■1=1 ¡U-l
I í\l
■ r-
Ptuj, petek, 25. marca 2011
letnik LXIV • št. 23 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*I04;3 www.radio-ptuj.si
Ne pozabite:
Konec tedna prehajamo na poletni čas!
Po naših občinah Ptuj • Razprodaja slovenske zemlje je sramotna
Z> Stran 4
Reportaže Ormož • Na
Kosovemjelepo biti Slovenec
O Stran 6
Po naših občinah Kidričevo • Odkrili nevarne snovi na bivši ekonomiji
O Stran 32
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Ob materinskem prazniku
Največ veselja in ljubezni prinese otrok
Sicer je marec že sam po sebi lep pomladni mesec, poln radosti in praznikov; najprej so praznovale ženske, nato so bili moški mučeniki, danes, 25. marca, pa praznujejo še vse matere.
In medtem ko smo pri enakosti spolov morda stopili nekaj korakov naprej, smo v skrbi za otroka skorajda obstali na mestu. Pozabljamo, da smo ženskam poleg vpetosti v delovne in družbene obveznosti dolžni omogočiti tudi to, da so mamice. A kaj ko je materinstvo za mnoge obrtnike in podjetnike nedovoljen greh! Zato bi morali ob materinskem prazniku obljubiti, da si bomo prizadevali zagotoviti okolje, v katerem bodo zagotovljene enake možnosti za vse otroke, da bodo vsi srečni v objemu svojih mamic, kot Maja in Kaj na posnetku.
Res je, da je biti mama najtežji poklic na svetu, zato naj se na materinski dan spomnimo na vse mame tega sveta. Tudi na tiste, ki jih ni več med nami. Kajti kot je zapisal pesnik: »Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.«
-OM
Foto. Martin Ozmec
Šport
Nogomet • Lokalni obračun Aluminij -Labod Drava 17. 4.
v Kidričevem
O Stran 15
Slovenija • Novi zakon o regionalnem razvoju J Ptuj • 24. pokal v judu
„To je zakon o ljubljanski Prvenstvo centralizaciji!"
Potem ko je večina poslancev sedmega marca že sprejela novi zakon o skladnem regionalnem razvoju, je stališče SLS o neprimernosti tega zakona povedal poslanec Franc Pukšič: „Zakonu, ki je bil zdaj sprejet v DZ, bi morali dati drugačno ime, in sicer zakon o ljubljanski centralizaciji!"
Razlogov, zakaj naj bi bil zakon tako slab in neprimeren, je po mnenju Pukšiča (in nemalo somišljenikov) več: „Prvi razlog: prejšnji zakon je urejal dve kohezijski regiji. To je bilo pomembno pri pogajanjih za evropska sredstva v obdobju 2007-2013. S tem, ko se je spremenil zakon, pa se je ti dve regiji izbrisalo iz zakona.
Nadalje v novem zakonu niso natančno opredeljeni viri razvojnih sredstev, Pukšiča in večino županov, ki so si zakon že vsaj malo bolje pogledali, moti tudi predpisana nova sestava razvojnega sveta regije.
Pukšič pa kritizira še na-
prej: „Dejansko lahko rečemo, da se iz tega zelo dobro vidi, kako zelo je zakon centraliziran in nikakor ne pri-
naša regionalnega razvoja. S tem hoče vlada pravzaprav pokazati občinam, da so nesposobne, da male občine ne morejo več obstajati, in temu bo sledil tudi nov zakon o financiranju občin, ki ga ministrica Trobec Bučanova že pripravlja in po katerem se predvideva zmanjšano financiranje občin, to pa bo male občine prisililo, da prenehajo obstajati!
Edini odlični člen v tem zakonu je prehodno obdobje! To je namreč prvi zakon, ki ga bomo drugo leto, v prvih treh mesecih naše vlade, v kateri verjamem, da bo SLS vodilna, spremenili!"
O Stran 3
evropskih upov
Judo klub Drava iz Ptuja organizira mednarodno prvenstvo za pokal Ptuja 2011 v judu. Ob letošnji ena-inpetdesetletnici izjemno bogatega delovanja kluba bo to že 24. tekmovanje, ki vedno privabi številne tekmovalce iz tujine.
Kot novost na tekmovanju so pred tremi leti uvedli starostno kategorijo cicibanov in cici-bank. Dvodnevno tekmovanje, ki šteje za Slovenski pokal med kadeti, kadetinjami ter mladinci in mladinkami bo tudi letos v Športni dvorani Center na Ptuju v soboto in nedeljo, 26. in 27. marca. V nedeljo bodo organizatorji izvedli še letošnje državno člansko prvenstvo za moške in ženske po pasovih. Začelo se bo ob 14. uri.
Z odlično organizacijo in udeležbo kakovostnih tekmovalcev in tekmovalk v preteklih letih je organizatorju uspelo to prvenstvo uvrstiti v koledar
mednarodnih tekmovanj za starostno kategorijo kadetov in mladincev, na katerem se bodo slovenski tekmovalci in tekmovalke borili za pomembne točke za izpolnitev norme za evropsko in svetovno prvenstvo.
