List 40.
Gospodarske stvari.
Zbor kmetijske družbe v Tominu.
Iz Tomina. V. L. — Srčno je razveselilo vsacega izmed nas, doznavši, da slavna c. k. kmetijska družba v Gorici pride letos k nam v Tomin, kjer bo imela glavno sednico. Komaj smo Čakali dneva, da se vres-niči ta blagi namen. Se veča radost pa nam prevzame srca, ko smo se osebno prepričali, kako nas ta slavna družba na poti proti blagostanju in napredku prijazno podpira. Vedoči, da „Umni gospodar" obravnave te seje natanko popiše , omenimo tu le na kratko , kar je bilo najvažnejše in za nas najbolj zanimivo.
Na predvečer seje, 20. septembra, pripelje se mnogo gospode iz Gorice in Furlanije, kteri na čelu sta stala gospod Claricini, družbini prvosednik in gosp. Bozicio, namestujoč deželskega poglavarja v Trstu. Okoli 9. ure se snidejo vsi skupaj v dvorani pri g. Devetaku, kjer jih čaka večerja, ktere se je udeležilo tudi mnogo .To-mincev. Drugo jutro so gospodje okolico ogledovali; nekteri gredo celo do Dantove jame. Ob 9. uri prične se seja v vredski dvorani. Kmetov je bilo toliko od vseh strani, da smo se vsi čudili.
Najpoprej pozdravi g. prvomestnik vse zbrane s prelepim nagovorom; za njim spregovori g. Bozicio v imenu Njih ekscelencije c. kr. deželnega glavarja in naznani v slovenskem jeziku, da seja je začeta. Za tem je bilo sporočeno y kaj je storil osrednji odbor od zadnjega zbora do zdaj. Načelnik tominske poddružnice gosp. Tomaž Rutar, fajmošter pri sv. Lucii, je prav lepo razlagal razmere te poddružnice in stan letošnjih pridelkov. Zdaj so se brale imena novo sprejetih udov. Po tem stopi na oder domoljubni g. dr. Lavrič in govori zbrani množici po slovensko o zadevah kmetijstva. V tem govoru dokaže najpred zgodovinsko, kako važna reč je bilo kmetijstvo postavodajavcem vseh dob; — omeni, koliko pisanja je bilo zavoljo kmetijskih naprav in posebno zastran praktičnega obdelovanja zemlje od starodavnih časov do dandanes, od lepe latinske pesmi „Georgikon" do naših sedanjih „Novic", ki si toliko prizadevajo za poduk in blagor kmetov. — Dalje opomni, koliko strašnih prepirov in krvavih bojev je že nastalo zavoljo napČnih kmetijskih naprav in zavoljo razdelitev zemljišč, — da srednja doba bila je kmetiškim razmeram posebno neugodna. — Potem pokaže na sedanje stanje kmetijstva, ki je pri nas večidel revno in na nizki, planinarstvo pa na najnižji stopnji. Tega največ kriva je po njegovi misli tukajšnjih kmetov želja, da naj vse le ostane pri starem. Trdil je, da le sužnji in hlapci delajo nepremišljeno in po starodavnem kopitu; da se pa umnemu in svobodnemu možu spodobi — napredovati.   Z navdušeno besedo priporočuje kmetom,
naj posnemajo druge omikane ljudstva, na priliko Italijane, Angleže, Nemce, in zmed Slovanov posebno brate Cehe, ki so v kmetijstvu in obrtnii na posebno visoko stopnjo dospeli. Nazadnje sklene svoj govor želeč, naj bi slovenski kmetje zmiraj umnejše gospodarili in zemljo obdelovali, in to na srečo narodu in na slavo drage nam domovine! —
