IZDAJA CP »GOREVTSKT TTSK. > UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK • ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. GUVNI UREDNIK 24-75 • TE KOCI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO Razpravljali bodo o skupnosti zavaro- T,FTO VV. K»avi, PONEDELJEK, 5. SFpTPMT?RA 1962 1 fit. 101 TZrTATA OT) OKTOBRA T?«7 ITOT TEDNIK UD t JANUAKJA 1956 KOT POLTEDNIK • OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TE DENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH INTSOBOTAH • LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, PO-SAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO vancev Jesenice, 3. septembra — Jutri bosta oba zbora ObLO Jesenice la ločenih sejah razpravljala tudi o ustanovitvi skupnosti zavarovancev za področje jeseniške in radovljiške občine. Omenjena skupnost bi po obstoječih podatkih štela 22.666 ak-HmOi zavarovancev in 5000 upokojenih zavarovanih ljudi. Od tega je 15.560 zavarovancev z območja 6edanje jeseniške podruž-•toe in 11.240 z območja Radovljice. Po predvidevanju bo komunalna skupnost obeh občin ekonomsko oziroma finančno izpolnjevala potrebne pogoje za tiremičevanje zdravstvenega var-*W. Letni predračun skupnosti bi znašal okoli 1,300.000.000 dinarja 0 ustanovitvi komunalne skup-Bosti zavarovancev za območje omenjenih občin so razpravljali na skupnem posvetovanju predstavnikov družbenih in poli-1 tonih organizacij ter predstavnikov obeh občin. Tam je bil dan predlog, da skupnost zavarovancev za obe občini rudi čimprej ■stanovi jo. Svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Jesenice je o ■Unovitvi skupnosti zvarovan-Mv za območje obeh občin razpravljal in sprejel sklep, da bo •tanovitev predložil na jutrišnji - M. 2. Več prizadevanj za dobro organizacijo letovanj Potrebno bo poostriti nadzor nad objekti, ki so namenjeni za letovanje otrok — Ali je bil izbor otrok pravilen? Vršič, začetek septembra — Počitek po naporni vožnji Naši julijski dohodki in izdatki Sezona letovanj otrok ob morju In na Gorenjskem Je v glavnem minila In vse organizacije, ki so jih organizirale, sestavljajo poročila, v katerih bodo prikazale število letovanj in število otrok, ki so na njih preživeli del svojih počitnic. Nekateri organizatorji bodo šli s svojimi poročili še nekoliko dlje in bodo navedli tudi uspehe, letovanj, ki so se odrazili na izboljšanju zdravja, splošne telesne kondicije itd. Čeprav bo iz omenjenih poročil razvidno, da so prav vsa letovanja potekala popolnoma v redu, s tem le ni tako. Na večini letovanj se še vedno dogajajo večje ali manjše nepravilnosti, ki jih bo v prihodnje potrebno odpravljati. Tako je na primer inšpekcija oddelka za prehrano okrajnega zavoda za zdravstveno varstvo skupaj s sanitarno inšpekcijo več-(Foto: J. Zaplotnik) krat ugotavljala, da prehrana Glede na prejšnje mesece znatno povečanje tualno vprašanje Odkup krompirja V prihodnjih dneh bomo tudi ta Gorenjskem pričeli izkopavali krompir. Nekatere zgodnje sorte ponekod sicer že izkopali, saj M M že pojavile na trgu v večjih koHtioah. Prav v zvezi z izkopom krompirja pa se pojavlja nekaj konkretnih vprašanj; V PRVI VRITI PA, KDO NAJ KROMPIR ODKUPUJE IN" KAKŠNA NAJ »0 NJEGOVA CENA. Predvide-»ajo, naj bi o teh vprašanjih raz-aravljali na posebnem sestanku v »kmjnem merilu, razen tega pa **j bi m- s temi problemi spopri-Ha tudi posebna komisija pri (Moodarski zbornici, ki naj bi ta W« razčistila vsaj načelna vpra-K Ves sklop teh problemov se si-'f ne nanaša samo na odkup krompirja, temveč na odkup jetnikih kmetijskih pridelkov na taksno. Vendar pa je seveda v frnotni situaciji najbolj aktua-k* prav odkup krompirja. V *»«i s tem pristojni organi za~ Hfarjajo načelo, naj gre ves od-le preko kmetijskih zadrug •» *e t odi preko trgovskih podje-",' Vendar pa nekateri menijo, 4 bo le težko zagotoviti ves odkop samo preko kmetijskih zaznaj, ker nastopa še vrsta drugih toacev, ki imajo dovoljenje za Atkten nakup. Pri tem mislimo •a razne menze jn podobno. To »•raaanje pa bi se verjetno dalo r**tt tako, da bi kmetijske zadru-f» (topile v stik s temi kupci in tn zagotovile, da Jim bodo one PJVkibele dovoljne količine krom- Se bolj problematično pa je Uniaaje cene! Trenutno sicer še K aaofoče govoriti o nekih do-)f>n/irih cenah, temveč le Se o fdlogih, ki se pojavljajo zdaj M, adaj tam. Posamezni republiki kmetijski strokovnjaki meni-j*, aaj bi bila cena za krompir ••rte merkur 15 dinarjev za kilo-Pvn, cena jedilnega krompirja •a aaj bi s? povzpela na 20 dinar-J*v za kilogram. Kasneje bi bilo PMpec cene obeh vrst povečati «* pet dinarjev pri kilogramu. — *»>Wno naj bi težili za tem. da **kiona cena ne sme biti taka, M proizvaja vri zadrževali pridani krompir doma. hkrati pa "**am» poskrbeti, da cene ne preserle realnih mej. Neka-fl Pa tudi menijo, naj bi bila afcripa ecna od 18 do 20 dinarjev ** kflofram. Na terenu pa ljudje r*"*kaJejo, da cena krompirja 'Nadaljevanje na 2. strani) V juliju je bila razlika med našimi dohodki in izdatki sorazmerno precej večja kakor pa v prejšnjih mesecih — Dohodki od prodaje kmetijskih proizvodov so se v juliju znatno povišali, obenem pa so se zvišali tudi izdatki za gostinske usluge Nedvomno se sicer za suhoparnimi statističnimi podatki o gibanju dohodkov in izdatkov prebivavstva skrivajo številni pojavi In procesi, ki se iz različnih področij stekajo v en sam pokazatelj — dohodke in izdatke. Prav zaradi tega se te številke še posebno zanimive, zlasti še tiste, s pomoč jo katerih je mogoče razbrati strukturo tako dohodkov kakor tudi Izdatkov. Primerjave med posameznimi časovnimi obdobji pa nam ta gibanja osvetle z druge strani. Julijski dohodki prebivavstva I obrtnih in prevoznfških uslug ter na Gorenjskem so se glede na'potni in selitveni stroški. datkt za obrtne, za komunalno-sta-novanjske, za kulturno-zdravstve-ne