O Stran 18
Foto: arhiv
Foto: SM
Hajdoše, Slovenja vas • Širitev odvodnega kanala
Gradnji protihrupne ograje ne nasprotujejo
Z ureditvenim načrtom odvodnega kanala hidroelektrarne v Zlatoličju ni bila predvidena samo razširitev kanala, temveč tudi njegova sonaravna ureditev, odstranitev obstoječih deponij odpadnega in drugega materiala, hortikulturna zasaditev površin, gradnja dostopne in servisne ceste v dolžini 4660 m s priključkom na cesto v Zlatoličju, prestavitev kartodroma, prestavitev 20kV daljnovoda ter sanacija mostov v Slovenji vasi in Hajdošah, je povedal direktor Dravskih elektrarn Maribor Viljem Pozeb.
Gre za obsežna dela, ki naj bi trajala najmanj štiri leta, saj morajo ob tem zaradi varovanja živali na tem območju upoštevati tudi naravovarstvene časovne pogoje. Dela so pričeli že julija 2007, zaradi gospodarske recesije in finančne krize pa so jih morali upočasniti; dela v gradbeništvu so se namreč dobesedno ustavila, povpraševanja po materialu, ki ga izkopljejo kot presežek ob urejanju kanala, pa praktično ni. Z izvajalcem del so se dogovorili za nov pogodbeni rok za zaključek vseh pogodbenih obveznosti: z julija 2011 so ga prestavili na julij 2013. Dela se sicer kontinuirano izvajajo, vendar z manjšo intenziteto. Stroški vseh del pri širitvi odvodnega kanala bodo znašali 2 milijona 800 tisoč evrov.
Kdaj pa bo dokončana
gradnja kartodroma?
„Na območju obstoječega kartodroma je na podlagi izdelane presoje vplivov na okolje območje oddiha in rekreacije območje sonaravne ureditve, kjer bo prepovedan promet z motornimi vozili. Zato je bilo potrebno zgraditi nadomestni kartodrom, ki se seli iz Hajdoš na lokacijo ob mostu v Slovenji vasi. Gradnja je v končni fazi, izvesti je treba še končno plast bitumenskega betona, urediti bankine in dokončati hortikulturno ureditev. Dela na kartodromu bodo predvidoma končana do konca maja 2011. Protihrupni nasip je izveden, vendar bomo na željo krajanov preverili možnost nadgradnje nasipa. Prav tako se s projektantom pogovarjamo o potrebi in izvedbi protihrupne ograje na nasipu nasproti
Slovenje vasi, ki bo dodatno varovala pred hrupom."
Kako pa je s sanacijo mostov čez odvodni kanal v Hajdošah in Slovenji vasi?
„Gradbeni objekti so proizvodi z zelo dolgo življenjsko dobo, toda vsi elementi so izpostavljeni naravnemu procesu staranja in propadanja. Zaradi tega je problematika strokovnega vzdrževanja in saniranja gradbenih objektov izredno pomembna za ohranitev njihove funkcionalnosti. V območju razširitve kanala sta dva mostova za lokalno povezavo posestev na obeh straneh kanala. Pred izvedbo sanacije smo naročili detajlni pregled celotnega mostu (potapljaški pregled, vsebnost kloridov, preizkuse betonskih valjev, ugotavljanje dejansko vgrajene armature) in ponovno dinamično analizo konstrukcije. Ugotovitve preiskav odvzetih betonov in armature so pokazale, da prerez armature za določeno obtežbo ne ustreza. Na tej osnovi smo naročili izdelavo dokumentacije za
Najzgodnejši so Norvežani, ki praznujejo materinski dan drugo nedeljo v februarju, zadnji pa so Indonezijci, ki ga praznujejo 22. decembra. Največ držav praznuje materinski dan drugo nedeljo v maju. Slovenija ga praznuje 25. marca in je edina država s praznikom na ta dan.
Število žensk, ki se ne odločajo za materinstvo, se zadnje obdobje zvišuje, giblje pa se okoli desetih odstotkov. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo zabeleženo t. i. obdobje baby boom takoj po končani drugi svetovni vojni, nato pa je število rojstev padalo do leta 2003, ko je bilo zabeleženo najnižje število v obdobju po vojni. Od leta 2004 še število otrok spet povečuje.
Vedno starejše ob rojstvu prvega otroka
Hkrati z zniževanjem celotne rodnosti se je spreminjala
kompletno sanacijo obeh mostov; ta sanacija je pogojena z zaustavitvijo in obnovo agregata na HE Zlatoličje. Predviden pričetek del je v avgustu 2011, zaključek pa štiri mesece po pričetku del. Dela bodo potekala tako, da bo eden od obeh mostov prevozen, da bo zagotovljen lokalni dostop do posestev na obeh straneh kanala."
Krajani Slovenje vasi in tudi Hajdoš budno spremljajo dogajanje na gradbišču, predvsem pa gradnjo novega
tudi povprečna starost žensk ob rojstvu otrok in v letu 2008 prvič presegla starost 30 let; leta 2009 je bila mati ob rojstvu otroka stara v povprečju 30,1 leta.
Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka pa, zanimivo, sovpada s povprečno starostjo neveste ob prvi poroki. Tako se je v zadnjih tridesetih letih povprečna starost neveste ob prvi poroki zvišala za skoraj šest let. V zadnjih 20 letih, do leta 1998, so bile med nevestami najštevilnejše tiste, ki so bile stare 20-24 let, leta 1999 med 25 in 29 let, od leta 2006 dalje pa 30-34 let.
