221, štev.
Pavšalni franka /
petek 12, septembra 1019,	fl.	leto,
V$2JA v Ljubljani to. ps poStii
teta .	.	.	K	U-~
W *8i3	.	i	,	.	«•—
iata .	.	,	„	2I-—
»55«? <	,	.	, 7—
S«.si»m«tvo;
*» late Kapra)	KB5*—
** 0*3 fcsfe	s	, ao—
•*« fofr! Mr	,	. W*~
*<* &*«*»$	„	„ Si?—
SreSmSto* je »e Sure*. trg* *Ser. 18» Velela* M8. — OgtraTalltva jo as Marijfaeni trg« ?t3T, 3, — ff4?.«ta» 3t«V. <4. ‘
>$3
*l fiw«M aaralka km
yo»Iljatra denarja n a, *we»a ozirati.
»•
LMjian
vfifla, >• pe-
rao»,-	i	In	ti-
cer l asm vizo*45 mn
širok prostor s« enkrat
f0 Tla, u večkrat gropmt.
Isshaja ?i.ak dan ^utiraj.
Pcmmemm 'StevMIm vejjg 40 vinarjev.
y*&■&« laaeratov i. dr. se naj arl-!o|l m wtft-»T»r dopisnica alt sasiaks. — lioalal «aj 79 ?.<■••	—	Bokepie	s«	ne vrata}*.
Kaos.
Igra se začenja znova. Versajska mirovna pogodba se ie kiha — val prihaja od Amerike.
Wilson ima v senatu proti sebi ™.0.,.£F02,,C,i°\. ki ji I'e cili. da se
državah .» 0!» traletat v Zedinjenih državah ne ratificira. Ta boj zasledu-
oidu s^nr	u 8|i,rane držale na za-
hi t «? x eCejgn{0 nervoznostjo, Saj ni^i« ? °P0*»cijtae zmage razpadla »ranceskoangieškoamerižka. zaščitna zveza, ki je g. Clemenceau-u gotovo najbolj pri srcu. Italija, k! ni oeležna dobrot te konvencije, bi pa željn i	vsaj prikrito škedo-
Toda le vse drugačni temelji se ”?*jejo. Eden najhujših nasprotnikov 'Vilgonovih je senator Khok, repre-2eJitant vsemogočnih kapitalistov in veleindustrijcev severne Amerike. Knox, le imel pred kratkim v senatu izredno oster govor, v katerem je povdarjal, ?a “i dosegla Amerika s svojim vme-«»anjem v evropske zadeve samo to, p* “1 »e zvezale med seboj Nemčija, Rusija |n japonska; proti tej zvezi bi .la pa zapadna Evropa brez moči in A^na.. civilizacija obsojen* »a pogin.
nal *e d/ži svoje Monroe-vc doktrin* in po enakem načelu prepusti Evropi, da obračuna sama s seboj. Knox je omenjal, da je pariška konferenca ustvarila vse polno Alzacij ter sklenil svoj govor z apelom, da JJM Zedinjene države od centralnih “fzav ne zahtevajo ne maletfjalne, ne ‘*J,torijalne odškodnine ter versajski mirovni traktat kratkomalo zavržejo. K Četudi to ekstremično naziranje •pekovo megoče ne bo prcdilo, je ! .aJ gotovo to, da bo senat glasova! ** izdatne spremembe r— in to je dovolj, Kaj?! v tem slučaju je medse-p°jna ratifikacija med Ameriko in n. pr. francosko in Anglelko po sedanji konstituciji nemogoča. Francoski in ^gleški parlament namreč nimata pra-lLe — kot jo amerilki ima — spre-^mjatt mirovne določbe — pogodba
se tam en bjoe ali sprejme, ali pa
zavrže.
Zlasti je močna ameriška opozicija proti klavzuli, po kateri pripade kitajska provinca Santung Japonski. Ameriški kapital se boji prevelike okr* piive japonskega konkurenti, do katere bi sigurno prišlo, če bi se podvrglo japonskemu kapitalu to ozemlje s 33 milijoni prebivalcev.
Wiison, ki smatra ustanovitev zveze narodov, pa če je ta še tako na slabih nogah, za svoje življenjsko delo, hoče apelirati na narod. Pripravlja se na agitacijsko pot po Zedinjenih državah, zlasti pa na daljni zapad, kjer ima opozicija najbolj trdna tla, kar je vsled sosedstva Japonske, ki pomeni za ameriško trgovino to, kar Nemčija za Anglijo, docela razumljivo. Za njim nameravata pa slediti senatorja Bcrah in Johnson, da priredita povsod protiigitacijske meetinge, čim se predsednik odpelje, čisto v amerikanskem stilu; koi lov avtomobila na drugi avtomobil v kinematografu.
Zanimivo dejstvo je pri tem, da se oglašajo pri opoziciji v avdijenco zastopniki raznih evropskih narodov, ki so z versajsko mirovno pogodbo tudj nezadovoljni. TU amerikanalti državljani, ki ne morejo preboleti nepravičnega kosanja stare domovine, predlagajo senatu svoje protestne iz-
!lwi« «	preračunano	upo-
rablja proti Wilaonu.
Boj je torej trd in tp situacija ne more owati brez tipliva na Evropo. In res, Nemci že agitirajo. Mreže so 21» P°vsod. Na Kitajskem v prvi vrati. Kitajska, ki je bila nekaj časa skoraj |e pripravljena, da se začne glede Santunga pogajati z Japonsko, je sedaj Izjavila, da tega sploh ne stori, predno ne ratificirajo mirovne pogodbe Zedinjene države. Ta »predno* Je pa po vsem tem, kar smo razložili, velik problem in sinovi nebeškega cesarstva so sklenili, da bojkotirajo vse, kar nosi japonsko ime. S!cer tako mirni prebivalci Santunga so zavreli: demolirajo
japonske banke in veletrgovine, uni cujejo vse japonsko blago tudi če ca dobijo jul kitajskem trgovcu. (Kot Curiosum to-le: brez odškodnine sef go japonske fabrikate v kitajskih bogatih zalogah, kitajskim krošnarjem po cestah jih pa pokupijo in nato uničijo.) Kri ni voda torej niti na Kitajskem.
Rnako močna je nemška agitacija v Mehiki, kjer je bil že mea vojno eldorado za Nemce in sedaj se pripravlja tjakaj Izseljevanje ir. Nemčije v veliki meri. Celo mehfkanska vlada bi morda tako kolonizacijo podpirala, zunanji minister Aguirre fierlanga se je že ponovno izrazil v tem smislu, in da bi ti nemški kolonisti ne delovali v konsolidacijo razmer po pariškem receptu, je jasno. Mehika bi postala v tujini važna nemška postojanka, kajti ie sedaj imajo Nemci izredno razvito n. pr. šolstvo.
Na drugi strani zopet je v gibanju Armenija, Egipt, Indija, skratka: cel vzhod-
V takem položaju 60 posamezne klavzule v mirovnih pogodbah z državami -mlnorum Oentium* kot n. pr. z Avstrijo, Ogrsko ali Bolgarijo ter njihovimi sosedi za antanto bolj postranskega pomena. Skrbi jim dela funuament — versajski traktat. Ce se zamaje ta steber, potegne za seboj itak v?e In s tem je računati tudi Ju-
fosJaviji. V prihodnjih člankih se na-ieravamo ozreti nato, Jrakšne so naše naloge Jp kakšne se nam kažejo smeri, ki bF si jih morali pravočasno začrtati, da ne bi v tem kaosu trpeli Škode.
S-r.