usluge ter davek in ostali izdatki. Primerjava z julijem preteklega lecri pa pokaže, da je Imelo pre- bivavstvo na Gorenjskem v tem mesecu letos približno 600 milijonov dinarjev dohodkov v gotovini več, hkrati pa so se za 300 milijonov dinarjev dvignili tudi izdatki. — P. otrok ni vedno najboljša. Pravila za zdravo prehrano se zelo neenotno tolmačijo, sedanji način evidence prehrane pa ne omogoča dovolj dobrega vpogleda v to, kaj otroci res zauži jejo. Skoraj nikjer niso otrokom različnih starosti delili tudi različno velikih obrokov. To pa jc zelo velika napaka, saj je razlika v potrebah malčka in doraščajočega mladinca tudi do 2000 kalorij. Najslabšo prehrano so imeli otroci, ki jih je socialno zavarovanje poslalo v dom Počitniške /veze na Srednjem vrhu nad Gozd -Martuljkom. Kljub temu da je bil prispevek socialnega zavarovanja za te otroke večji kot prispevek članov Počitniške zveze, upravnica doma o tem ni bila obveščena in so vsi prejemali samo po tri dnevne obroke. Vse kaže, da se tisti, ki so otroke poslali tja na letovanje, niso zanimali za pogoje, kar jc več kot nepravilno. Samo ločitev od doma in dober zrak za okrevanje otrok še ne more zadoščati. Verjetno bo že za prihodnje počitnice centralni higienski zavod pripravil enotne jedilnike, ki bodo potem obvezni za vse, ki pripravljajo letovanja za otroke. Prav tako pa bo okrajna sanitarna Inšpekcija pristojna za odobritev objektov za letovanje. Kontrola med samim letovanjem bo zelo poostrena, saj je bilo že večkrat (Nadaljevanje na 2. strani) Obisk poljske sindikalne delegacije prejšnje letošnje mesece izredno povečali, saj so narasli na približno tri milijarde 141 milijonov dinarjev. V prejšnjih mesecih so se namreč ti dohodki gibali nekako okrog dveh milijard 600 milijonov dinarjev. Pri tem je zanimivo to, da se v juliju sorazmerno niso največ povečali osebni dohodki, ki predstavljajo največjo udeležbo v skupnih dohodkih, temveč ostale vrste dohodkov. V juliju so se na trgu pojavili v večji množini kakor v prejšnjih mesecih različni kmetijski proizvodi, kar se kaže tudi v julijskem povečaju dohodkov od prodaje teh proizvodov, ki so znašali 248,1 milijona dinarjev. Omenimo naj še socialne prejemke, ki jih jc bilo v juliju za nekaj nad 461,3 milijona dinarjev. Precejšen znesek so v tem mesecu predstavljal! tudi ostali ne podrobneje določeni prejemki v gotovini, ki so se povzpeli na 695 milijonov dinarjev. Preostalo razliko do že omenjene vsote skupnih dohodkov pa predstavljajo dohodki od ostalih izplačil neto osebnih dohodkov, dohodki od Kot pomemben in hkrati potreben pokazatelj naj omenimo še izdatke prebivavstva v gotovini. Ti so znašali v juliju nad dve milijardi 770 milijonov dinarjev in so bili tako nižji kakor pa na primer v maju. V primerjavi z ostalimi meseci (april,. marec, februar) pa so se izdatki povečali za približno 300 milijonov dinarjev. Prav toliko kolikor je zanimiva struktura dohodkov, jc zanimiva tudi struktura izdatkov. Največji delež teh odpade na izdatke za blago; v mesecu juliju konkretno ena milijarda 747 milijonov dinarjev. Zelo pa so se v primerjavi s prejšnjimi meseci v juliju povečali izdatki za gostinske usluge. Tako so na primer ti znašali v juliju 347,7 milijona dinarjev, medtem ko so v maju 212,6 milijona dinarjev ali v aprilu 165,5 milijona dinarjev. Za promet in PTT usluge so prebivavci v juliju izdali na Gorenjskem skoraj 89 milijonov dinarjev, medtem ko preostalo razliko predstavljajo iz- Zanimanje za zimsko sezono Pred kratkim je obiskal zgor-njesavsko dolino glavni direktor Anglo-Yugoslaw travel service Jože Sušnik iz Londona. Predvsem se je zanimal za proste hotelsko zmogljivosti v zimski sezoni. Ob tej priložnosti ie rozcviral v motelu in hotelu Raaor v Kranjski gori 30 ležišč, in sicer za čas od 15. decembra do konca marca. Vse kaže, da gostincem v Kranjski gori letošnja zimska sezona ne bo delala sivih las. Zmoj»lHvost: motela, hotela Razor in Erike so povzem rpzprodane za februar in marec. Motel bodo zasedli turisti iz Zapadne Nemčije, hotel Razor in Eriko pa Belgijci, Francozi in Nemci. Manj zanimanja je t$ Dom v Planici. Vzroka ni težko najti. Kr?i nima žičnico, to pa je nepogrešljiva zimskošportna naprava, brez katere si današnji smučarji kar ne morejo zamisliti prijetnega in udobnega smučanja. Lepa pokrajina in ugodne snežne razme- re še vedno ne žičnice. - S. morejo odtehtati Bled, 2. septembra — Delegacija sindikata gozdnih in lesnih delavcev, ki jo je vodil sekretar inž. Edward Kulesza, jc po tridnevnem bivanju na Gorenjskem predvčerajšnjim odpotovala z Bleda. Poljski gostje — v našo državo so prišli na povabilo centralnega odbora gozdnih in lesnih delavcev Jugoslavije, hkrati pa so vrnili obisk jugoslovanske delegacije na Poljskem, v kateri so bili tudi člani kolektiva GG Bled) — so bili zadnje tri dni 14-dncvncga bivanja v Jugoslaviji gost Go/dnega gospodarstva Bled. Preden so prišli na Bled so go- stje obiskali nekatere pomembne obrate gozdne in lesne industrije in turistične zanimivosti, in sicer: »Lesonit« v Ilirski Bistrici, Idrijo, gozdni šolski center v Lokvah, kjer so'se zanimali za način gojenja gozdov, bili so v Trenti itd. Na Bledu so se pomenili o samoupravljanju in o proizvodnji. Nato so obiskali Pokljuko, kjer so si ogledali različne načine spravila lesa, prebivališča gozdnih delavcev in se zanimali za njihovo prehrano. V Bohinju pa so se med drugim pogovarjali o gozdni proizvodnji in lesni industriji s predstavniki LIO »Tomaž Godec« in GU Bohinjska Bistrica. Obiskali pa so tudi Begunje in Drago, kjer so se v muzeju in na grobovih talcev poklonili spominu padlih žrtev fašizma. Ob zaključku so izmenjali spominska darila. Člani delegacije so prejeli Čopovo knjigo »Svet med vrhovi« in izdelek podjetja UKO iz Krope. Tam je bila tudi izražena želja, da bi v