Podobno sliko kažejo podatki o odlaganju rojstev na poznejši čas in s tem na višjo starost mater. V zadnjih 20 letih, do leta 1994, so najpogosteje rojevale matere v starostni skupini 20-24 let, od leta 1994 se je pogostnost rojevanja premaknila v starostno skupino 25-29 let. V zadnjih nekaj letih pa se je število mater v staro-
kartodroma. Začetek njegovega obratovanja s strahom pričakujejo zlasti v Slovenji vasi, saj se bo po besedah Ivana Peklarja iz vaškega odbora Slovenja vas v času aktivnosti kartodroma zelo poslabšala kakovost njihovega bivanja. V zvezi s to gradnjo je bilo organiziranih več razprav, na katerih so vedno znova ponavljali, da če je že kartodrom tu, naj bo zgrajen tako, da njegovo obratovanje ne bo vplivalo na življenje občanov. Tako so na občino Hajdina, pravi Pe-
stni skupini 30-34 let močno približalo številu mater v starostni skupini 25-29 let, in če se bo ta trend odlaganja rojstev v višje starosti nadaljeval, bo število mater v starostni skupini 30-34 let kmalu preseglo število mater v starostni skupini 25-29 let.
Vse več otrok v zunajzakonskih skupnostih
Zakonska rodnost in rodnost v zunajzakonski skupnosti sta se v 20. stoletju močno spremenili. Medtem ko se je pred 50 leti kar 90 odstotkov otrok rodilo v zakonski zvezi, se jih je leta 2009 le še dobrih 46 odstotkov. Vse več otrok se torej rojeva v zunajzakonskih skupnostih. Slovenija sodi po tej karakteristiki med države v EU z najvišjim odstotkom otrok, rojenih v zunajzakonski skupnosti. V letu 2009 je bil odstotek tako rojenih otrok višji le še v Estoniji, Franciji in
klar, podali zahtevek o tem, da želijo obvezno sodelovati pri podelitvi koncesije in določitvi obratovalnega časa za kartodrom. Krajani Slovenje vasi ugotavljajo, da zdajšnji nasip ne bo dobro služil svojemu namenu. Prve naseljene hiše so od kartodroma oddaljene okrog 125 metrov, vodoravna ravnina protihrupnega nasipa pa je izenačena z ravnino naselja, saj se naselje po okrog 50 metrih začne dvigovati v hrib, to pa pomeni, da protihrupni nasip izgubi funkcijo varovanja pred hrupom, ker leži nižje od naselja. Zato bi se moral nasip nadgraditi in na njem postaviti protihrupna ograja. Ker se je podaljšal rok za dokončanje izgradnje na julij 2013, se-paracija gramoza pa bo ostala na zdajšnji lokaciji, bodo tako ljudje kot okolje še dodatno obremenjeni, pove Peklar, ki skupaj s sokrajani pričakuje, da se bodo na to temo že v kratkem sestali z odgovornimi Dravskih elektrarn Maribor, kjer pa rešitev s protihrupno ograjo že pripravljajo.
MG
na Švedskem.
Zanimivo pa je pogledati še podatke evropskega statističnega urada (Eurostat). Po njihovih podatkih za leto 2009 je bila Slovenija med državami Evropske unije po stopnji zaposlenosti mater, starih med 25 in 54 let, na prvem mestu! Ta stopnja je v Sloveniji znašala dobrih 84 odstotkov, kar je 13 odstotnih točk več, kot je znašalo povprečje za EU, kar za dvajset odstotkov več, kot je evropsko povprečje, pa je bilo zaposlenih mam z dvema otrokoma.
SM (vir: SURS)
Foto: SM
Ženske se za rojstvo prvega otroka odločajo vedno kasneje; po zadnjih statističnih podatkih je povprečna starost ob prvem porodu 30,1 leta.
Uvodnik
V zaodrju pomladi
Pomladno prebujanje je v polnem teku. Razcvetela so se prva sadna drevesa, z lepimi rumenimi, sončnimi cvetovi nas te dni že tudi razveseljujejo narcise.
A medtem ko je pogled v naravo obetaven in budi upanje, kajti pomlad je simbol upanja, pa je vse drugo veliko manj razveseljujoče. Človek skorajda ne more verjeti, kam je zabredla ta družba, kako so razvodenele vse vrednote. Glavno vodilo je postal pohlep. Vladajoči nas še naprej pitajo z obljubami, in če bodo tako nadaljevali, bomo počasi še začeli verjeti v pravljice. Z leve in desne rožljajo z zgodbami, ki v teh časih nimajo kaj iskati na naslovnicah. Če kaj, potem nanje sodijo vsi tisti, ki v teh kriznih časih niso izgubili kompasa in ki so še vedno uspešni - obrtniki, podjetniki, kljub temu da že nekaj časa glasno opozarjajo, da delajo v poslovno neprijaznem okolju. Ignoriranje njihovih argumentov samo še poslabšuje razmere. Mnogi so proizvodnjo že preselili na tuje, v države s poceni delovno silo, kar se vrača kot bumerang, saj je zaradi tega potrebno slovenskega delavca plačati še manj, sicer ne bo dovolj za dobičke in potratno državo. To pa ni zgodba o uspehu, ki smo jo še ne tako dolgo razglašali.