Obravnave, ki so za tem sledile v zboru, bile so po laško, nemško in po slovensko. Kmetom so na slovensko prestavljali: gosp. Marušič, dr. Tonkli in gosp. Pavletič. Najvažnejši, kar se je sklenilo, je bilo to, da kmetiška družba podd prošnjo deželnemu zboru, naj bi se na deželne stroške poslala dva mladenča: eden iz Tominskega, eden iz Bovškega, v Svajc sir arije se učit, da bosta potem tukajšnje mlekarje podučevala; — dalje, da k letu ima biti v Tominu razstava kmetijskih pridelkov, — da občinski pa-šniki se imajo po-trebiti s tem, da se poseče trnje in nepotrebno grmovje. Da se zboljša pleme goveje živine, so nasvetovali, naj bi imela vsaka vas svojega bika izbranega plemena, ki ne sme biti ne premlad, ne prestar. Priporo-čevali so tudi kmetom, naj bi živini po planinah strehe napravili. Koze, je nasvetoval gosp. dekan Vogrič, naj bi po Bovškem še ostale, ker so ondašnjim prebi-vavcem skoraj edini pripomoček za življenje. Tukajšnji gospod okrajni načelnik in gosp. Kacafura sta dokazovala , da na Tominskem in Cerkljanskem so koze goj-zdoreji zlo škodljive in nasvetujeta, naj se iz teh dveh okrajev čisto preženejo, ker vsak, tudi najmanjši iz-jemek, bi pregon teh škodijivk močno oviral. Dohtar Tonkli pa se v dolgem govoru prav živo za koze potegne, s čemur je kmetom močno ustregel. Kar zadeva zboljšanje sadjoreje, je sporočil g. Pavletič, da vrt kmetijske družbe v Gorici je že prav lepo založen s sadikami raznih plemen, in da družba pošlje, kadar bo čas cepiti, načelniku tominske podružnice primerno število cepičev. O murboreji niso mnogo govorili, ker se je vidilo, da tukaj prav dobro napreduje. Pridelovanje hmelja je bilo priporočano, ker poskušnje po Bovškem in v Pečinah na Tominskem obeČujejo dober vspeh.
Zastran zboljšanja in popravljanja cest in potov po gorah je posebno g. Vogrič, bovški dekan, kmetom prav živo na srce govoril, naj se ne dajo po sili in s hudo priganjati k temu tako potrebnemu delu; temveč naj se ga lotijo radi iz lastnega nagiba. Da se ta namen lože doseže, so sklenili, naj se vsacemu posestniku svoj primeren del odmeri, da ga izdela.
H koncu 'pride na vrsto vprašanje, ki nam je bilo še najbolj zanimivo. Gospod Marušič namreč predloži svoje nasvete zastran društvenega časopisa ^Umnega gospodarja". Občudovaje lepoto jezika poslušali smo, kako temeljito je gospod nasvetovavec opravičeval
320
svoje nasvete. Sklenjeno je, da časopis bode izhajal od novega leta naprej, če bo le mogoče , po 2krat na mesec, do onega časa pa po enkrat, in bo veljal za dvakrat na mesec po 2 gold., — dokler bo pa le po enkrat izhajal, pa 1 gold. na leto. Pisal bode o vsem, kar kmetijstvo in našo deželo zadeva.
To je povrhni posnetek obravnav in sklepov, ki jih je napravil zbor goriške kmetijske družbe v Tominu. Nadjamo se , da to blago početje slavnega društva ne ostane brez zaželenega sadu. Srečen vspeh se pa opira po naši misli najbolj na to, da „Umni gospodar" dobi kar največ obilne duševne in materijalne podpore iz vseh strani goriške naše dežele, kajti le on bo pravi srednik in besednik med ljudstvom in kmetijskim društvom. Dobro in koristno bi bilo, da ne bi ga pogrešala nobena kmetiška bajtica. Zatoraj vsi vrli slovenski rojaki na Goriškem, posebno gospodje duhovniki in vsi domoljubje sploh: podpirajte ,,Umnega gospodarja" z dopisi in naročili vsak po svoji moči; priporočujte ga ljudstvu; razlagajte kmetom njegov namen in oživite in vtrdite v njih srcih zaup do kmetijskega društva.