prihodnje prišlo do izmenjave strokovnjakov in delavcev. —• St. Skrabar Na sliki: predsednik občinskega ljudskega odbora Franc Jere pozdravlja poljske goste na terasi blejskega gradu Obrazi in po)av. . Obrazi In polavl . ObrazHn P^^brazUnpojavl O .Obrazi to pojavi« Obrazi In pojavi . Obrazi Ko je prišla na vrsto, jf olesu. Drago je stokaje prečni not, Naša zgodbica se je začela takole: 9-letni Drago se jc igral z otroško strašilno pištolo in si poškodoval oko. Drobec papirnatega naboja mu je ranil beločnico. Včasih utegnejo biti tudi igrače nevar- breknile. Vznemirjena mati je dečka spet odpeljala v ambulanto, vendar to pot ni šlo tako gladko kot Prvič. Bilo je okrog petih popoldne, ko jc mati z dečkom stala pred Napotnica za okulista ne! — Mati ie dečka odpeljala v ambulanto. Zdravnik je ^malemu ranjencu nudil prvo pomoč, materi pa je zagotovil, da poškodba Ht nevarna. Nato sta se oba — mati in otrok — vrnila domov. zdravnikom — tokrat pred gim. Ordinacija je bila hitro čana. dru-kon- brz ugotovila, da tudi to pot ne t dnem pa se je stanje še poslab- bo kaj prida opravila. Zdravnik šalo. Nczriosnim bolečinam se je je _ ne da bi pregledal dečkovo pridružila še vročica. ?.ivo srebro ranjeno oko — napisal recept za se je povzpelo na 39,8*C Spet so nekakšne kapljice. Dečkova mati poklicali zdravnika, pa je imela še eno željo: ?,elela je Tokrat ni bilo ve} prigovora: napotnico za okulista v Luibljani. Počakajte na našega okulista.^ Vrne »Ne, te vam ne morem dati,* le se 23. avgusta. — Napotnica za pojasnil zdravnik. »Počakajte do ljubljansko polikliniko je bila bri 23. avgusta. Takrat se vrne naš napisana. Naslednje jutro so dečka okulist. odpeljali v Ljubljano. Dragova mati prav gotovo ni Štiri tedne je tega, kar so dečka razumela tolikšnega zavlačevanja, z ranjenim očesom sprejeli na saj bi morala čakati na specialista zdravlienje v ljubljanski kliniki in 7, upa- ni se še vrnil. Zdravniki prdviio. »Ura ie Pet* jc dejal zdravnik za oči še cele tri tc^dne. Z upa- vse Prei kot 'prijazno. »Moje or- njem, da bodo predpisane kapljice da poškodba m bila cisto nedoli- dinacije je konec. Razen tega vas oko pomirile, sc je mati z dečkom na.Jn kakšen bo mdf Zdravniki Minili so trije dnevi in dečka Je P0jM « ^"poUkali zdrav- ^R^zka^nlljuvajoča bolečina pa ln naposled -vsakdo ima samo a^vjftjBU!V» £ S l^dJZdo sedmih se je kljub kapljicam razpasla po dvoje očes, - S. š. TE DNI PO SVETU »sEFI RfcVOLUCIJK NAJ SE NUJNO SESTANEJO« Alžirska kriza Se vedno traja in pri našu veti no nove dogodke. Na nedavnem množičnem zborovanju delaVcev v mestu Alžiru so sprejeli resolucijo, ki zahteva, naj se »nujno sestanejo vsi seli revolucije v glavnem mestu« in »naj nujno ustanove vlado, ki bo upoštevala interese de/ele«. Poročajo tudi, da jc predsednik začasne alžirske vlade Benhcda v sobotni izjavi za tisk ponovno obdolžil politični biro, da skuša okrepiti svojo oblast »za vsako ceno«. Hkrati se je zavzel za to, da mora dobiti dežela skupščino, vlado in centralno oblast ter da je treba alžirsko krizo rešiti na miroljuben način. Ki-der pa je v soboto zvečer izjavil, da čete političnega biroja napredujejo na »široki fronti s puškami na ramah in da jih vojaki četrte vilaje bratsko sprejemajo«. NAS NOVI VELEPOSLANIK V ZDA Predsednik republike je imenoval za Izrednega In opolnomočnega veleposlanika FLRJ v ZDA dosedanjega državnega podsekretarja za runanje zadeve Veljka Mlčunovl-ča. Za novega generalnega konzula FLRJ v Trstu pa je državni sekretariat za zunanje zadeve imenoval Rudija Janhubo. KONFERENCA AFRIŠKIH STUDENTOV KONČANA Konferenca afriških študentov, ki Študirajo na evropskih univerzah, jc končala z delom. Po štiridnevnem zasedanju na plenarnih sejah in po komisijah so udeleženci konference sprejeli splošno pro-tikolonialno resolucijo, kot tudi več podrobnejših resolucij o posameznih afriških problemih. Delegacija te konference je zasadila tudi platano v Parku prijateljstva v Novem Beogradu. OB 23-LF.TNICI ZAČETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE Poljski časopisi so ob 23-letnici začetka druge svetovne vojne objavili vrsto komentarjev, v katerih obtožujejo Zahodno Nemčijo, da »obnavlja Hitlerjev duh«. Prav lako komentarji tudi poudarjajo, da Zahodna Nemčija noče obračunati 7. zgodovino, ki se je začela prvega septembra 1939. Ljudje in dogodki • Liudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudm in V teh dneh mineva leto dni, kar jc bila beograjska konferenca, ki jc manifestirala idejo miru in »miroljubno sodelovanje med narodi po načelih neodvisnosti in enakopravnosti.« Ni dvoma, da jc mnogo prispevala k utrjevanju miru na svetu in k izglajevanju poti, ki naj pripelje človeštvo k kakšno uničenje bi povzročila svetovna katastrofa. Pred nami jc bližnje usedanje Generalne akunščine OZN, za katero optimistične napovedi prerokujejo, da bo prineslo številne rešitve v mednarodnih problemih in med drugim skušalo odločati okrog problema razorožitve. V mirnemu in srečnemu življenju, smeri, da bi se zasedanje zaklju- Posrednik med Vzhodom in Zahodom Prizadevanja v tej smeri bodo nio- čilo kar se da ugodno za mir na rala biti se vse bolj pogosta in svetu, je že prišlo do določenih ideje, ki jih je posredovala beo- prizadevanj, katerih del Je ne- grajska konferenca, bodo vse bolj dvomno noslvec začasni vršlvec upoštevane in cenjene. dolžnosti generalnega sekretarja Prav v tem času nam je njeno U Tant. Svoje zamisli, kako bi lah- izročilo še prav posebno dragoce- ko rešili posamezne zadeve v sve- no, ker vidimo, kako bi bilo nuj- tu, skuša dokaj energično In pri- no, da bi se dokončno rešila šle- zadeto »dajati« na dnevni red In vilna vprašanja in da bi se zbrale napeti vse aile, da bi bil rezultat na svetu vse pozitivne sile, ki bi zadušile žarišča vojne nevarnosti. Na žalost lahko opazimo, da se