UBVSTHi.	Nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
kak«?«‘J*strogo Sb5“; Z'b8iC 86 in Vzk,ikaj’e’
don Jos/ de l^SieroaT’ tudi Ren^.de Lussac in raca na vodi, ta jim je zmešal PHLV0 ?ne neznano 1 radi vloma in ropa v podružBici^ranoSl **? T v Bordeauxu ... Tristo medvedov, l!« naprtil moj dvojnik... In ponaredbe^m-^1 81 Je «.000 frankov - nu, kajpak, Španskemu I« treba reprezentirati; kaj bi revež brez denarja 1 •rav imate, stvar ni tako humoristična, kakor se 2di aa prvi mah... Popis osebe — vse se ujema, sacrebleu ! Oči... nos ... usta... lasje — dovolite,
. se pogledam v zrcalu ... Erapantno l Na prsih «na tetoviran višnjev komet — ne, veste kaj! Ali Pomnite, da je očital onga, umazani »Rdeči plamen' ,n0jim prijateljem norenja za ,višnjevo repatico'?«
. »Zares,« je mrmral SkobvU, ki je le s tažavo sknval svoj notranji trepet. »Človek mora strmeti.«
»Mislim, da. V pomirjenje svoje in vaše vesti vam lebko takoj pokažem, da jaz ne nosim repatice oa prsih,« je rekel grof z glasom največje nedolž-i* * . n,*neC se za «oste pri drugih mizah, si « odpenjati telovnik, »gami poglejte/ne ma-a®* da bi me imeli za bogme koga.«
Toda komisar ga je urno pograbil za roko-»Stojte, grof, ne žalite me! Tega ne dovolim...
Quo vadiš, Italia?
(Nadaljevanje.)
f) Goriška je italijanska zemlja! Tako so kričali Labi v svet o Goriški, istriji in Dalmaciji. S tem nepoštenim vikom so pritisnili na Francijo in ABgfijo, da sta jim podpisali tisti nsjnemoralnejši akt, imenovan ..londonski pakt". Oglejmo ■* atvsr pobližc
Vemo, da šteje Dalmacija 600.000 prebivalcev, — a med temi je' samo 15.000 Italijanov. Istra je več ko 5/* slovanska. Trat, ako odštejemo reg-nlkole, jejna poi slovamki, in Goriška ima okoli 155.000 Slovencev ter J* 18 000 Italijanov- Furlanov. Na Goriškem imajo Slovenci okoli 230.000 ha zemlje, Lahi pa 100 krat manj, t.j. le 2300 ha. In Ec Še pomislimo, da je med Lahi vsaj 60% renegatske krvi, — potem šele dobimo pravo slik'o o „p ur is s} mi terri ltaliani", katero hočejo Lahi zase na puhlem temelju svoje lastne nepoučenosti, pohlepnosti, oholosti In same kljubovalne trme!
Ako diminujemo Trst in Istro, vidimo, da je na Goriškem in v Dalmaciji nasproti okroglo 740 Č00 Slovanom le 36 000 Lahov- Te dvp prot-vlnclji sta razmemo jako veliki in ni teh zemljah se Lahi takorekoč zgubijo! Kako n ai ven dar priznavamo Lahom, da so te zemlje laške, in kako naj prenašam o njih zasedenje? To je nempgoce, temu se ne podvržemonikdar, nikoli, jamais! (Dalje prihodnjič.)
Kongres jugoslovanske ornladine v Zagrebu.
Tajništvo pripravljalnega odbor« za kongres jugoslovanske omladine v Zagrebu javlji: Ker se dan ns dati bližamo tl., 12. In J3. oktobru, ko se vrši kongres, se javlja od vseh strani večje zanimanje in odtiv. Vendar pa do danes niti z ene strani ni bilo točno navedene število ude-itžrukov. Zato prosimo v interesu bolje organizacije kongresa, urejenosti glede vprašanja prenočišč in ostalih potreb in kar najlepšega uspeha kongresa, vse organizacije, skupine in krajevne odbore, da nam čimprej pošljejo sezname udeleinikov, odkod pridejo, s katerim vlakom, kdaj in v katerem številu. To je potrebho, da
kaj vendar mislite o memi? Pravim, da ne; ali pa bom gledal stran — vse kar je prav ... Nič drugega nam ne manjka, kakor da se grof Kuanigsbruch legitimira pred policijo I«
Glas se mu je tresel od silne užaljenosti; toda grofovo uho je ujelo v protestu nepristen zvok.
»Ne, dragi doktor, čast je čast; petkrat sem jo branil s pištolo v roki, zdaj pa naj bi ostal kompromitiran zaradi bedastega slučaja?«
Razjezil se je in vlekel za gumbe tako razburjeno, da so mu prsti odrekali pokornost. Že je iz-dira! briljantni buton na srajci, ko se je vendarle posrečilo komisarju, dopovedati mu, da žali na smrt: saj ga vendar vsi poznajo 1 Roka mu je omahnila na mizo.
»Prav imate, bogme da; osmešil bi se bil kmalu, Ce opljuval i Veste, vročekrvnost je dedna v naši rodbini, tako z materine kakor z očetove plati. Kadar me takole popade, ne vem, kaj delam... Kes, hvala vam doktor; zapišem si vas med svoje aobre prijatelje.«
»Nič hvale, gospod; tudi mi policisti vemo, kaj je človeška dolžnost. Noblesse oblige,« je dejal Skobyll, cikaje na prejšnji razgovor.
»Ah, žalil sem vps,« se je ustrašil grof.« Pa le iz razposajenosti, veiiemite mi; brez slabega namena.«
Kpmisar ae je fino poklonil:
»Tako sem vas tudi razumel, visokorodje. Z eno besedo — zadeva ie položena ad aeta; ne sme-
Tu 1C- .£ko .bJ ht# don	la«	Sierras	po
naših krajin, bi vedeli kaj o tem.«	'
»Sigurno; avstrijska policija ima slavne tradicijeI Sicer pa sem vam poslal takoj od kraja svoje dokumente —«
»Bili so v prekrasnem redul«
»In če bi bilo kdaj potreba —«
»Rotim vas, gospod grofi Igrajva rajši partijb biljarda; saj nanj' ste menda prišli.«
»Zares!« Pogledal je na uro. »Ravno da še utegnem: če ste tako prijazni? Dolgujete i»i revanšo od sobote zvečer.«
. Stopila sta k biljardu. V svojem čuvstvu olaj-Šanja je grof čisto prezrl, da je doktor pobasal nesrečni časopis m ga spravil v prsni žep. Sopel je globoko in gledal svetlo kakor Človek, ki ve, aa mu je sodba spisana, pa se vendar raduje ob misli, da mu ostaja vsaj kratka možnost upora zoper pogin, ki visi nad njegovo glavo.