Ker tonemo vse globlje, so potrebne reforme, a jih ne pišejo resnični poznavalci razmer, temveč neki kvazi strokovnjaki, ki po glavne poudarke ponavadi romajo na tuje, kot da bi se dalo tuje tako enostavno »prevesti« in uvesti v naše okolje. Poleg tega pa nas z recepti bombardirajo tudi sedaj skupne ustanove velike evropske in svetovne družine, ki pridejo - in odidejo, za seboj pa puščajo zmedo in odpirajo nove, nepotrebne fronte in delitve. Mala Slovenija se ob teh zgodbah zdi še manjša kot sicer. Kot da smo že zdavnaj izgubili pokončno držo, o kredibilnosti pa tako in tako ne kaže več izgubljati besed.
Pomlad narekuje temeljito čiščenje okolja in bivalnega prostora, ne prinaša namreč samo cvetov, zelenja in novega upanja. Ljudstvo bo temeljito čistilo že v teh dneh, kaj pa politiki? Bodo tudi oni končno spoznali pomen čiščenja in očiščenja, da bo prihodnost lahko lažja in da bodo končno tudi delitve premagane? Ker življenje je eno samo, neponovljivo.
Majda Goznik
Slovenija • Ob materinskem dnevu
Vsaka država po svoje
V Sloveniji je 25. marec označen kot materinski dan, kot tak pa se je uveljavil šele po letu 1991. Zanimivo je, da praznik, posvečen materam, praznuje veliko držav, vendar vsaka na drugi datum.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija • Novi zakon o skladnem regionalnem razvoju
„To je zakon o ljubljanski centralizaciji!"
Potem ko je večina poslancev sedmega marca že sprejela novi zakon o skladnem regionalnem razvoju, je stališče SLS o neprimernosti tega zakona povedal poslanec Franc Pukšič: „Zakonu, ki je bil zdaj sprejet v DZ, bi morali dati drugačno ime, in sicer zakon o ljubljanski centralizaciji!"
Razlogov, zakaj naj bi bil zakon tako slab in neprimeren, je po mnenju Pukšiča (in nemalo somišljenikov) več: „Prvi razlog: prejšnji zakon je urejal dve kohezijski regiji. To je bilo pomembno pri pogajanjih za evropska sredstva v obdobju 2007-2013. V zakonu je bilo zapisano, da bosta ti dve regiji imeli tudi svoje organe, kar pomeni, da naj bi se ti organi v Bruslju neposredno pogovarjali za regionalni razvojni denar. Posledično bi potem ti dve regiji neposredno dobivali denar. In glede na razvitost Slovenije bi vzhodna dobila sredstva, zahodna z Ljubljano in Primorsko pa ne. S tem, ko se je spremenil zakon, se je ti dve regiji izbrisalo iz zakona.
Ministrstvo sicer razlaga, da sta kohezijski regiji v evropski zakonodaji akceptirani, kar je sicer že res, vendar je tudi res, da v evropski zakonodaji ni akceptiranih organov teh dveh regij. In nič ne pomaga, če imaš formalno institucijo brez organov. Drugače povedano: z Brusljem se bo sedaj pogovarjala Ljubljana, vlada oz. njena služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVRL) o naslednji perspektivi, tudi za razvoj regij. Jasno je, da bodo potem sredstva za razvoj razdeljena tudi med razvitejše regije in ne samo za eno, tisto manj razvito kohezijsko regijo. V obdobju 2007-2013 je bila namreč še celotna Slovenija opredeljena kot nerazvito območje in je dobila sredstva za skladen regionalni razvoj za celotno državo. Za obdobje 2013-2020 pa bo to nemogoče, ker je en del absolutno razvitejši in je možno dobiti sredstva samo za manj razviti del - to pa je vzhodna kohe-zijska regija," pojasnjuje prvo negativno spremembo (za vzhodno Slovenijo) poslanec Pukšič.
Nadalje v novem zakonu niso natančno opredeljeni viri razvojnih sredstev: „Prejšnji zakon je natančno določal vire za razvojni denar. V zakonu je natančno pisalo, da mora biti najmanj 1,5% bruto domačega produkta (BDP) sredstev namenjenih za regionalni razvoj, In ker je bila postavka konkretna, je prejšnja vlada in
služba pod vodstvom Žagarja zagotovila 600 milijonov iz treh operativnih programov od 4,2 milijarde evrov, kar imamo na razpolago. Zaradi teh 600 milijonov evrov in štirih 'Žagarjevili' razpisov so vse občine po državi izvajale projekte s sofinanciranjem EU. V novem zakonu pa ni določen odstotek BPD! Namesto da bi določili še višji odstotek, so še tega črtali. To pa pomeni, da vlada po tem zakonu ne bo dolžna zagotavljati nobenih virov in bo denar za regionalni razvoj lahko usmerjala tudi drugam!"
Neprimerna sestava regijskih razvojnih svetov
Pukšiča in večino županov, ki so si zakon že vsaj malo bolje pogledali, moti tudi predpisana nova sestava razvojnega sveta regije.