velesile vse premalo zavedajo, ugoden. Načrt o Kongu Je tako postavil, da ta ne trpi nobenega kolebanja in zavlačevanja. Njegova popotovanja pO zapad- nih deželah so odražala dokajšnjo sinteze« in da bo »na konca mero energičnosti In diplomatske šlo do sinteze aH spajtjah tw spretnosti. U Tantov polet nam logi j Vzhoda in Zahoda ki da slutiti, da se je v nJem verjet- konfliktu«. Naj bo tako al« *? J no izoblikoval načrt, kako bi s gaee — vršivec dolžnosti «LS pomočjo Organizacije združenih nega sekretarja Je mož, ki? narodov izgladil spore, zmanjšal tako hitro od jen Jal, čeprav TJ napetost v svetu in posredoval, veda jasno, da »v*hodno-»«K:Ci^* da bi si posamezne države z dveh nasprotij« ne bo moč od^ različnih bregov segle v roke. Po- tako enostavno (če Jih Dn r*vi:i sredniška vloga sicer ni lahka in možno!?). Kolesje nesogias{ *ploh obeta precej grenkega priokusa, Vzhodom in Zahodom u .'w vendar |e očitno, da se je vztraj- dobro namazano in teče » ai ni Burmanec namenil izpeljati zglajenih tirnicah, lato u° prec*' svojo zamisel vsaj približno do no precej optimizma z« t**«*- ki bi bila seveda bafcaL**1111«* jene živce človeštva, utr* U Tant si od tokratn danja Generalne skuošč,!Ia *** obeta, zato bi želel, da v doLli 11 biJo ;u konca. Prav gotovo sodi med najvaž-nejše točke njegovega posredništva relacija VZHOD—ZAHOD. »Putešestvije«, ki ga je naredil začasni sekretar v Sovjetsko zvezo zasedanju Čimveč Ima nedvomno značaj razčiščeva- stavnikov posameznih di4 prt* mim e1 »lic," I« urim -.v! i:m\i> terc- mler Hruščev mu «*!•" sicer ni obUn- nja stališč In pripravljanje tere- mier nruscev inu na, du bi prišlo v Generalni skup- bil, T*n jI stališča čakujejo. da bo" ~ bilo s- m d <»:•>•■ ■ ta tfvt« vzemajf., naj bi upoštevati tudi mWr. 7zteVrjePmde^-da bi bUe * enJeC ^><^2Lj območjih kmetiLj? ^JES seboj nekoliko^ »^^Zj^ dobre in slabe ^?c7& t načelo res obvelj^1' . lp— v /vezi , odkUlH)nJ ^ DrX, •Jasnejša stališča kt^^lr>^i!^ verjetno Še v tem? ^ l«ln °do Potrošnja žganih pijač narašča Statistični podatki kažejo, da so posamezna gostinska podjetja v prvem tromeseeju leto« prodala lc 64 do 91 % vina, in sicer v primerjavi s prvim tromesečjem leta 19tJl oziroma po planu za letošnje leto. Vzrok za tolikšen padec prometa z vinom — hkrati pa močan porast porabe ostalih alkoholnih pijač — je nedvomno v tem, ker so se letos povišale družbene dajatve. Procent občinskega prometnega davka na vino 6e je povzpel celo do skrajne meje. Zvi*anje prometnega davka na vino je vplivalo na porast potrošnje ostalih alkoholnih Pijač, predvsem v večjih industrijskih centrih - na Jesenicah, v Kranju in Tržiču. Pristojni organ je zato sklenil posredovati pri občinskih ljudskih odborih ma Gorenjskem, naj bi razpravljali o znižanju prometnega davka na vino, in sicer,na 10 do največ 15 odstotkov. Nadejajo se, da bi se tako znižale prodaj- ne cene vina, j^r bi govo potronšjo. ^^^thilA.* metnega davka* "^.*nit Prišel^« V* do enakih sredstev r* Prflš. stopnja občinske ' C****v * davka na vino zru^U^«* Ta ukrep jo toUko iL. b«n. saj se bo B tlJ p^ trošnja ostalih alkohJ^ , predvsem žganih, vf^lwTt; kvarno vplivajo n***^ po^ IZ DNEVNIKA IZSELJENCA V SRBIJI ODHOD. iN ZAŽVIŽGAL JE VLAK SKOZI MRAK. O DEVOJKA II, OB OKNU SLONU, SI II CULA TA VRISK, PLAKAJOč SKOZI NOČ: O ZBOGOM, DOMOVINA?! (Oton Župančič: Z vlakom) "fV"o so Hitlerjeve horde prepki- J% niavijjie Evropo, ie tudi * bivša Jugoslavija v pičlih desetih dneh poslala njihov plen, Gorenjsko in Štajersko je zasedla Nemčija pod ge-.inm, da sta t; dve pokrajini že pel r, •'. ' ,j nemški. 6. aprila 1941 se je začela pot majhnega slovenskega naroda. Za- pori so sc začeli polniti. Deželo je bilo treba očistiti, da bi lahko sprejela pripadnike čiste rase, manj vredno raso Slovanov je treba ali pobiti ali izseliti. Šentvid in Rajlienbrug (danes Brestanica) stu postala i/seljenlškl taborišči. 4. Julija 1941 ob 23. uri je odpeljal prvi vlak iz taborišča v. Šent- vidu. Preko 400 ljudi je štel, od starca do dojenčka, vseh starosti in vseh poklicev, vse, ki so na zadnjem zaslišanju izjavili, da so Slovenci. V noči so nas odpeljali, da se nismo mogli niti s pogledom posloviti od naših polj, gozdov in gora. Kakor razbojniki smo odhajali z rodne grude skriti v temni prapor noči. Pri luči svetilk smo se poslavljali od naše bele Ljubljane; na svidenje, ti naša prestolnica, in že smo sc odpeljali v noč. No. nekaj razveseljivega smo lc vedeli. Ne gremo na sever, na jug gremo, med rojake nas pelje vlak, Srbija je naš cilj. Seveda bi bila po satanski zamisli nemškega nadčloveka to le prva etapa naše poti. Če bi se vojna končala z zmago nemškega orožja, bi bila dru- ga etapa Ukrajina in obronki Kavkaza, kjer so že stale barake za manjvredne Balkance. Dvodnevne poti nobeden, ki je bil takrat v vlaku, ne bo pozabil! Sicer pa smo bili vsi v nekem zasanjanem razpoloženju. Po več tedenskem zaporu smo bili veseli, da • smo spet skupaj s svojci in da smo rešeni taborišča in njegovih komandantov. Prav vsi pa smo bili prepričani, da se bomo vrnili v svobodno domovino. V Zagrebu nam je hotela ustaška vlada odklopiti vagone z borno prtljago, da bi tako na pol goli in bosi prišli v večini neznane kraje. Odločna intervencija vseh izseljencev je ta udarec preprečila. V Slavonskem Brodu smo se prepeljali z brodom v Bosanski Brod, potem pa spet na vlak preko Kršne Bosne, Sarajeva, čez Vi-šegrad, kjer smo zadnjič občutili »ljubeznivosti« ustašev, ki so s pljuvanjem in psovanjem izražali svojo ljubezen do nas. Pri Više-gradu smo prestopili mejo med NDH in Srbijo in preko Titovih Užic (tedaj še Užice) smo se 6. julija zvečer znašli na železniški postaji v Valjevu. Oboroženi spremljevavci so izginili; mehka so bila ležišča v vagonih, mirno smo pospali na betonskih tleh kolodvorske čakalnice. Zvečer izumrla postaja