»Vsak hipec je dragocen,« je kovalo v njegovi glavi. »Ako že mora biti, se vsaj ne ujamem kot šolarček in ne poginem kot ovca, marveč kot voHc. Treba mi je ure, ko izpregovorim besedo obračuna potem naj se zgodi.. .<
Krogle so se potrkavale po zeltnem suknu. Grof je strmel nad svojo mirnosgp in srečo, srna-traje jo za dobro znamenje, dočim je igral komisar od samega premagovanja slabše nego takrat, ko je proč držal za kej. Gledalci so se zbrali ter občudovali mojsterBkih osemindvajset točk, s katerimi j« grpf končal partijo: kako sigurno, kako elegantno; eh, kdpr zna, ta znal
(Dvfis lutki-
pripravljalni odbor pravi Sas izve od vseh, ki Zele, da dobe v redu stanovanje in hrano in da se jim uredi ugodno bivanje v Zagrebu. listo veija tudi za poedince. Brez legitimacije, ki jih odpošljemo vsem onim, ki se žele kongresa udeležiti, ne dobi nihče popusta na železnici. Potrebno je; da posebni poverjeniki za skupine v Bel-gradu, Ljubljani, Sarajevu. Novem Sadu, Cetinju, Skoplju in Splitu pazijo na vse to, da se najlažje in najhitrejše izvede organizacija kongresa. Pozivamo tovariše vseh pokrajin, da zbirajo prispevke za kongres, za katerega se naša javnost žai vrlo slabo zanima in ker so veliki stroški. Ako žele, da izvrši kongres v resnici v velikem slogu, kakor so bile dosedanje priprave,"je .splošna dolžnost vseh omladincev, da pripravljalni odbor izdatno podpirajo. Zato prosimo vse tovariše, da se pravočasno javijo in pošljejo referate, ker se zadnji čas ne bo mogio ozirati na nikake ugovore. Potrebno je da dobi pripravljalni odbor referate čimprej, radi sestave programa in poslovnika zborovanja ______________________
Mirovni posvet.
Mnenja franc, časopisja o podpisu mirovne pogodbe.
Ldu. St. Germain, 10. septembra. (DunKU.) Večerni listi v splošnem simpatično pišejo o podpisu mirovne pogodbe. »Iniransigeant« po3ebno poudarja, da nastop drž. kanclerja dr. Rennerja ni bii prevzeten, da pa je izražal zaupanje v bodočnost avstrijske republike. Da so se jugoslovanski in romunski delegati branili podpisati mirovno pogodbo, temu ne pripisujejo nobene posebne važnosti. »Journal des Debata« omenja, da se romunski odpor Avstrije sploh ne tiče in da bo Srbija najbrž tekom roka t. j. do 13. septembra naknadno podpisala, ker je smatrati, da se člen o varstvu manjšine ne bo nanašal na one pokrajine, ki jih je Srbija anektirala leta 1913. Povodom podpisa mirovne pogodbe zahteva omenjeni list v uvodniku, da naj vrhovni svet napram Nemčiji odločno zahteva premembo ustave. »Populaire« meni, da bo pogodba ravnotako, kakor vse druge odločbe aliiraucev, ostala mrtva črka. Resnično svetovne sile se ne tvorijo v Saint Germainu, temvoč v Rusiji, na kongresu strokovnih zvez v Glasgovvn in na sindikatnem kongresu v Lyonu.
Pravica nadzorovanja zveze narodov se ne bo nanašala na Staro Srbijo.
Ldu. Berlin, 9. septembra. (Ctu.) Reuterjev urad javlja: Iz Lugana poročajo »Secolu11, da ima načrt posebne pogodbe z Jugoslavijo glede varstva manjšin določbo, da se pravica nadzorovanja zveze narodov ne bo nanašala na Staro Srbijo. Tittoni je proti tej omejitvi ugovarjal, vsled česar jo je vrhovni svet odložil.
Dr. Janko Leskovec:
Jubilej in se kaj.
Spomini in slike iz vojne dobe.
(Konec.)
Vrnil sem se na Kranjsko in mislil, da bo vsa) zdaj mir. Kaj še! Koder sem hodil, pri teti ali doma, povsod so ml bili orožniki za petami. Videlo se je vrlim možem, da jim je njihov posel neljub, a morali so storiti svojo dolžnost.
Posebnega neprljatelja sem imel v majorju deželne žendarraerije, ki je dal žendarmerijski postaji v Domžalah sledeča naročilo, ki je navedem kot aSignum temporls* : Poročati je, če so dohodki, premoženje, podpore in zlasti politično obnašanje imenovanega dr. popolnoma brez prigovora, ali če bi kazalo z ozirom na njegovo državno nevarnost (sum) odrediti ddgon iz etapnega prostora ali iz Doba. Zakaj je ta lump (prečrtano in popravljeno v mož) vedno pri poštarlci v Dobu, zakaj ni pri svoji materi v Škofjlioki? Kdo mu daje deuar? Ali jepaštarlca premožna? Kje občuje in s kom?
Politični pretfled.
p Kriza se vleče. Naša država je na znotraj še razdrapana in od zunaj ogrožena, a gospodje v Belgradu navzlic temu slepomišijo. Ne pride ne do koncentrijske, ne do koalicijske vlade. Izgleda, da opozicljonalci, ki sicer drugače niso enotni, vendar v nekaki zvezi skupno nastopajo proti demokratsko-socijalističnem bloku. Govori se, da je opozicija enotna v tem, da se uredi država na federalističnih načelih. To pa so do zdaj še samo govorice ... Ako je pa to resnica, potem se pa skoro res lahko imenujejo demokrati državnotvorno stranko. — Rečemo pa tudi lahko, da so demokrati mnogo popustili in se gotovo v neki meri potrudili, da bi prišlo do sporazuma. Skoro nehote moramo marsikaj takorekoč slepo priznati demokratom že radi tega, ker poleg drugih strank tako fanatično nastopajo proti njim tudi manjše stranke, ki so gotovo vse prej kot jugoslovanske. V časopisnih polemikah se kaže na vsak korak, da so strankam le strankarske, pa tudi celo osebne koristi merodajne. Pri tej priliki moramo deloma pritrditi g. MH. Pribičevfču, ki je napisal pred kratkim v „Riječi SHS“ članek: Pisma inteligenci, v katerem pravi med drugim, da je kriza v naši inteligenci, ker ni dorasla današnjemu velikemu času našega naroda. Nismo še dozoreli za svobodo. Prehitro je prišla in prevelika je svoboda in nas je našla čisto majhne. Plemenski separatizem in strankarski spori, katerim zastonj iščeš pravi temelj, so pa sicer drugače znak, da smo pristnega slovanskega pokolenja; kajti — pravijo namreč tako — že tudi stari Slovani so imeli usodepolno lastnost nesloge ravno v kritičnih momentih. — Vzemimo slučaj: ta kriza in slepomišenje v Belgradu je postalo usodepolno za državo. Kdo je kriv? Vsi se bodo prali ali krivce bo poiskala neizprosna zgodovina, ki ne pozna zavitih izgovorov in zagovorov, in ko bo narod zrelejši, bo proklinjal tiste, ki so mu zaigrali bodočnost.
p Iz narodnega predstavništva. Ldu. Belgrad. 10. sept. Tudi za današnjo sejo narodnega predstavništva je vladalo zelo veliko zanimanje. Gala-rije ao bile nabito polne. Pred zaključkom seje so poslanci opazili, da se nahaja večjo število opozicijonainih poslancev, zlasti članov Narodnega in Jugoslovanskega kluba v diplomatskih ložah. Med poslanci v zbornici je nastal vsled tega nemir. Demokratski poslanci so klicali: „Sede v diplomatskih ložah, mesto da bi glasovali 1 Sramota I Seidterjevi vladi so izražaii zaupanje, svoji ga nočejo. Hočejo svoje hrvatsko domobranstvo, ne smatrajo pa za svojo dolžnost, da bi glasovali 1*‘ Med poslancema dr. Ribarjem ia Peršičem je prišlo do ostrega spopada.
p Vlada ne demisijonlra. Ldu. Belgrad, 10. sept. Vesti nekaterih bel-grajskih listov, da namerava vlada
Dobite ovaduhe (konfidente). Nekaj sovražnikov bo vendar imel, ki ga lahko opazujejo. Je sumljiv, da posluša telegrame in razširja razburljive vesti. Naj se v tem oziru poroča itd. itd. itd.