„Po prejšnjem zakonu so regionalne svete sestavljali vsi župani tiste regije, kar je tudi najbolj pravilno in logično. Občine so bile oz. so namreč tiste, ki morajo zagotavljati svoj delež za izvedbo projektov, tudi ob izdatnem deležu sofinanciranja iz Evropske skupnosti. V novem zakonu pa je sestava razvojnega sveta regije takšna, da marsikaterega župana sploh ne bo zraven, in takšen svet naj bi potem sprejel neki razvojni program, čeprav župani sploh ne bodo mogli sodelovati. Po novem je namreč predpisana sestava sveta takšna: 40 % župani, 40 % gospodarstveniki in 20 % nevladne organizacije! Interesi občin so tako lahko izigrani, saj marsikatera občina, sploh če gledamo regijo Podravje, v svetu ne bo imela svojega župana. Po moji oceni bodo v tovrstnem svetu za Podravje, če bo ustanovljen, iz ptujske upravne enote največ trije župani glede na število prebivalcev, vsi ostali izpadejo," pojasnjuje enega najbolj spornih določil novega zakona, čez katerega je pljunil tudi že marsikateri župan, poslanec Pukšič in hkrati trdi, da vlada z novim zakonom o skladnem regionalnem razvoju skuša nadomestiti dejstvo, da v Slo-
Poslanec SLS Franc Pukšič je nov Zakon o skladnem regionalnem razvoju skritiziral od A do Ž: „Edini odlični člen v tem zakonu je prehodno obdobje do popolne uveljavitve! To je namreč prvi zakon, ki ga bomo drugo leto, v prvih treh mesecih naše vlade, spremenili!"
veniji še ni pokrajin: „Tega pa se s tem zakonom ne da narediti! Zakon o skladnem regionalnem razvoju je lahko zakon za področje infrastrukture in ostalih zadev za kvaliteto ljudi, ne pa zakon za spodbujanje in razvoj gospodarstva!
Brez finančnih virov v občinah ni investicij in jih ne bo. In samo z evropskim denarjem, brez lastne soudeležbe, novih naložb ne bo! Bo se pa zgodilo, da bodo lahko tista sredstva, ki so bila doslej namenjena za razvoj infrastrukture (ker brez tega tudi ni gospodarstva), porabili veliki gospodarski giganti, kar pa ne bo imelo za posledice nova delovna mesta, sploh ne na nerazvitih območjih!"
Za razvojni program regije nujen sporazum z vlado
Pukšič pa kritizira novi zakon še v dveh točkah.
„V prejšnjem zakonu smo imeli regionalne razvojne programe. Iz tega programa, ki je bil narejen za neko določeno obdobje, je sledil izvedbeni načrt in ta izvedbeni načrt smo na sestanku županov regij vsako leto lahko spreminjali. In smo tudi ga, pač glede na vsebine razpisov vladne službe. V novem zakonu pa bo morala regija za svoj program dobiti soglasje od vlade! To pomeni, da brez podpisa ministra ne
bo nihče imel sporazuma za bodoče štiriletno programsko obdobje, kar pa seveda spet pomeni bistveno bolj togo rešitev. Če bo namreč potrebna kakršnakoli sprememba programa, bo potrebno novo soglasje ministra oz. vlade. To pa je za nas sprejemljivo. Kdo je navsezadnje bolj kvalificiran za regionalni razvoj - župani občin, v katerih ljudje in župani živijo, ali pa birokratski aparat v SVLR, ki za naše kraje niti ne ve, kaj šele za naše težave?!
Dejansko lahko rečemo, da se iz tega zelo dobro vidi, kako zelo je zakon centraliziran in nikakor ne prinaša regionalnega razvoja. S tem hoče vlada pravzaprav pokazati občinam,
da so nesposobne, da male občine ne morejo več obstajati, in temu bo sledil tudi nov zakon o financiranju občin, ki ga ministrica Trobec Bučanova že pripravlja in po katerem se predvideva zmanjšano financiranje občin, to pa bo male občine prisililo, da prenehajo obstajati! Občinam se nalagajo vedno nove, dodatne obveznosti, državno sofinanciranje bo vedno nižje in občinam ne bo več ostalo nič denarja za naložbe. In če ne bo denarja za naložbe, tudi občina sama po sebi ni več potrebna, nima več nobene funkcije!"
Pukšič: Po volitvah 2012 bomo najprej spremenili ta zakon!
Zakon o skladnem regionalnem razvoju je uradno stopil v veljavo minulo soboto, 19. marca, vendar ima v prehodnih določbah tudi prehodno obdobje, ki traja do konca leta 2012. Pukšič meni, da se kaj veliko naj ne bi niti spremenilo, jeseni 2012 so pa itak dr-žavnozborske volitve ...
„Edini odlični člen v tem zakonu je prav to prehodno obdobje! To je namreč prvi zakon, ki ga bomo drugo leto, v prvih treh mesecih naše vlade, v kateri verjamem, da bo SLS vodilna, spremenili! Bo pa se v tem času leta in pol lahko dogajalo, da bo ministrica na osnovi tega zakona sedaj pod-
pisovala sporazume z regijami oziroma župani nekaterih območij, katerim bo naklonjena oz. v katerih bo videla vladna koalicija možnost kandidatov za volitve 2012. To je pač manever, da daš iz državnega proračuna denar 'svojim' županom, kar pa je nepošteno in nekorektno! Župani teh območij bodo seveda morali pred tem ustanoviti regijske razvojne svete v novem sestavu.