je dru* go jutro oživela. V trumah so pri. hajali Valjevčani in okoličani in nas pozdravljali, da brat brata ne bi mogel bolje. Organizacija namestitve je bila brezhibna, Dru» žinc z majhnimi otroki so ostal« v Valjevu, kot začasno bivališče je služila opuščena vojašnica, a družine z večjimi otroki in samce pa je bil preskrbljen prevoz v bližnje vasi. Tudi za prehrano je bilo poskrbljeno. V mestu je bila organizirana skupna kuhinja (ki so jo vodili izseljenci sami), ki naj bi skrbela za prehrano, dokler posamezniki ne bi našli primerne zaposlitve in se nekako osamosvojili. V vaseh pa so tudi preskrbeli skupna stanovanja — največkrat so za to porabili šolska poslopja — in nas tudi za prvo silo oskrbeli s hrano. Ob prihodu v vasi so vaščani povsod pripravili obilen zalogaj in tako z izdatno malico in s prisrčno besedo takoj našli zvezo med izseljenci in bratskim srbskim ljudstvom. Ob prihodu v V-aljevo se je ta- koj iz vrst izseljencev , kak odbor, ki naj bi >>°v*l -, ne pn oblasti Jna*>*aK zastopniki niso ostali*105« ** šem spominu in aLv mesta za zaposlitev £S*& aajft Zahvaljujoč se temu o *8lh mu vodstvu in razur^ mačinov so se kmalu *> ne možnosti za *asw*M« delavcev in UfltitfeeS: vsem iz jeseniške faJl ' *** sprejela tovarna poliTk!?rT* * Vistad (danes Krušik) iS je našlo zaposlitev n» f^«* upravi mesta, vsak mh slovenskega kontroloria ,J* *** so bili prijatelji IjuditJ^ * * okupacijske oblasti), nej!** ske moči so s*» ..**t»r* ske moči so se zaposUU ^ spodinjske pomočnice T ^ no. Kdor pa i« kekriiuii^^ logov ni mogel priti do pa je imel to srečo, da se**t*B**,l, jele imovitejše družine J* ga, mu odstopile skromno flT in mu tako vsaj raca*«« J*** gale iz težkega položaja. Tako je počasi življenje ^h jalo na prvi tir, seveda k ^/ skromnih oblikah. Andrej Kodj** (Nadaljevanje prihoda^ mali oglasi •mali oglafsi prodam Poceni prodam vzidljiv štedilnik I bakrenim kotlom. — Križaj, Okroglo 4 Prodam 40 kg- tpžkega prašiča. Hoie 41, Smlednik 3547 Prodam kuhinjsko pohištvo, šle-*brik in žensko kolo, dobro ohranjeno. Cesta JLA 14/11, Kranj 3548 Prodam dobro ohranjen bel *aujliran štedilnik ~Tobi«. Šenčur 108 Prodam Opel-Rekord 1!>58. Re-kar, Hrastje 21 3O90 Prodam 100 g-ajbir. Nu-slov v oglasnem oddelku 3551 Trodelno omarp, skoraj novo, tftdno prodam. Anton Zura,' Jenkova 10, Kranj 3558 kupim iram matematiko. Miha Jonaterle Savska e. 2, Kranj 3557 Lastnik pogrešanega ženskega kolesa naj se javi v Zg. Besnioi * 3558 Izgubil sem denarnico z doku mrsiti od (iašte.ja do Kolodvorske c. 7. Prosim najditelja, naj mi vrne dokumente, denar pa obdrži za nagrado. Kolodvorska C. 7, Kranj 3559 regled Kupim enostu.novanj.sko nev.se-hišico. Ponudbo oddati pod •Kranj — mesto« 3508 Kupim mizarski kombiniran tfcsbelni stroj (ali poravnalni), lahko tudi na lesenem podstavku. Naslov v oglasnem oddelku 3554 Kupim sla-moreznico, tudi ne-tporabno. Ponudbo z opisom in eaoo oddati v oglasni odd. 3555 ostalo Fižol 130 do 100, ajdova moka 140", jcsprenj 100 dO 150, kaša 150 l>rma za kokoši 45, krhlji 100, fta-lotka 80, oves 35 za liter; skuta 150 do 160, surovo maslo 680 do 760, čebula 80 do 100, krompir 30 do 40, sladko zelje 60 do 70, solata 80 do 100, pesa 50 do 60, zelena paprika (10 do 100. jabolka i0 do 80, hruške 80 do 140, slive 140, breskve 120 do 140. cvetača 100, kumare 40 do 60, kumarce 130 do 160, buče 40, sU-očji fižol 120 do 140, grozdje 200 do 230 za kilogram; jajca 28 do 33, kokoš 600 do 800 za komad, piščanec 400, česen 10 do 50 din, zajci 550 din za komad: korenček 11 do 20 din, peteršilj 10 do 30, zelena 10 do 30 din zn šopek; smetana 20 din zs merico. Zdaj v tej stavbi v Zeleznaklh posluje še podjetje Usnjarna, za katero so odborniki občinskega ljudskega odbora Skofja Loka na zadnji seji sprejeli sklep o likvidaciji. Cez kaka dva meseca pa bodo delo v njej popolnoma prekinili in izpraznili prostore. Kaj bo potem v stavbi, ki Jo kaže slika, bomo še poročali Že sedaj temeljite priprave Občinski odbor Ljudske tehnike na Jesenicah se lahko upravičeno ponaša z najbolj delavnimi Vode primanjkuje Prazno sobo išče miren in poten mo#ki na Jesenicah, v Žirovnici tli Lescah. Plačam mesečno JePJ din. Ponudb«; oddati v podružnico Glasa Jesenice 3556 ■eem opremljeno sobo. Inštru- Majhno padavine v poletnih mesecih se posebno v zadnjem času zelo močno odražajo tudi pa preskrbi z vodo. Tako več gorenjskih vodovodov pogosto odpoveduje. Prizadeti so posebno ruanjši lokalni vodovodi, med večjimi, ki jim vode zelo primanjkuje, pa naj DELAVSKA UNIVERZA V KRANJU razpisuje nemške in angleške začetne in nadaljevalne jezikovne tečaje po magnetofonski metodi Pogoj za sprejem v začetne tečaje je dovršena osnovna ali nižja strokovna izobrazba, za nadaljevalne tečaje pa zadostno predz.nanjc jezika oziroma dovršen začetni tečaj. Pouk bo 2- do 3-kral tedensko popoldne ali zvečer, program pa bo obdelan v približno 140 urah. Šolnina za vsak tečaj jc 16.000 dinarjev in so vplača: ob vpisu prva polovica, druga pa po dveb mesecih šolanja. Ob vpisu'je treba priložiti dopisnico za odgovor, vplačati prvi Strok v višini 8000 din, izpolnili prijavnico in predložiti priporočilo dsiedajavca. Ce nosi stroške šolanja gospodarska organizacija, zavod sil ustanova, mora kandidat predložiti .se potrdilo o plačevanju. Razen navedenih pogojev jo za vse tečaje obvezna starost pri-Javljencev 18 let. Prijave »prejema Delavska univerza Kranj« Koroška cesta 13, BjBjfc dim od 7. do 14. uro do vključno 12. septembra 19(52. - Informacije: telefon 27-33. ZAHVALA Ob tragični smrti našega dragega moža, brala in strica JANEZA S E N K A gumar j a se ngjtopleje zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem.ki so z menoj sočustvovali, izrazili sožalje, pokojniku poklonili cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno sc zahvaljujem delovnemu kolektivu tovarne gumijevih izdelkov 'Sava«, PGD iz »Save«, PGD iz Predoselj, kranjski godbi, organizaciji ZB Predoslj'e in duhovščini ,tov. Ivu Dolinsko in Janezu Kovaču za poslovilne besede. Vsem iskrena hvala! Žalujoča žena Predoslje, dne L 9. 