Ni mi bilo neprijetno radi mene, pač pa radi sorodnikov in radi ljudi, ki so v takih majhnih krajih seveda brusili jezike. — Ko sem se preselil kot odvetniški kandidat v Ljubljano, je bilo v letu 1916 sicer bolj mirno, vohanje se je začelo znova 1917, ko se je policijsko ravnateljstvo iz starih številk »Dneva* poučilo, da sem bil predsednik pripravlj. odbora slovenskega društva »Triglav* v Belgradu. Znani Skubelj je hotel na vsak način dognati, da sem bil poslan kot agent g. poslanika Hribarja v Belgrad. Ker se njegovi dokazi niso posrečili, me je konfiniral in to stanje je ostalo, dokler niso bile internacije in konfina-cije vsled. parlamentarne intervencije dvignjene. In kake nantope šva imela z njim radi mojih pritožb na člane parlamenta!
Naj taji, kdor hoče, preganjanja vplivajo in poterejo človeka duševno.
demlsijonirati, so neutemeljene. Vlada dogodkov v zbornici ne smatra za nezaupnico, temveč vidi v njih sabotažo parlamenta.
p Nesklepčnost zbornice. Ldu. Belgrad, 10. septembra. Današnja seja narodnega predstavništva je biia otvor-jena ob osemnajstih. Po dovršenih predhodnih poslih in nekaterih vprašanjih je prišla zbornica na dnevni red, to je na glasovanje o proračunski dvanajstini za mesec september v drugem čitanju. Pri prvem glasovanju ni bilo kvoruma. Po kratkem odmoru so glasovali v drugič. Za predlog je glasovalo 106 proti 35 poslancev, kar znaša skupaj 141 glasov. Kvorum tedaj zopet ni dosežen. Nato je predsednik v sporazumu z vlado odložili sejo na bodoči ponedeljek ob šestnajstih.
p Taktika Demokratske zajed-nlce. Zagreb, 10. septembra. „Hrvat“ poroča iz Belgrzda, da se je pojavila v Demokratski zajednici baje močna struja, Ki energično zahteva, naj prekine zajednica vsa nadaljna pogajanja s srbskimi radikalci in začne proti njim najostrejši boj. Ta struja zahteva posebno tudi, da Davidovičeva vlada ne odstopi, ampak ostane slej ko prej na svojem mestu. Druga, zmernejša struja pa želi, da nadalju|e Demokratske za jednica svojo taktiko spravljivosti in popustljivosti in da naj zlasti z demokratsko Davidovičevo vlado omogoči početek vseh pogajanj z radikalci in drugimi skupinami.
p Hrvatskl seperatlstl. Zagreb,
10.	septembra. — Današnji „Hrvat“ napada železniško upravo, ker je oddelila nekaj železniških prog v vzhodni Slavoniji od zagrebške direkcije k belgrajski. Starčevičmi so v svoji strankarski omejenosti tako zaslepljeni, da vidijo v tej naravni in skozinskoz nepolitični odrebi zopet nov udarec za hrvaško integriteto, češ da zgubi Hrvaška s tem nad 300 km železniške proge. Z ljudmi „Hrvatove‘‘ vrste bo postala pač v najkrajšem času vsaka debata nemogoča.
p Zbiranje podatkov o delovanju onih tujcev, ki so se odlikovali za jugoslovansko stvar. Ldu. Belgrad, 10. septembra. Vojno ministrstvo zbira podatke o delovanju onih tujcev, ki so se med vojno odlikovali za našo jugoslovansko stvar. Dotični naši prijatelji bodo predloženi regentu v odlikovanje.
p Rr,di odpora Jugoslavije ponesrečili poizkusi ustanoviti donavsko zvezo. Ldu. Dunaj, 11. sept. (Ctu.) Na zborovanju kmetov v Salzburgu je nemško-avstrijski mirovni delegat dr. SchSnbauer poročal, da je v zadnjih dneh posebno Anglija vse poskušala, da ustanovi donavsko zvezo in da pridebi za to Nemško Avstrijo, ji je obljubljala teritoriialne koncesije. Poizkusi pa so se ponesrečili vsled odpora Jugoslavije.
p Italijansko politično naslt-stvo n* Reki. Ldu. Reka, 11. sept. »Consiglio Nazionale* se čudi, da bi pred svojim razpustom ne smel uve-
S kakšnim veseljem sem študiral in
se zanimal pri svojem prvem šefu za pravo in pravna vprašanja l Kasnejši dogodki so pokvarili vse navdušenje
in radost; z neko satirično jezo sem gledal zakonike; saj so se vsi skupaj
Izkazali v vojski le kot cunja papirja.
Človeku se življenje prezgodaj zagreni; o tem pričajo prerano osiveli lasje in stalna duševna depresija, dočim ga na zunaj spominjajo na težke čase le jetniški znaki v perilu.
Dobili smo Jugoslavijo, po kateri smo toliko hrepeneli in za katero smo tudi nekaj žrtvovali. In vendar je nezadovoljnost velika. Razumem Vas popolnoma, tovariši: Porabili so Vas za nujno delo, nastavili morda začasno, a pozneje, ko je bilo tisto opravljeno, so Vas odslovili s hladnim srcem in pogledom, po znanem geslu, da je zamorec svojo dolžnost že storil. A bivši Avstrljakanti, ki so v petih letih petkrat spremenili prepričanje, sede na ošabnih prostorih in se Vara rogajo. Vidite prijatelji, tole je Vaša tragična krivda: Kakor pred avstrijsko politiko niste razumeli kriviti hrbta, tako se tega tudi v Jugoslaviji niste
Ijaviti novi volilni red za mestni svet« Tozadevni zakonski načrt je že izdelan in določa, da ima volilno pravico vsak r^Ški podanik, ki je dovršil 26. leto, brez razlike spola. Teh reških podanikov se je nahajalo 1. januarja v mestu samo 17.097. Reka bi imela torej kljub temu, da ima trterat toliko prebivalcev, samo teh 17.000 volilcev. Ako postane ta volilni zakon pravo-močen, se Jugoslovani na Reki ne nameravajo udeležiti volilnega boja p Orazioili gre. Ital. poveljnik na Reki general Grazlolli je odšel, kakor znano, pred nekaj dnevi ni daljši dopust. S seboj je vzel tudi svojo rodbino in vse svoje pohištvo, ki ga je imel v neki vili v Opatiji. Iz tega sklepaj«, da se general ne namerava več povrniti na Reko. Njegovo stališče je bilo omajeno že dalje časa. Zadnji udarec pa so mu zadali re< zultati mednarodne preiskovalne komisije, ki je ugotovila, da je Grazlolli sam v veliki meri kriv znanih reških , dogodkov in da je on glavni inspirator nestrpne italijanske politike na Reki.
p Italijanske laži. Ldu. Reka,
11.	septembra. Italijanski tržaški listi ■prinašajo dolga poročila o dozdevnih dogodkih v Zagrebu, pri katerih je bajo padlo več Francozov. Listi zahtevajo, da se naj odpošlje v Zagreb misija 4 generalov, ki naj razpusti zagrebško policijo, postavi Jugoslovan- ! sko vlado pod nadzorstvo in izroči 1 varnostno službo Angležem in Američanom, ker ni nikake razlike med dogodki v Zagrebu in na Reki. (Sam1’' ob-sebi umevno je, da so ta poroči1* italijanskih listov izmišljena in da s* jih ne Izplača dementirati.)