Osebno sem prepričan, da v Podravju tega ne bomo naredili in bo ostal svet takšen, kot je. Itak še vedno velja perspektiva 2007-2013 in seveda ne bomo dovolili, čeprav se bojimo, da se napovedani šesti razpis, po katerem je za vse občine predvidenih okoli 140 milijonov evrov, kakorkoli zniža ali odvzame. Ta denar mora biti namenjen občinam, ne pa podjetjem, čeprav je Radičeva povedala, da lahko podjetja počrpajo 98 milijonov evrov iz regionalnih razvojnih programov. To je njena obljuba podjetjem, ki niso bila uspešna na razpisu ministrstva za gospodarstvo, kjer je bilo na voljo 180 milijonov. Trobec Bučanova pa je na moje vprašanje zagotovila, da nam tega denarja ne jemlje. Očitno je, da vladna koalicija ni usklajena; dve ministrici dajeta nasprotujoče si izjave in ne vesta ena za drugo, kaj govorita," zaključuje poslanec Franc Pu-kšič.
SM
Foto: SM
Ptuj • Borci za vrednote NOB zaskrbljeni
Razprodaja slovenske zemlje je sramotna
Čeprav je udeležencev NOB zaradi naravnih zakonov vse manj, v ptujskem združenju borcev za ohranjanje vrednot tega boja z veseljem ugotavljajo, da je med njimi vse več privržencev; Kritični so bili zaradi sramotne razprodaje slovenske zemlje in zahtevali, da se v učne programe vrne zgodovina NOB.
stnem pokopališču. Poudarila je, da gre za vrhunsko kiparsko delo, zato je vsekakor pomemben tudi umetniški in ne le zgodovinski pomen tega spomenika. Da so tudi borci ustvarjalni, pa je ponovno dokazal Jože Kri-žančič, ki je kljub visoki starosti ob koncu predstavil svojo novo knjigo Zlati srci.
M. Ozmec
Predsednik ptujskega Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Milan Čuček je na letni skupščini v torek, 22. marca, s ponosom ugotovil, da so bili v minulem letu precej uspešni, saj so v tem času pridobili kar 33 novih članov. Z izredno uspešnim delom občinskega odbora Gorišnica so z območja občine Markovci pridobili toliko članov, da je tam nastala njihova nova močna organizacija. Tako v ptujskem območnem združenju štejejo že 413 članov, od tega je le še 197 udeležencev NOB, kar 216 pa zagovornikov vrednot NOB.
»Naši mlajši člani so zagotovilo, da bodo kljub nenehnim poskusom lažnega prikazovanja in potvarjanja zgodovine, ki ga izvajajo nekateri naši stari, že medvojni nasprotniki, njihovi somišljeniki, pa tudi nekatere politične stranke, resnica o našem narodnoosvobodilnem boju, predvsem pa o njegovih vrednotah ostala prisotna v Sloveniji, pa tudi v demokratičnem svetu. Novo včlanjevanje kaže, da ljudje še vedno stojijo za vrednotami OF in NOB,« je menil Čuček.
Pohvalil je dobro sodelovanje in podporo nekaterih občin ter županov, predvsem v Ptuju, Go-rišnici, na Hajdini, v Markovcih, Vidmu, Juršincih in Žetalah. Večino teh občin so obiskali in se ne glede na to, da povsod še nimajo sprejetih odlokov o vzdrževanju spomenikov in spominskih obeležij NOB, dogovorili o njihovem vzdrževanju, prestavitvi in celo o ponovni postavitvi. Posebej je pohvalil pozitiven odnos mO Ptuj in župana Štefana Čelana, ki ima veliko razumevanje za problematiko društva in vseh veteranskih organizacij nasploh, ter dodal, da bodo v okviru skupnih nalog nadaljevali dobro sodelovanje z organizacijami Veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega veteranskega združenja Sever, Društva generala Maistra ter z društvi brigadirjev, izgnancev in vojnih invalidov. Med osrednjimi nalogami bodo še naprej pripravljali spominske svečanosti ob 27. aprilu, 8. avgustu, svečanosti v Prvencih, na Hajdini, v Zgornji Pristavi, na komemoracijah ob dnevu spomina na Ptuju in v Gorišnici ter na svečanosti, posvečeni spominu na padec Pohorskega bataljona.
Med letošnjimi aktivnosti bodo po besedah predsednika odbora za prireditve Staneta Lepeja ob prireditvah, ki jih je omenil že Milan Čuček, sodelovali tudi na proslavah in prireditvah ob 70. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte in ob 75. obletnici brigadirske akcije ob regulaciji Pesnice.