1962 omenim vodovode Kamna gorica, Bohinjska Bistrica, Skof ja Loka in Jesenice. Zaradi kolikor toliko zadovolji, ve kvalitete vode na Gorenjskem ni v navadi, da bi jo klorirali. Vendar pa bi bil sedaj, ko vode večkrat zmanjka in zaradi prazne napeljave pronica v cevi umazana voda iz okolice, ta ukrep nujen. Kloriranjc vode ni drago, vendar pa v borbi proti okužbam z vodo zelo uspešno. Oprativi bi ga morali po vsakem popravilu vodovodne napeljave ali po prekinitvi vode zaradi suše ali drugih vzrokov. Nevarnosti okužene vode so toliko večje, ker zaradi nje naenkrat oboli veliko ljudi, Dobršen delež pri pomanjkanju vode ima tudi starost vodovodnih napeljav. Mnoge so bile zgrajene še pred prvo svetovno vojno, pozneje pa skorajda niso bile obnovljene. Vsa naselja so se po-sebno po zadnji vojni močno Sirila. Graditelji hiš in pristojni občinski organi so se največkrat zanimali le za to, kje ho za posamezno stavbo narejen vodovodni priključek. Temu je, razumljivo, sledila močna preobremenjenost večine vodovodov, ki jim bo nujno potrebno žc v bližnji prihodnosti posvetiti več pozornosti in seveda — denarja. — M, S. NESREČE UBILA JE SVOJO MATER V petek, 31. avgusta, v zgodnjih jutranjih urah je prišlo v Gode-sieu pri Bledu do tragičnega dogodka, ki je hudo pretresel tamkajšnje prebivavce. 33-letha Anica Soklič, zaposlena v tovarni verig v Lescah, je usmrtila svojo mater, 65-letno Cilko Soklič. Anica Soklič je med peto in šesto uro zjutraj vstala, poiskala sekiro in se previdno približala materi, ki je bila ta čas šc v postelji. S tremi udarci je usmrtila svojo žrtev, nato pa je hotela storiti samomor. Večkrat se je udarila s sekiro po glavi, vendar rane, ki si jih je prizadejala, niso bile smrtne. Prepeljali so jo v bolnišnico. Preiskava Še teče, vendar zdravniki trdijo, da je Sokličeva verjetno storila zločin v duševni zmedenosti. organizacijami v kranjskem okraju. Posebno aktivnost so v zadnjem času pokazala društva Ljudske tehnike na Javorniku. Koroški Beli in na Blejski Dobrovi. Prav tako je lepe uspehe zabeležil tudi jeseniški areoklub. ftkoda jc le, da ne morejo priti na zeleno vejo društva Ljudske tehnike v Mojstrani in na Dovjem, na Hru-šici in v Kranjski gori. Na Jesenicah so delo razdelili po strokovnih komisijah, zato tudi uspehi niso izostali. Med najbolj delavnimi je kino-foto komisija, za katero pa ne zaostajata komisija za tehnično vzgojo in elektroradio komisija, medtem ko je delo skoraj popolnoma zamrlo v avto-moto komisiji. Po Tli. zletu Ljudske tehnike kranjskega okraja v Skofji Loki so na Jesenicah ljubitelji tehnike le malo počili čez poletje. Sedaj v začetku šolskega leta pa so znova načrtno pričeli z delom, da bi sc čimbolje pripravili za IV. zlet Ljudske tehnike kranjskega okraja, ki bo prihodnje leto — 26. maja — na Jesenicah v počastitev rojstnega dne maršala Tita. — U.2. NEDELJSKI VODIČI V MUZEJU Delovni kolektiv loškega muzeja jo sklenil - da bi čimbolj razširil krog obLskovavcev — uvesti nedeljsko strokovno vodstvo po muzejskih zbirkah. Zelja večino obi-skovavcev je, da čimveč spozna v muzeju, kar pa samotni obisko-vavec največkrat ne more, ker še ni na razpolago pisanega vodiča. Sicer obširna pojasnila v posameznih zbirkah loškega muzeja kontinuirano vodijo obiskovavca od zbirke do zbirke, ta pa si le bolj želi žive govorice. Ker pa je nemogoče spremljati vsakega posameznika, bodo kustos. vodili obiskovavce, če se jih bo zbralo dovolj. Vodstvo b<> vsake nedeljo dvakrat, in sicer dopoldne ob 10. Uri in popoldne ob pol petih. V loškem muzeju menijo, da bodo ta vodstva mnogo prispevala zbli-zanju z občinstvom in da bodo tako tudi mnogim obiskovavcem ustregli. Kolikor bo zanimanje za vodstvo veliko, bodo vodstva jk> muzeju tudi številnejša. Hkrati s tem pa bodo okušali poiskati tudi nove oblike sodelovanja /. občinstvom jn jih tako privabljali ter večali zanimanje za muzej tudi pri tistih, ki nikoli ne zaidejo v to bogato kulturno institucijo. P. PONEKOD GRE DOBRO Mimogrede zabeleženo: gostišče s 16 prenočišči, fcj ga že dlje. časa gradijo na Vitrancu, kar ne more ►►dozoreti«. Zato tudi z obljubo, da ga bodo Izročili namenu do konca leta, ne bo nič. Hitreje napreduje gradnja hotelu Pnsank v Kranjski gori, Re-1 fuavracijo podo izročili namenu do kom-n letii, celotna gradnja, pa bo končana sredi junija prihodnjo leto, »Tiho, tiho! Prosim! Besedo operativno posvetovanje. Pro- ure. .. Deset, petnajst ljudi 'je ima tovariš Dane!* bleme ki jih jc^ nakazal Daru, v.ahtcvalo predsednika ali od* Vsi okrog zakajene mize so je treba hitro reševati, utihnili. Dolga in živčna raz- Bi 'klicali aktivi Ne! Tudi prava o zavozlanem problemu to bi samo zavleklo vso stvar, tako ni obetala nič dobrega. Treba je brž na delo. Glavno ie Zato so vsi poslušali Danetovc pokopališče To jt D.tnt kol besede, zakaj slutili so, da bo prvo omenil m to mora kiti geslo dneva. Čez teden dni so ie prišli na vnto urbanisti in projektant'. Pregledali in premerili ffl pokopališče in zatem začeli imate-Vsi so uprli pogled vanj, odla- vati z glavami. Kaj Mi W »#»-; telnik. Sili tlele cigarete na debele dar tu preurejevalif Kakšne 'o 2e tisto dopoldni so se vrnili steklene pepelnike in se Jpdpi- potrebe* Kaj bi radi tudi delavci,^ ki so začeli delati rali s komolci, da bi Brif mirne- Toda odgovorni Ijuiie M kili na pokopališču. Vaščani so jih spodili. Popoldne je bilo nujno posvetovanje. Beseda je bila o dogodku v Tvezi s pokopališčem. Kaj bo vendar dejal Danef Taka polomija! Nepričakovano je prišel tudi Dane. Bil ie zaskrbljen in sodniško resen. -Vidim, vsi me on najbolj« ocenil položaj. »Tovariši, preveč se vrtimo okrog neiivljenjskib, nevažnih stvari, prevei se lovimo za izjave in stališča,* jc začel Dam. govorno osebo. »Začeli so podirati pokopa* lisce! Da bodo naredili lepiega, pravijo. Sami smo ga naredili "i dobro je. Nihče pri nas ni erhnil besede o tem, naj ga )»o-pravijo. Zakaj razmetujete denar! Dajte ga raje za cesto! Avtobus ne. more več do vasi!