p Italijanska vlada je izdal* naredbo, ki izjenačuje srednje Sol® Trstu in v ostalem zasedenem ozeIfl 1 3 srednjimi šolami v Italiji.
p Osnovanje okrožnih 5nan5." nih uprav. Ldu. Belgrad, l0* 8eP ‘ Finančni minister je odredih _se P vsej kraljevini osnujejo okrožne finančne uprave.	•U;*#’’"''
p Minister Veljkorlč zbolel. Ldu. Belgrad, 10. sept. Finančni minister dr. Velikcvič je nevarno zbolel. !
p Zc nadškofa v Pragi je bil imenovan mons‘gnor Kordač. Novi nadškof do sedaj politično še ni nastopal.
p Protestni shod čeških stari' šev na Dunaju. Ldu. Dunaj, 10. sep‘* (CTU.) Ceškl stariši 14. okraja imeli včeraj radi čeških šol protesti" shod, katerega se je udeležilo 1300 oseb. Shod je sklenil resolucijo, da Cehi svojih otrok ne bodo pošiljali v nemške šole in da bodo vztrajali v boju za češke Šole do skrajnosti-Otroke še nadalje vpisujejo v Komenske šole.
p Balfour odpotuje na Angleško. Ldu. Lyon, 10. sept. (Brezž.) Angleški delegat na mirovni konferenci v Parizu, minister za zunanje posle . Balfour, odpotuje na Angleško. Doslej ! se Še ne ve, kdo ga bo nadomestoval.
naučili. In pri demokratični upravi j® to še veliko bolj potrebno. In zakaj niste strankarski kričači? To bi »e morda vendar obrestovalo. Spreminjajte vendar svoj obraz, kakor nekdanji rimski Junus, morda dobite 1® službo kakšnega diurnista. Ce ne, še tega ne bo; je preveč žlahte In klečeplazcev.
Glejte samo, kako se znajo tam na mejah ljudje leviti. Prijatelj solicl-tator mi piše iz Lenarta: Vi ne veste, kako znajo prejšnji naši nemškutarji navdušeno popevati: »Crna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada«.
Gospod solicitator je jako velik humorist in ga za njegov humor zavidam. Ima pa prav, bratje sotrpini. Spremenite se tudi Vi, morda v Italo-file, gotovo bo Vam več neslo kakor prepričanje.
Koliko pa da za prepričanje vojn« dobičkar? In denar, prijatelii in čaSL ta je danes glavna stvar. Difficlale esr» satyram non scrlberel (Težko je «e pisati ujedljivo!)
p Anglija ne bo nastopala aktivno proti boljševikom. Ldu. Nauen, 11. septembra. (Brezžično.) Angleški upravnik v Helsingforsu Je naprarn zastopnikom časopisja izjavil, da ni računati na aktivno udeležbo Anglije pri nastopanju proti boljševi-kom, ker vzbuja ta mise! v raznih političnih krogih na Angleškem močan odpor. Razen tega je armada po nadlogah svetovne vojne tako m’ru potrebna, da bi jo bilo težko uporabiti za novo vojno. Zato bo Anglija vse vojne operacije v severni Rusiji opustila. Vračanje angleških čet z Mur-raana sc je že začelo. Kdaj pridejo v domovino še ostali, je le vprašanje Časa. Nikakor pa ne bo Anglija pošiljala novih čet v Rusijo. V angleških vladnih krogih prevladuje mnenje, da toora Angleška pač zelo pazljivo zasledovati razmere v Rusiji, vendar pa se izogibati oboroženega vmešavanja. — Dvomi, da bi bito možno Petrograd v kratkem zavzeti.
J
dn Popravek. V »Jugoslaviji* z dne 7. t. m. popravljamo nastopne tiskovne pomote, ki motijo razumevanje članka »Ninčičevi grehi*. Druga kolona, 16 vrsta od spodaj namesto: »pomanjkanju ni kartele«, pravilno: »ponarejanju ni kartele«. Četrta ko iona, 13. vrst od zgoraj, manjkati besedi: »in brez«, pred. besedo »izvoznic«. Peta kclona, d uga vrsta namesto: »zavezal«, »pravilno: zavedal«. Peta kolona, sedma vrsta od spodaj, manjša beseda »postavka« bred besedo »žigosanih«.'— Je še par manjših pomot, ki pa ne motijo smisla.
dn Upravna komisija tehnlško-Vlsokošolskh študijsk h fondov v Ljubijani, Turjaški trg l/l, obvešča v«e one abiturijente in slušatelje domačih in inozemskih tehniških visokih £°1» ki žele državne podpore v namen svojih Študij, da do 15 t m vpošljejo ••'.ejrolkovane prošnje, katerim je pri-^cziti študijska spričevala, krstni in domovinski list ter uradno potrjen izkaz o premoženjskih razmerah,' v katerem je posebej navesti ali prosilec uživa že kako ustanovo. Na tozadevne že vložene prošnje se bo istotako oziralo. Abiturljentom, katerim se nudi prilika obiskovati tehniško visoko šolo v Ljubljani, se za inozemske tehniške visoke šole ne bode podeljevalo pod-f0r; ob enem javljamo, da se na tehniki v Ljubljani še letos otvori ke-ml£ni oddelek.
dn Ministerstvo ztt verstvo pripravlja zakonski projekt o ureditvi pravoslavne cerkvene oblasti, Projekt določuje duhovniške plače z 3000 do dOOO dinariev ietno. Škofi dobe 14.000, patrijarhi 30000 dinarjev ietno.
dn Kaj je s podporami dijakom srednjih in višjih kmetijskih šol ? V zadnjem času se je braio v vseh časopisih, da dobe slušatelji gozdarskih vj5jih gol od ministerstva za šume in rudarstvo visoke letne študijske podpore. Kaj pa je s slušatelji srednjih tn višjih poljedelskih šol? Vsakdo ve,
pri naSetn
sploh m urejena in da se ni misli« na ustanovitev novih strokovnih šo za kmetijstvo. Zakaj se za to stroko ne razpisuje štipendij in podpor? pa «e menda hoče zopet delovati v Lampe-Sušteršičevem duhu? Kaj nam treba .strokovnjakovi Ljudje Bartlovega tipa oodo nastavljali. Vzgajali jih pa homo na takozvani kmetijski šoli pri menihih v Žatičlnl, kjer dosedaj Še hobenega kvalificiranega strokovnjaka ** pouk nimajo. Zanimivo je, pri vsej stvari to, da se hoče zatiški sa-Jhostan izogniti morebitnemu razlaščanju svojega veleposestva s tem, da ustanavlja neko kmetijsko šolo brez strokovnjakov. Druga korist bi jim pa bila, da dobijo zadostno število kmetijskih delavcev; za poduk jim pa ni mnogo mar! Vlada, oddelek za kme-“jstvo, oziroma ljudje Iz šušteršičeve Ppbejim gredo menda na roko 1 Dobro bilo stvar javno pojasniti. Ne gre,
da Šišjeršlčevl privrženci in petolizcl še vedno, oziroma že zopet začno s/oje pogubonosno delovanje v škodo kmetijskemu stanu 1
dn Na državni višji realki v Ljubljani prične šolsko teto 1919/20 radi popra dl v poslopju nekoliko pozneje kot na ostalih srednjih šolah. Začetek s? pravočasno objavi v časopisih. — Ravnateljstvo.
dn Slovensko planinsko društvo naznanja, da se bo koča na Kokrskem sedtu s 15. t. m. zatvorila.
dn Zasebni uradniki in uradnice Slovenije se opozarjajo, da ne hodijo v Zagreb i3kat služb, ker vlada v Zagrebu velika brezposelnost.
dn Habsburžani v tujini. Iz Bazla se poroča, da je bivša cesa ica Žita porodila dečka,
dn Neža Kokalj, ki ima svojega nečaka Franc Šubic v Italijanskem ujetništvu, naj naznani svoj naslov na »Siotv. Rdeči križ*, Ljubljana.
