Mirko  Kunčič
Jankov  dirndaj.
>Oh, ta naŠa Ančka!                  Oh, ia naša Ančka!
Vedno samo spunčka ...«            V edno samo spančka ... Janko se huduje.
Grozno mu je dolg čas.                Čakaj! misli Janko si
Rad bi se igral                           i« jo brž iz sanj zbudi.
x Ančko »pustni bal«:                 Sestrica zajoče.
¦v maškaro oblečen                      mama priropoče —
rajal z njo vea srečen                 zdaj namesto z Anko bi po sobi. hopla, hopla! —'         naš vihrairi Janko
dokler ne bi vsa zasopla             pustni ima dirndaj —
obležala tarn na ileh                   s šibo tanko. in razpočila se o smeh.