« I oko to pravili in dobesedno vpili ljudje, ko je prišel na- Geslo dneva je in udobneje poslušali in tudi neizprosni. *, doumeli bistvo^ stvari. »Ne, W« pač sedite. kako ste. tPreitredite strokovnjaki dimo pa težav naših ljudi, Važno je, da se tega lotimo, di gledate,- ic dejal komaj slišno nimamo posluha za življenjske vsaj pokažemo pripravljenost, s skesanim glasom. -Toda m po'rebe Samo primer: pokopa- Kaj bi vendar dejal lavam verjemite — nisem si tega jaz liste je'obupno. Ljudje to veda, Dane, če ga bomo sedaj hodili izmislil. Naš poslanec je posta* občutijo- o tem govorijo in spraševat in nadlegovat o vseh vil pred nas to naloga. Tudi ladikujejo Pripravljeni bi bili podrobnostih. To jc že vernic drugi, ki so bili zraven na po-sodelovati in prispevati. Treba politično postavljena kot naj- govoru, bod ______nJcrVip. naineita naloaa." Dokument, potrdili, tem ni bilo. to to seveda "organizirane akcije, važnejša naloga,* .rD,oktimJ:ntaci>c W pa filozofiramo o načelih in Čez mesec dni )e bil izdelan T udi prič ne pri rokah. Zdrznili nimamo posluha za take stvari* načrt. Preuredili bi vhod, po- so se in začeli vrteti številke na m vec zinil cu so se čudili drug drugemu in razložiti nujnost zadeve m tore; ne daste miru! Kakšno pose sramovali, kako 'da vendar nihče ni dvignil roke proti niti kapahsce, Prosim vas! Bodite mama poskušala pristaviti besedico, sva vljudno umolknila. V fpJaajl je dejala: -Morda no razumem...« »Tega ne moreš razu-peti, mama,« sva pravila in se zdela hudo pametna. Brala jo malo (s delala za naju. Sama naju je vzgojila s svojo zobozdravniško I Od tovarne, kjer jc mama delala v zdravstvenem oddelku, smo dtbjli aobo v veliki betonski hiši tik nad prehodom, tako da nas jo ffldOd vedJVO zeblo v noge. Poprej je bila v sobi pisarna in ko smo *• "selili. Je smrdela po prahu, cigaretnih ogorkih in črnilu. Deščice 0> bile oSkropljene s črnilom, stene v visini hrbta pa odrgnjene jn trt*-, od umazanije. Mama je najela žensko. Barvo jo pomešala z mole in v dvoje sta pobelili strop in stene, ceneje kot če bi najeli pkskarja. Bilo je novembra, zunaj je zmrzovalo, vendar še ni sne-100, iste pa je bilo prav hladno. Mati je večkrat razgreta brez ffaiet tekla na ulico in se prehladila. Bolezen je ugotovila sama: pljučnica. Prihajali so zdravniki in sorodniki in mimogrede sem sli-tli da a« bojijo krize, kajti mama je bila1 tako izčrpana, da bi je PJPJfe M preživela. Zanimivo, da navzlic devetim letom nisem ni-etsar razumel. Takrat sem hodil v drugi razred. Med ročnim delom H|0 skupno rezljali okvir za sliko. Dokončati bi ga moral doma in •> nesreči sem vse pokvaril. Priznanja sem se bal. Dobro se *po-flriajam, kako sem tedaj pomislil: če mama umre, me v šoli nihče pt bo spraševal po okviru. Toda zvečer, ko ni bilo nikogar druge- ga v sobi in je mizna svetilka, zasenčena s časnikom, stala na tleh, sem slišal mamino dihanje. V prsih ji je hroplo in pdskalo. V nenavadni svetlobi e tal, ki je metala sence na strop, ni bila več podobna materi. Obraz ji je ležal v eenci, le vlažno čelo, h"čnice in suhljata ključnica so se lesketali. Na odeji je ležala mamina roka z nabreklimi žilami in ploščatimi nohti. Njena vročična, ljubeča roka, ki me je vselej, kadar sem bil bolan, gladila po obrazu. Nenadoma me jo zazeblo okrog srca. Stekel sem v kuhinjo, pokleknil v kotu, stisnil čelo h grevcu na katerem so se sušili kktoučevvnasti so-(sedovi škorjiji, pa začel moliti. Prvič v življenju sem molil: »Gospod, ljubi, dragi, ne dopusti tega!... Ljubi bog, stori, da mama ne bo umrla!... Naj me le oštevajo zaradi okvira, 6tcri le, da ne bo umrla!.,..« Morda zato. ker sva odrasla ali pa, ker se mama stara, vsekakor se mi zdi od tu, od daleč, potrebna moje pomoči. V mislih vidim, kako zvečer sedi z bolničarko v adravstvenem oddelku, dve materi s sinovi na fronti. Svetilka visi na porcelanski hruški (kot otrok sem vselej rad raztrešči svinčene kroglice). V stekleni omari se leskete" jo številne niMjaste klešče in povsod dist po zdravilih in žebljicah. Pijeta vročo vodo s skopim obrokom sladkorja in jesta kruh -štiristo gramov kruha dnevno. Nikoli ne bom pozabil, kako sem se 1942. leta na severozahodni fronti vrnil z obvezoval i šča v polk. So vedno je zmrzovalo, toda na nebu je viselo spomladansko sonce in zrak je vonjal po pomladi, na prisojnih plateh Be je že utajal sneg. Nekje pri Bologem Bem prišel mimo ujetniškega taborišča. Stebri, bodeča žica, snežna brozga. In ob bodeči žici, s puško na rami, je hodil stražar z ujetnikom. Odvijala sta vrv. Smejala sta se in Nemec je v ledenem zraku odgriznil kos kruha in ga del v žep. In tedaj sem nahrulil stražarja. Kaj je?