1 Poročevalci višjega šolskega
sveta v petek, 12. septembra in v soboto, 13. septembra ne bodo sprejemali strank, ker bodo na seji višjega šolskega sveta.
i Imenovanja v zdravstveni službi. Njegova visokost prestolonaslednik je imenoval zdravstvenega nadtornska dr. Demetra Biehviisa-Trsteniškega sanitetnim referentom VI. činovnega razreda v Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro.
1 Vnovčevalnica za živino in mast kot državni zavod je svojčas napravila prekajevalnico za mesne izdelke in iste prodajala aprovizacijam pa tudi delikatesnim trgovinam v nadrobno razprodajo. Aprovizacije so po večini prenehale, ostale so le delikatesne trgovine za razpečavanje blaga. Te pa so od V.novčevalnice po zmernih cenah kupljeno b;ago prodajale naravnost z ogromnim dobičkom. V interesu prehrane je bilo to-raj treba, da se na cene mesnih izdelkov pritiska in da se iste znižajo, za to je Vnovčevalnica otvorila zasebno prodajalno mesnih izdelkov v ljudski mesnic! na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani. Ker so pa prostori v me snici nedostatni in je prodajni čas prekratek, je preskrbela Vnovčevalnica primernejše in večje prostore za prodajalno v Stritarjevi ulici, v Krisper-jevi hiši, Prodajalna se otvori v ponedeljek 15. septembra in ne bo prodajalo od poj 8 do pol 1 ure in od 15 do 19 ure t. j. od 3 do 7. S tem dnem preneha tudi prodaja prekajenega mesa v mesnici na Sv. Jakoba trgu. Cene izdelkom so se določile na podlagi nakupnih in produkcijskih stroškov, brez vsakega dobička. Vpo-števalo se je edino kritje režije. Ako bodo cene živine in prašičev padle, bo Vnovčevalnica znižala tudi cene mesnim izdelkom. Izdelovanje se vrši pod strokovnim nadzorstvom, tako da je zajamčena najbolja kakovost in največ|a snaga. Blago oziroma izdelki in izdelovalne prostore nadzira vsak teden posebna komisija. Ceniki izdelkov so nabiti na vpogled v prodajalni.
1 Marlbor-IHrlja (res) = 1:0 (0 : 0). Včeraj je nastopilo na igrišču S. K. lllrij«. moštvo S. K Maribor proti rezervi S K. Ilirije. Zadnja tekma med tema dvema moštvi v Mariboru se {e Iztekla z Izidom 4: 1 v prid ohrije (res). Včerajšnja tekma je bila, zai. prepozno naznanjena, da bi biia rinbi^J' V kliub temu je bilo do 600 gledalcev. Obe moštvi sta razvili energičen boj, Ilirija (res) je pri ,em- pokazala vse slabe strani na* šege prvega moštvo, zato ni mogla doseči uspeha, kajti Maribor se je dobro branil. V kombinaciji je bil celo boljši od Ljubljančanov. Sicer oa sta si bili obe moštvi precej enaki. Tako se je pričakoval rezultat U:0, pa je tik pred koncem igre Maribor dosegel svoj gol. Vsi so mu čestitali. Občinstvo je Mariborčane radostno pozdravilo.
I Koncert Ciril« Ličarja In Vilme pl. Thierrjrjeve se zaradi zaprek
vrš< približno teden dni pozneje najbrž v soboto, 20. septembra. Vstopnice se nadalje prodajajo v trafiki. Definitivni dan koncerta se pravočasno objavi. Koncert bo nudil veliko lepega umetniškega užitka, ne bo »ruski«, ampak pošteno slovenski in jugoslovanski.
1 Knjižnica »Splošnega slovenskega Ženskega društva** še vedno ni nano m urejena, ker nekatere članice niti do danes niso vrnile izposojenih knjig. Nujna potreba je, da vrnejo Članice vse knjige. Kdor tega ne stori tekam enega tedna, se na-naroče na njegov račun nove knjige.
1 Ambonenti Narodnega gledališča, k* žele, da se jim pošilja gledališki plakat na dom, naj spo-roče to Anončni ekspediciji Al. Matelič, Kongresni trg 3. Telefon 174.
1 Shod mesarskih pomočnikov se vrši v soboto 13. septembra ob 8. zvečer v gostilni »Pepi* pri klavnici.
1 Kot ustanovna članica je pristopila h »Krakovsko-trnovskemu pevskemu društvu" gospa dr. Bretl-ova z zneskom 100 K. Iskrena h vala l Naj bi bilo veiiko posnemovalcev I
1 Iščem svojega brata Kosoveij Ivana. Vrnil se je pred 3 tedni iz Rusije ter je že tu v Ljubljani nekam brez sledu izginil. Xdor o njem kaj ve, naj to naznani Mariji Skornik na naslov našega upravništva.
1 Zasebni trgovski tečaji. V vseh kulturnih državah so dovoljene z as. trgov, šole, ker jih na podlagi ustave nihče zabraniti ne more. Imamo nešteto takih šol tudi v Srbiji in Hr-vatski, zato ni nič čudnega če so javnosti gotove naredbe popolnoma nepojmljive. — Ugledni ijublj. meščan in veletrgovec mi je poslal inserat za*. trgov, šole Rizi Berger, kateri je b!l 4. t. m. priobčen v »Agramer Tagbl.* (10 mesečni, da celo 5 mesečni tečaji.) Spremno p!s:no se glasi: .Kakorraz-vidiie, obstoje v Zagrebu tudi zasebni trg. tečaji. Zakaj pri nas ne? Ali je kaj hudega, Če se dekle nekaj trgovskega nauči? Cela gonja zoper te šole se mi zdi, je spet konkurenca. Vaša šola državo nič ne veljal Zakaj pa stroške davkoplačevalcev za nove Šole?* Tako piše človek, ki ima možgane v glavi. Odgovor na Erjavčev pamflet o zasebnih trgovskih šolah (v Slovencu) pa priobčim prihodnje dni da zberem ves materijah — Fran Gorazd (Gartner), lastnik trgovskega tečaja. _______________
Pokrajinske vesti.
kr Pri poštnem uradu Št. Vid
nad Ljubljano, politični okraj Ljubljanska okolica, se je otvorila brzojavna postaja z omejeno dnevno službo.
kr Braslovče. Pogreb kad. asp. Srečka Puncerja. Včeraj so pokopali v Braslovčah eno izmed žrtev pomladne koroške katastrofe, urednika *Jugosl. Korotana«, kad. asp. Srečka Puncerja, ki so gi prepeljali v njegov <L>mači kraj iz Vovber na Koroškem. Pogreba koroškega junaka se je ude-ežiio mnogo občinstva in razna sokolska društva. Naš Srečko je bil eden »zmed tistih redkih idealnih Slovencev, ki so pozabili na sebe in svojo bodočnost ter se že takoj po preobratu stavili v službo domovine. Ko je mnogo dijakov zapustilo vojaško službo in šlo študirat, je on rekel, da še ni čas za
dokler ni domovina spasena. Ni se bal smrti. Večkrat se je izrazil, da je vesel, da ga niso ubili v stari Avstriji za narodno sužnost, zdaj pa da nima več strahu pred smrtjo, ko se gre za resnično domovino. Bil je skoro od preobrata cel čas na Koroškem in s! Je pridobil zlasti s svojim listom »Jugosl. Korotanom« neven!|ivih zaslug za probujevanje nezavednih koroških bratov. Nas, njegove prijatelje, je črna vest o njegovi smrti zelo pretresla, ker smo ga dobro poznali in vedeli, kakšna škoda je za njega, ki je bil iskren in nadarjen Sin je ge mnogo obetal. — Bodi ti lahka, domača zemljica 1
Sahitvafi« „Jugoslavijo" po vs«tk vosiilnah, kavarnah in brivnicah*
Sadu je vesti.