Ob koncu je bil Čuček posebej kritičen do sedanjega trenutka v državi, saj je kljub ugotovitvi, da niso politična stranka, ampak društvo, poudaril:
»Ni nam vseeno, ali bomo zemljo prodali tujcem, da naši mladi izobraženci nimajo dela, da bomo -če bomo vse prodali -postali narod delavcev, skladiščnikov, trgovcev in natakarjev,
intelektualno in profitno delo pa se bo opravljalo v tujini. In ni nam vseeno, da nam Evropa ob že tako nizkih pokojninah in plačah poskuša okrniti naše socialne in zdravstvene pravice. Posebej pa nas skrbi, ker nekateri poskušajo namenoma razdvajati slovenski narod in ga postavljati na dva nasprotna bregova, potvarjanjem zgodovine ter potenciranjem nekaterih neljubih zgodovinskih dejstev. Zato moramo člani naše organizacije poudarjati in seznanjati mlade o vrednotah NOB, ki so še kako vredne upoštevanja in uporabne v današnjem času. Vsem pa moramo povedati jasno in glasno, da se z bivšim družbenim premoženjem, ki so ga z mukami zgradili naši ljudje, dela slabo, saj izginja. Sicer podpiramo vse pridobitve, ki sta jih prinesla osamosvojitev in demokracija, pa vendar ni potrebno, da smo bosi in lačni!«
Nad sramotno prodajo slovenske zemlje tujcem je bil resno zaskrbljen tudi Jože Križančič, ki je menil, da ni problematična le prodaja slovenskega Krasa, ampak tudi Prekmurja in Haloz, saj je med novimi lastniki zemlje vse več tujcev. Tako se ne dela, je menil, kajti narod, ki ima ponos, svoje zemlje ne prodaja tujcem.
Zaradi izgubljanja vrednot NOB v sodobni slovenski družbi je bil zaskrbljen tudi Jože Brece, predsednik regijske borčevske organizacije, ki je menil, da je le s pomlajevanjem te organizacije in nenehnim osvešča-njem možno doseči, da zaveden slovenski narod ne bo pozabil na vrednote in izročila NOB. Posebej je poudaril, da ne smemo pozabiti na to, da je v NOB padlo skoraj 30.000 partizanov, da so prav partizani postavili temelje slovenskemu narodu in državnosti. Zato se je zavzel za to, da bi v državnem zboru čimprej sprejeli ukrepe proti razprodaji slovenske zemlje, po njegovem pa imajo pri tem pomembno vlogo tudi občine s svojimi predpisi in odloki.
Kako boleče je, da nekateri spominjajo le na dogodke ob koncu vojne in po njej, ne želijo pa slišati nič o vzrokih in krutostih med samo vojno, je opozoril župan MO Ptuj Štefan Čelan. Kritičen pa je bil tudi do aktualnih razmer, saj je poudaril, da ljudem odvzemajo človeško dostojanstvo, jih dobesedno silijo, da kršijo zakone in ustavo, skoraj 20 odstotkov državljanov pa spravljajo v pozicijo, da zaradi prenizkih plač in prejemkov enostavno ne morejo izpolnjevati oziroma plačevati svojih obveznosti.
V zanimivi razpravi so se borci za ohranjanje vrednot NOB odločno zavzeli za to, da bi v slovenske šolske učne programe ponovno vrnili zgodovino NOB, saj otroci o tem žal ničesar ne vedo oziroma ne smejo vedeti. Branka Bezeljak je opozorila na dejstvo, da se premalo zavedamo umetniške vrednosti spomenika Jožeta Lacka, ki ga je izdelal eden najboljših slovenskih kipar Jakob Savinšek in je sedaj v spominskem parku na starem me-
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Milan čuček: »Ni nam vseeno, ali bomo zemljo prodali tujcem, saj bomo potem postali narod delavcev, skladiščnikov, trgovcev in natakarjev.«
Zaradi izgubljanja vrednot NOB v sodobni slovenski družbi sta bila zaskrbljen tudi Jože Brece, predsednik regijske borčevske organizacije (stoji), ter župan MO tuj Štefan Čelan (levo).
Naj nobeno vprašanje ne ostane odprto!
Nasveti za vse mojstrovalce vas čakajo na naši prenovljeni spletni strani
www.obi.si/svet_idej
Aktualno:
•	vse v povezavi z vrtnimi utami, vrtnim pohištvom & vrtnim žarom
•	zasaditev žive meje & postavitev vrtnih ograj
•	novosti pri namakalni tehniki
•	novo vrtno orodje olajša delo
•	Postavite vrtni ribnik!
•	Poletje bo vroče. Kaj pravite na bazen?
•	cvetoč balkon & bujne grede \
Novo: I
- svet ideji .
na wnww.ot»-s'
Kidričevo • Ustanavljajo zvezo kulturnih društev
V	Svobodi zahtevajo pravično zastopanost
V	Delavsko-prosvetnem društvu Svoboda Kidričevo so na občnem zboru v četrtek, 17. marca, soglašali s predlogom župana Antona Leskovarja, da ustanovijo zvezo kulturnih društev, vendar zahtevajo pravično zastopanost in financiranje.
Kot je na zboru v mali dvorani restavracije v Kidričevem pojasnila predsednica DPD Majda Klemenčič Vodušek, v okviru Svobode aktivno deluje pet sekcij - poleg knjižnice, ki je že šest desetletij njihovo osnovno poslanstvo, še literarna in likovna sekcija, otroške ustvarjalne delavnice ter kreativne delavnice za odrasle. Posebej so ponosni na dejavnost knjižnice, saj je daleč naokoli, tudi v nekdanji ptujski občini, edina, ki je primerna in ima vse pogoje, da je dislocirana enota ptujske knjižnice; je ena najbogatejših po številu knjižnih enot, pa tudi po rednem odpiralnem času, saj so občanom na voljo za izposojo vsak ponedeljek po dve uri.