« Pognal je ujetnika z bajonetom v taborišče in strmel vame, Ničesar n« vem, le to, di se je mož prestrašil: »Kaj se je zgodilo? Vselej, ko sem kasnoj o videl požgane vasi, ustreljene ljudi ali fotografije obešenih Rusov iz žepov padlih Nemcev, sem pomislil na nasmejanega Nemca, ki je grizel kruh. Moja mati prejema na svojo živilako nakaznico prav toliko kruha ko on: štiristo gramov. Ko se vrnemo z vojske, ne boš več delala. Posadila te bova k mizi. .. Ne vem, kje bomo, kajti našo hišo je porušila bomba. Toda posadila te bova k mizi, te negovala in ti stregla. Vse živ- ljenje si delala za naju in zdaj bova delala midva, tvoja odrasla sinova. Ob soju žepne svetilke preberem na kolenih še drugo pismo. Med vrsticami je čutiti vso skrb zame. Vojn« je .spremenila vse pojmo. Poprej, kadar sva bila bolna, je bila hiša polna vznemirjenja in bojazni. Toda zdaj je starejši brat ranjen, že četrti mesec lezi v bolnišnici in mati zaradi tega ni v posebnih skrbeh. Res je žalostna, ker je ranjen .vendar - živi. Jaz pa sem na fronti. In vse njene skrbi veljajo meni. Najdražja! Zdaj sem eden med tisočerimi poročniki, ki se borijo na vseh frontah. Enako oblečeni, izurjeni in oboroženi sinov;. Vsak mesec pošiljajo iz vojnih šol stotine takšnih, kakršen sem jaz, in stotine jih padejo na frontah. Ce pripravljajo velike operacije, žo vnaprej izračunajo, kakšne bodo izgube. Pri moštvu in častniškem zboru. In že vnaprej, pred »četkom operacije, je znano - vsaj približno, ne v podorobnestih - koliko naših bo padlo v bilki, koliko jih pojde v bolnišnice in koliko se jih bo kasneje lahko vrnilo na fronto. In čeprav sem le eden iz te množice, nisem kdorkoli, temveč prav jaz. Poročnik Motovilov, poslan leta tega in tega i/. Drugo leningrajske topniške akademije. Lahko mo nadomestijo kot baterijskega poveljnika s katerimkoli gojencem vojne šole, in to sploh ne bi bila nesreča. Toda U'bi, ki si mo rodila, sin druge matere ne bi mogel nadomestiti lastnega, četudi bi bil boljši, na-darjenejši in bistrejšl - prirasti sem ti k srcu takšen, kakršen sem. V tvojem srcu bi me iHhko nadomestil le moj sin. Toda (-a padem, nikdar ne bom imel sina. Krogla, ki nas umori danes, seže globoko v čas in pokolenja in ubije celo nerojeno življenje. Mi, milijoni sinov, smo pripravljeni darovati življenjo domovini. Naša smrt ne pomeni nenadomestljive izgube za domovino. Toda, ti imaš le naju dva. A navzlic temu nočem usode, ki bi me delila cd drugih. Prevečkrat smo skrčeni ležali med obstreljevanjem, 6edeli skupaj pri ognju in tudi kruh, voda iz čutare pa plameni so bili skupni. Skupaj smo ležali in greli drug drugega z lastno toploto. So zdaj čutim toploto ljudi, ki so že zdavnaj mrtvi, večkrat sanjam njihove misli in v moji duši živi del njihovih duš. Vem, da me razumeš. PONT^FOEK, *. iepTetnori ttK ŠPORT • SPORT I,ŠPORT • ŠPORT K o š a r k a II. zvezna liga Naposled znia Triglav : Kvarner 79:71 (24:36) Kranj, 2. septembra — V prvenstveni tekmi druge zvezne košarkarske lige je sinoči domači Tri *'r.v premagal Kvarner z Reke z rezultatom 79:71 (24:36. TRIGLAV: Rus II 21, Belehar I 20, Stružnik 13, Bohinc 10, dr. D. Petrič 8, Rus I 5, Lampret 2, Soklič; prosti meti 44:23. KVARNER: Kosanovlč II 30. Eškinja 14, De Polo 13, Mažuran 3, Klrlndžlč 4, Kosanovlč I ?., Vukas 2, Trklja 1; prest! meti 18:11. Dobro sta sodila Oblak iz Ljubljane ln Zule Iz Domžal. Dva krepka poraza na začetku Jesenskega dela tekmovanja sta potisnila kranjske košarkarje na zadnje mesto v zahodni skupini druge zvezne lige. Sinočnja zmaga Jim je bila zato nadvse koristna, taj jim je razen dveh točk prine- pred zadnjimi pomembnimi prvenstvenimi srečanji. Menda sa bili sinoči le igravci tisti, ki so v odmoru slutili, da bodo končno spet zmagali, čeprav so gostje vodili kar za 12 košev. sla tudi spet nekaj samozavesti Kranjčani namreč letos žc kar po Ženska republiška liga Zmaga domačink ' Jesenice : Branik Maribor 41:33 Jesenice, 2. septembra — Sinoči Je bila pod Mežakljo košarkarska tekma slovenske lige med ženskima ekipama Jesenic in Branika iz Maribora. Domače mlajše in fi-rično šibkejše od gostij so zmagale z 41:33 (18:15). V drugem polčasu je bila tekma zelo napeta, ker so rezultat izenačevale zdaj gostje, zdaj domačinke. Proti koncu je bila zelo uspešna Drinovče-va, ki je dala največ, to je 19 ko- ; SLOVESNOST NA LETALIŠČU V LESCAH Petstoti skok Rudija Škofica Lesce, 2. septembra — Danes so na tukajšnjem letališču slovesno zaključili VIII. gorenjski zlet in hkrati tudi letošnjo letalsko sezono. Pred svečanim zaključkom so na letališču proslavili nevsakdanji pomembni dogodek. Član kranjskega aerokluba Rudi Skoiic je petstotič skočil ln s tem osvojil diamantno C diplomo ln značko. To je prvi padavec ALC ln drugI v Sloveniji, ki je osvojil to najvišje športno priznanje v padav-stvu. Nato so razglasili rezultate letošnjega zleta, predsednik UO ALC Pavle Tolar pa je Izročil pokale. Stane skrabar šev. Zelo uspešna je bila tudi mnogoobetajoča komaj 15-letna Vlasta Pavlic, ki je dala osem ko- šev, U. tradiciji običajno zelo dobro začno in prvi polčas često vodijo. V nadaljevanju pa popustijo in izgubijo. Tokrat pa je bil začetek slab, zato je bilo pričakovati boljšo igro v drugem polčasu — in morda tudi zmago. Izenačena, vendar ne preveč zanimiva igra je bila nekako do srede prvega polčasa, ko so gostje vodili s 16:15. V naslednjih minutah pa so Rečani predvsem po zaslugi odlu-nesja Kosanoviča, ki je bil prav nezmotljiv od daleč, pričeli razliko stalno večati, tako da so si do odmora nabrali že kar 12 točk prednosti. Razliko so uspeli držati le v prvi tretjini nadaljevanja. Po sedmi minuti (40:59) sc je Krančanom le nekoliko odprlo, tako da so pričeli naglo loviti goste in po petih minutah že izenačili; naslednjih pet minut pa soporabili za to, da so si nabrali še 13 točk prednosti. Deset minut igre (od 7. do 17.) je bilo odločilnih za sinočnje srečanje, saj so tedaj triglavani dosegli 32 košev, gostje pa le 10. — L. S. Triglava se v teh dneh marljivo pripravljajo na finale II. uerpousii i gla: Mežek 8,72; kop|e: k. 34,10; 4x100 m: Triglav*57 o***** Izven konkurence so na«. mladinci Triglava na 100o'^tOTM': linar 2:52,7. Sitar 2:5*6 in Smolcj 3:00,2 — L. Š.' B: Do-Krlšeij Rudar (V): Triglav 1:4 Velenje, 2. septembra — V tretjem kolu slovenske nogometne lige je danes kranjski Triglav nastopil v Velenju proti domačemu Rudar* tegnila namenjenih 70.000 dinarjev. Ju. Kranjčani so zmagali s 4:1 in so tako po tretjem kolu kivnk na vrhu lestvice slovenske a^Lj? metne lige, saj so doslej pobr** v vseh treh kolih celoten ixk„ni ček. - J. I.