Izvirna telefonska tn brzojavna poročila , Jugoslaviji. Prestolonaslednik v Zagrebu.
Zagreb, 11. septembra. Določeno je, da pride prestolonaslednik Aleksander gotovo 5. oktobra t. L v Zagreb. Kouotitulrai se je poseben sprejemni cdbor iz vseh slojev meščanstva.
Jugoslavije podpiše mirovno pogodbo z Avstrijsko republiko?
Belgrad, 11. septembra. V političnih krogih vlada močna depresija, ker prevladuje mnenje, da bo morala naša mirovna delegacija podpisati mirovno pogodbo z Avstrijsko republiko. Podpisali sta jo namreč tudi Češka in Poljska.	\
Slov. uradniki zapuste Belgrad.
Belgrad, 11. septembra. Med slovenskim uredništvom se pojavlja močen pokret, da radi malomarne državne uprave vsi slovenski državni uredniki korporativno zapuste Belgrad. Slovenski železničarji so žc izpolniti tozadevna grožnjo ter zapustili Belgrad. Sploh vlada veliko ogorčenje nad poslanci, ki uganjajo s krizo frl-voino igro namesto, da bi zastavili svoj vpliv, da že urede in zboljšajo razmere, ki rastejo pri takih razmerah upravi čez glavo.
Stagnacija v Belgradu.
Belgrad, 11. sept. Radi Proti-čevega pisma Davidoviču je nastala popolna stagnacija in nikdo ne zna, kdaj in kako ae ‘bo kriza rešila. — Ministerski svet je Imel danes dopoldne od 10.—12 in zvečer ob 6. seji. Kar je sklepal, se v javnosti ne ve.
Kriza v Belgradu.
Belgrad, 11. sept. V parlamentu se trdi, da namerava vlada odstopiti, kar pa ne bo res. Demokratska za-jeduici je sklerjiia namreč, d* vlada vztraja in ne odstopi. V ponedeljek je zopet seja predstavništva in do tedaj se bo položaj razbistril. — Politiki sodijo, da ie mnogo kriv, da se kriza ne reši sedanji ministrski predsednik Ljuba Davidovič, ker ni dorasel tej težavnt situaciji. Imenujejo se imena bodočih min. predsednikov: Pribičevič, Draškovič in Vole Marinkovič. Ker je prvi radikalcem trn v peti, prideta v poštev le zadnja dva. — V poslanskih krogih se zatrjuje, da bi mogle položaj razrešiti edino le volitve; nepri-lika pa je ta, da še ni uzakonjen volilni red.
Pašič ln Trumbič pozvana v Belgrad.
Belgrad, 11. septembre. Razširja se ve rt, da sta pozvaha v Belgrad Pašič in Trumbič in da se osnuje koncentracijsko ministerstvo pod Trumbičem ail dosedanjim predsednikom Nar. predstavništva Draža Pavlovičem.
Vojaška diktatura?
Belgrad, 12.sept. V vojaških krogih, tako med moštvom kakor tudi med oficirji, vlada veiiko ogorčenje nad poslanci, ki se v tako resnem času ne morejo sporazumeti, da trpi vsled strankarske nestrpnosti država in narod. Če ne pride do dela, rar,-ženejo narodno predstavništvo in u-vedejo vojaško diktaturo. Država in narod ne sme iti v oogubo radi samovoljnosti posameznih trmastih poslancev in nestrpnih strank.
Jugoslovanska posadka na Reki?
Reka, 11. sept. Kakor poroča „Giornale d’Italia“, bodo francoske čete v kratkem zapustile Reko in jih bd nadomestil oddelek jugoslovanskega vojaštva. ;To je baje povzročilo med reŠkim prebivalstvom prav neprijetne občutke. (Ako je vest resnična, potem ..neprijetne občutke'* dobro rasumemo. Op. ur.) ______________
Gospodarstvo.
g Kruppove tvornice. Ker je
Kruppovira tvornicim v zmlslu pogodbe z Nemčijo prepovedano, liti topove, Izdelujejo sedaj dnevno po 40 lokomotiv.
g Padanje kurza avstrijske krone. Ldu BeJgrad, 9. sept. Današnja »Politika« se v posebnem članku bavi z vprašanjem padanja kurza avstrijske krone in trdi. da je zadnji mesec kurz avstro-e grške krone v Ženevi znašal *13, potem pa 10 centimov. Pflricrat je kurz krone padel tudi pod 10 centimov. Na naši borzi so se gibale cene od 30 do 32 dinarjev za sto kron, kar odgovarja razmerju med frankom in dinarjem v Ženevi, še pred tremi meseci, ko je kurz avstro-ogrske krone pada), so iisti izjavljali, da preti Avstriji denarni polom. Zavezniki se
trudijo, da izboljšajo pridobitno stanje Nemške Avstrije. Tudi londonski borzni listi se bavijo z vprašanjem kurza valute in oravijo, da to stanje škodi ostali Evropi. Rešitve za Nemško Avstrijo je treba Iskati v Ameriki. Kot jamstva na posojila se morajo uporabiti rudniki, obdelana zemlja itd. Upniki Nemške Avstrije nimajo interesov, da se ta izključi iz mednarod-nega gospodarskega življenja.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
rocSfr
Možfco kolo v dobrem stanu se ceno proda. Prodajo »e tudi vinski sotii 200— 300 l. Kolodvorska ul. 31. Pečar.
»35S
Proda se pisalni struj i cirilico. Ogleda se pri Kranjcu, Sv, Petra cesta 28. 1358
Hi&a z vrtom v Mariboru se proda. — Kje pove Josip MartinčiC, gostilna prt »Črnem Jurju", Maribor,.Vetrinj-sta ulica.____________J332	_
Prodam rox (g»g) z oljnato osjo. Pogleda se lahko v restavraciji Novi svet, Gosposvetska cesta.	1340
Manjša množina galanterijskega blaga, pripravna za vsakega malega trgovca ali k ra ms rja je na predaj-Naslov prod jalca v upravi lista________________ m*
VTauderer motorno kol« 4 HP. 2 Cyllndra dobro ohranjeno se proda. A. Goreč, Ljubljana, Marije Terezije cesta 14.	1342
Dre moški lu enn ženska suknja ter ženska obleka in drago naprodaj. Pred Škofijo 12/I-, od 10.-2.
1 Kupi~|-
Knplm vse itevllke lista Slov. Štejerc* tv Kranju »z-batal) In letnik te0» 1» 1910 »Ista .Narodni Lisk (v Celju izhajal). Dadeni za njih i cigareta i cuban. — Ponudbe na naslov: Zlatko Planinc, žurnalist, Mostar (Hercegovina.)	___
lapojem smrekov lw, Jelka, hrastov in bukev bodi ti okrogel sl! rezan. Cene za les naložen v vagon s« naj naznanijo na V. SČAGNETl, parna žiga za drž. kolodro-rom v Ljubljani.	419
KoncipIJenta sprejmem roj. Pismene ponudbe pro-n na nas'ov Dr. Pran Kan-re, odvetnik v Velikovcu.
