174
Novice iz Gradca.
16. 17. 21- in 22. dan Kozoperska.
16. dan tega mesca je bil za c. k. štajersko kmetijsko družbo imeniten dan; zakaj pri ti priliki je bil velki zbor nje udov in veselo obhajilo 25 letniga bitja te družbe,  ktera je pri ti priložnosti
svojiga vikšiga vodja, nadvojvoda Joana posebno
počastiti hotla. Ze pred ta večer so ognji, kakor o kresu, po vsih gričih okoli Gradca veseli dan oznanovali.
Ob devetih zjutrej so se nadvojvoda Joan, poglavar štajerske dežele in še več družili visokih gospodov in udov imenovane družbe, v stolno cerkev podali, in Boga pri velki maši za blagodar zahvalili, kteriga je on 25 letnimu djanju te družbe skozi in skozi milostljivo deljil. Iskrene želje in mile prošnje so pri temu obhajilu za dolgo ohranjenje presvitliga Joana proti nebeškimu Očetu puhtele iz sere sto in sto zbranih udov!
Po dokončani s. maši so se imenovani udje v hišo deželnih stanov podali, ktera je bila za velki zbor pripravljena in posebno lepo olišpana. Veselo je bilo viditi, med visokimi gospodi tudi proste kmete v sivih suknjah sedeti, kterih beseda pri takih zborih ravno toliko velja, kakor žlahtnikov. Vse kmetijske družbe našiga cesarstva so k temu zboru svoje namestnike poslale; j eft in gosp. Zamasa sva krajnsko družbo namestovala.
Pogodbe tega zbora so se z tem začele, de se je poglavar deželnih stanov grof Attems presvit-limu nadvojvodu Joanu v imenu kmetijske družbe za vse Njegovo dolgoletno prizadevanje zahvalil in Njemu v spomin serčne hvaležnosti zlati kozarec posebne lepote podaril, ki ga je kmetijska družba, de bi visokiga gospoda po vrednosti častila, za 18 sto goldinarjev v srebru kupila. Ginjeniga serca so na to nadvojvoda Joan odgovorili in imenovano darilo milostljivo sprejeli.
Po tem so se pogodbe imenovaniga zbora po redi začele in so do šterih popoldne terpele. Drugič bomo od tega kaj več povedali; sedaj le to opomnimo, de smo med drugim kmetijskim orodjem in mašinami, ki so bile pri temu zboru na ogled postavljene, tudi Ferlanovo pinjo vidili, ktero so presvitli nadvojvoda Joan v naši obertniski razstavi kupili.
Po dokončanim zboru so se vsi udje od per-viga do zadnjiga (501 jih je bilo) z Nadvojvodam vred v veliko gostivnico (Koloseum) k obedu podali, kjer smo prav dobre volje bili.
Drugi dan pa je bil velki zbor obertniskiga družtva, kteriga so Nadvojvoda Joan z prijetnim nagovoram pričeli. Po tem so namestniki vsih iz-druženih dežel popise vsiga tega brali, kar se je v obziru na obertnino čez leto v ti ali uni deželi zgodilo. Sedaj je prišlo raz dele nje svetinj in pohvalnih pisem za Ljubljansko obertni-sko razstavo na versto; prihodnjič bomo v priloženimi! listu imena tistih fabrikantov in rokodeleov razglasili, kterim se je čast pripetila, de bode zlate, sreberne^alibro-naste svetinje, ali pa pohvalne pisma dobili.
Pri ti priložnosti sim jest v imenu slovenskih rododeleov presvitlimu nadvojvodu Joanu začetniku notrajno-austrianskiga obertniskiga družtva lepo pesem slovenskiga jezika v roke podal, ktero smo v 40. listu naših novic natisnili: de bi jo pa presvitli nadvojvoda Joan in drugi Neslo venci ložej razumih, smo jo tudi v nemški jezik prestaviti dali. Obedve skupej smo v enimu krasnimu zvezku Nadvojvodu podali, ktere so z velikim veseljem sprejeli. Pri ti priložnosti so milostljiviNadvojvoda naše Novice glasno pohvalili in veliko dopadajenje nad njimi očitno pokazali, rekoč:  „Ako ravno slovenšine ne
razumim, si vunder le večkrat zapopad-ke Novic v nemški jezik razložiti velim, kteri so mi prav prav po volji." Po dokon-čanimu zboru se je meni in gospodu Zamasu čast zgodila, de so naji presvitli Nadvojvoda opoldne k svoji mizi povabili, kjer smo se še več od obertniskih in rokodelskih reči pomenili. —
21. dan tega mesca popoldan ob petih so se vpervič Dunaj čani v 8 vozovih po železni cesti v Gradec pripeljali in celo pot od Dunaja do Gradca, ki nekaj več, ko 27 milj znese, v 9 urah storili. Grozno veliko ljudi je skupej priderlo, pervi prihod vozovlakov po železni cesti gledat. V kolodvoru so k temu namenu cerkev napravili, kjer so visoko častitljivi knez in škof z več drugimi duhovnimi razne molitve sa srečo te nove železne ceste opravili, in pervi hlapon, ki se Gradec imenuje, blagoslovili. V spomin te vesele pri-godbe je bilo zvečer celo mesto razsvetljeno; štajerski deželni stanovi so pa Dunajčanam krasen obed napravili.
23. dan imenovaniga mesca so železno cesto od Dunaja do Gradca za občinsko rabo odperli; kdor se hoče po nji peljati, plača v vozu perviga reda za celo pot 6 gol. in 38 kr., v drugimu redu 5 gold. in pol, v tret-jimu pa le 4 gold. in 15 kr. Za vožnjo razni-ga blaga se za eno milo od centa plača po krajcerju. To je pač grozno majhno plačilo!
Gotovo je, de bo prihodno jesen železna cesta do Celja speljana, v letu 1846 pa do Ljubljane dokončana.
Pred našim odhodam iz Gradca smo z častitljivim gospodam J. Justinam, nekdajnim fajmoštram pri Devici Marii na Bleskim Jezeru govorili, ki zdaj v Gradcu živi, 98 let star.
Dr. Bleiweis.
175