiti ne
bode ničesar, le obledela bode — eh, to življenje
je glupa komedija. .

V istini sem se čudil odkod Heleni toliko strupa.
Gledal sem doli. Po svetlem parketu kretala se je

118

lahko in dražestno v preprostem krilu, ki se jej je
ljubeznivo podajalo, modrooka blondinka z dolgimi, 'i
svetlimi kodri. Sedela ni niti trenotek, plesalec za »
plesalcem čakal jo je ter jo odvajal v šumni raj. I
Helena opazovala je moj uprti pogled.
n Ali vam tudi ugaja ?“ uprašala je zbadljivo.
„Seveda, vsi ste jednaki. . . Veste, kdo je ta krasna
koketka? Naša bivša šivilja! Zato sein odšla in ne
plešem, v taki družbi se ne morem zabavati! . . .“
dodala je z navideznim nezadovoljstvom.

Pogledal sem jo v oči. Modri pogledi sledili
so otožno svežo šiviljo. Razumel sem. . . Bivši njeni
šivilji dajejo plesalci prednost pred njo. . . To žali '
■ njeno domišljivost . . . družba začenja jo zanemar¬
jati . . . stara ste, Helena, stara. . .

Uboga šivilja! Tudi ti spominala se bodeš
jutri tega plesa, zabave večjih krogov, spominala se
šivov, katere si morala narediti, krvi, ki ti je pri
1  njih tekla iz razbodenih prstov, ur, katere si prebdela
pri svitu kadeče se svetilke, preden si si prislužila
< novcev za obleko, ki bode ležala pred teboj na
> stolu razdrapana in strgana! Iu kdo ve, bodeš li o
1 tem spominu srečna in ne bodeš-li obžalovala vsega. ..

119

Helena se je premaknila. »Domov pojdem",
rekla je mrzko, »zdi se mi, da je moja majka že
zaspana", in z lahkim poklonom je odšla. . .

Bilo mi je je žal. Jesenska cvetlica . . ! Doli
pa se je plesalo naprej. Prah, parfum las in kril,
z gorkoto nasičen zrak in hripavi glasovi plesalcev
dvigali so se k meni.

Plešite naprej, le plešite! Ples vaš je dokaz,
kako trapen, grenek in siromašen je ta svet, ka¬
terega ste se radi nekaj ur rešili, kako ničevno in
prazno je življenje, v katerem ste srečni nekaj ur,
ko ne čutite njega pesti. . .



r

i