1S53
V Celju ali okolici
kupim
hišo, vilo ali mlin z gospodarskim poslopjem. Ponudbe na ALFREDA LONGIN, Osijek, Adamičeva ulica 5, Slavonija.
Svarilo!
Kolo je bilo ukradeno 11.9.1919 dopoldne pred Kreditno banko. Kolo je bilo črno pleskano, znam ke »Krista", na koles h rumeni pasovi, pnematika na žico (Drahtreifen) ba-lanca navzgor zakrivljena. Vredno je bilo 1000 K. Kdor izsledi tata mu dam 200 K nagrade. Prt d nakupom svarim vsakogar. Tančtč Viktor, nadzornik pivovarne Union, Ljubljana.
Varilca
mila
veščega izdelovanja vsakovrstnega mila
išče
Slu*to’9>
Sprejme se prodajalka, dobro lzvežbana v trgovini mešane stroke. Istotam se sprejme tudi učenka z dobrimi spričevali. Kje pove ujpravnistvo Jugoslavije 1860
B Hasno %
Francoski tečaj o tvori diplomirana učiteljica. Mesečni honorar 24 K. Prfaftakova ul. JO/IH. desno.	1343
Trgovec v mestu na Gorenjskem išče kompanjona 3 5OO00-!OObC0 K kapitala. Uspeh gotov. Naslov v upra-vt.	1346
pod dobrimi pogoji
tovarna J. <3igovk
Nova Gradiška (Slavonija).
jgairProda-«
Se posestvo, obstoječe iz prenovljenega hišnega poslopja z gostilno, novega gospodarskega poslopja, vse z opeko krito, njiv, gozda, vinograda in sadonosmka, leži v kotu dveh okrajnih cest in meri okrog pet oralov; toraj je pripravno za vsakega obrtnika, tudi umi-rovljenca. Do cerkve, je četrt ure. Proda se tudi z premičnino. Cena se Izve pri lastnici Mariji Ferenc pri Sv. Barbari pod Mariborom.
Slikarska
in pleskarska delavnica
Jenko & Šetina Celovška cesta št. 89 Ljubljana VII., prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. posebno sobno dekoracijske slikarije, stavbeno in pohištveno pleskanje itd. Uporablja Se samo pristno blago. Postrežba točna, cene primerne.
: Daljnogled:
na prizme, Zeiss, velik, posebno svetloben, brez torbe, se proda. Cena 500 K. Ogleda se v upravi ^Jugoslavije".
Spreten, bilancirai ja veit
knjigovodja
išče primerne službe. Obvlada slovenski, nemški in italijanski jezik. Nastopi lahko takoj. Event. ponudbe na upravo »Jugoslavije" pod »Knjigovodja".
Kolinska
cikorija
v zavitkih po >/2 kg se dobi na debelo.
Rudolf Zore & Ko.
Učenca
poštenih staršev, povsem zdravega, s potrebno šolsko izobrazbo in kateri ima veselje do trgovine, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko.
Vinska klet, pripravna tudi za skladišče se odda v najem takoj. Naslov v upravi.
1357
„GJi2>ja Gmzso".
Spitat Vlad. InstH. Jjdala Al«3*0 tttkarna v Zabijanj. Conebrci. 3 Jf, vezano 10 g GMShO Je naJlooSa po-vest, Kar Jih Jo Iglo zadnja trna
ERDAL
rtilo za čevlje, rujavo in črno, sv. 1, ima v »logi vsako noiino, in pošilja po poSU
m Matija Trcbar
Ljubljana g. Petra cesta št. 6.
Tvotnlca Jugoslavenske D LOTA Menthol viaovice u Osijeka
traži za pojedine Rayone poozdane agilne i dobro uvedene
zastopnike ili zastopnice.
Ponude wi naznakom referenca umoljava se na gomju adresu.
tfrasna slika našega preljubljenega
parala Majstra
je ravnokar izšla. — Ljudstvo naj se mu izkaže hvaležno s tem, da si okrasi svojo sobo z njegovo sliko. Ista stane 20 K, po poštnem povzetju 24 K pri založniku VILKO WEIXL, knjigarna v Mariboru.
m
KRON piketaste rjuhe, sive, bele in rumene, lepo sortir. nudi na ducente
Marija Pečar
Sv. Petra cesta štev. 2.
Kolobarji
iz suhega, mehkega lesa za podkuriti, v vsaki množini dobavlja
F.&A.^lllier
PisarRa: ŠeleRburg.nl.4. Skladišče: Slomškove ul. 12.
Odvetnik Dr. Ferdo miiller
prej odvetnik; v Celovcu naznanja,
tla je otvoril svojo odvetniško pisarno v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. It (staro okrajno sodišče).
Ključavničarje
starejše, dobro izvežbane za že'ezokons!rukcije in izvežbanega
strugarja za orodje
se išče.
Elektrarna FALA ob Dravi.
Ključavničar
starejši izvežban v autogeničnem rezanju in varjenju se išče.
Elektrarna Fala
ob Dravi.
Prvovrstna sveža slanina
(Špeh) od pitanih sremskih prašičev se prodaja gačasno vsaki dan na Predovičevi stojnici v Šolskem drevoredu od I kg naprej I. vrste (riba) po K 30 —, II. vrste po K 28 — za kg.
Fotografi
amaterji!
Razpošiljamo po poštnem povzetju, sort. zavitke z fotografičnimi potrebščinami in sicer, papir in kartone v velikosti 6/9, 9/12, ter večje, po tovar. ceni. Poštni sortir. zavitek ca. K 50*—
RudelfZore&Komp.
Ljubljana.
KAZKANILO.
Otvoril sem v Pliberku, nasproti sodnije
z mečanii blagoi ii deželnimi pridelki
Razpošiljam tudi brusnice, črnice in maline, kakor tudi vse drugo sadje. Priporočam se slav-občinstvu za mnogobrojni obisk in narečila
P. KONČAR; trgovina z mešanim blagom.
el o dobro ohranjena ,.antika**, tenmorudeča (vložena z bisernicami) kompletna oprava
WF~ za salon -gss
se proda. Pojasnila daje »Ahončna ekspedicija*4, Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
Naznanilo otvoritve obrti.
Dovoljujem si uljudno naznaniti, da začnem z d*' našnjim dnem izvrševati
obrt izdelovanja glasbil
v Ptuju Mestni drevored št. 1. (Teutschmanov stolp-) Potrudil se bodem vedno vsa v to stroko spadajo?" dela kakor izdelovanje plehastih glasbil (trobil) pihala, lesenih godal itd. S solidnim delom vestno in ceno izpeljati. Prevzamem proti promptni[izvršitvi tudi vsa popravila, če še tako komplicirana,
S spoštovanjem
L. FleSschacker
izdelovalec glasbil v Ptuju, Mestni drevored 1.
ino-
Velika zaloga raznobarvnega tu- in zemskega modnega blaga. Najlepša izbira oblek lastnega izdelka po najnovejšem kroju, belih in barvanih srajc z In brez ovratnikov* samoveznic, Športnih čepic itd. ter razno-  vrstnega manufakturnega blaga.
Prva kranjska razpošiljalna
Schwab & Bizjak
Ljubljana
Dvorni trg 3 — Pod Narodno kavarno.
Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z.
v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica 1
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
pr 4°|0
čistih brez odbitka.
Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na blago ležeče v javnih skladiščih.
  Tfjmki krediti ved Mjegodinpei pejejl. =
Zavel je neposredno pod državnim nadzorstvom.