Vse sekcije so aktivne vse leto, njeni člani se trudijo po svojih močeh, vsaj enkrat na leto pa svojo dejavnost prikažejo na razstavi ali z nastopi. Vse sekcije se srečujejo v knjižnici, otroške ustvarjalne delavnice opravljajo svoj program v prostoru, ki je namenjen za društvene dejavnosti v občini
Kidričevo, pohvalno pa je, da pride na posamezne delavnice tudi po 50 otrok, tako da je njihov prostor včasih premajhen.
Kljub povečani aktivnosti so bili po besedah Voduškove zelo presenečeni ob lanskem nakazilu sredstev občinskega odbora za družbene dejavnosti, saj so jim denar za knjižnico zmanjšali kar za polovico, tako da so komaj pokrili stroške, za nabavo novih knjig pa jim ni ostalo nič. Sicer pa jih že nekaj leta pesti prostorska stiska, saj so svoj knjižnični prostor nekoliko razširili, zato so prepričani, da je v občini Kidričevo nujno potrebno urediti prostore za večjo knjižnico, kajti povpraševanje občanov potrjuje, da je to nujno potrebno. Nikakor ne morejo razumeti, da vodstvo občine in občinska uprava za to nimata posluha. Verjetno so v društvu premalo prepričljivi in vztrajni. Mogoče so lokalne volitve le prinesle nov veter, ki bo močneje zapihal tudi v kulturno smer, je menila predsednica.
Foto: M. Ozmec
Predsednica Svobode Majda Vodušek je menila, da je ustanovitev zveze kulturnih društev smotrna, vendar je potrebno pravičneje razdeliti člane vodstva in predvsem financiranje.
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je ob ugotovitvi, da so v DPD Svoboda in njenih sekcijah dejansko precej aktivni, izrazil svoje prepričanje, da bodo lahko kmalu našli ustrezne rešitve tudi zanje, saj se obetajo realne možnosti, da bo občina obnovila stari grad v Kidričevem. Če jim bo to uspelo, bo v njem zagotovo dovolj prostora tudi za dejavnost
društev. Ob tem je potarnal, da tudi občina Kidričevo še vedno nima ustreznih prostorov, ki bi bili primernejši za delovanje občinske uprave, nujno bi bilo potrebno urediti tudi manjšo slavnostno dvorano, v kateri bi lahko opravljali svečane sprejeme, slavja ob zlatih porokah in druge občinske slovesnosti. Ob tem je izrazil prepričanje, da bi tudi ta problem lahko lepo re-
šili, če jim bo uspelo pridobiti sredstva za celovito obnovo gradu Šterntal. Da bi bila koordinacija med delom posameznih društev enostavnejša in učinkovitejša, pa v občini že ustanavljajo zvezo kulturnih društev, za kar so že pripravili osnutek statuta o delovanju zveze.
Ko so se seznanili z vsebino predlaganega statuta o delovanju zveze, je predsednica Majda Klemenčič Vodušek menila, da je ustanovitev take zveze v občini sicer smotrna, vendar v taki obliki delovanja, kot je za sedaj predlagana, stanja zagotovo ne bi bistveno izboljšala. Menila je, da v občini potrebujejo predvsem povezovalni organ, ki bi usklajeval koledar posameznih društvenih prireditev, da se v bodoče ne bi več podvajale. Podobno je razmišljal tudi mlajših aktivist Svobode Jani Jančec, ki je opozoril, da so v predlogu statuta zveze, ki ga je pripravil občina, nesorazmerja, predvsem kar se tiče predstavnikov iz posameznih vasi in krajev v organih zveze. Zato so sprejeli
sklep, da sicer soglašajo s predlogom za ustanovitev zveze kulturnih društev, vendar zaradi nesorazmerij zahtevajo pravičnejšo razdelitev članov v izvršnem odboru iz posameznih vasi in Kidričevega. Njihov predlog je, da naj ima vsako društvo v vodstvu toliko članov, kolikor je aktivnih sekcij, pa tudi, da naj se dodeljena finančna sredstva odražajo na podlagi dejanskih aktivnosti in prireditev. Zato so predlagali, da bi bilo potrebno na odboru za družbene dejavnosti podrobneje prevetriti vsebino pravilnika o financiranju društev, saj ta sedaj ne odraža aktivnosti posameznih društev, temu nesorazmerno pa so razdeljeni zneski finančnih sredstev, ki jih prejemajo za svoje delovanje. Med drugim je bilo slišati tudi to, da kultura nista le folklora in ljudsko petje, ampak tudi knjižničarska, likovne, dramske in druge dejavnosti, ki skrbijo za razvoj kulturnega življenja krajanov v občini.
M. Ozmec
Ptuj • Beograd v srcu - Beograd na dlani
Ptuj - želena destinacija Beograjčanov
Petnajstega marca je v Klub Gemina XIII. potekalo srečanje z Beogradom v besedi in sliki, ki ga je pripravilo popotniško društvo P(o)tuj. Na potovanje po Beogradu skozi sliko, glasbo, ples in kulinariko je z iskanjem stičnih točk in razlogov za povezovanje mest vodil Vojo Veličkovič.
Vojo Veličkovič s karikaturistom Borisom Miočinovicem že nekaj časa dela na projektu predstavitve karikatur in intar-zij dvanajstih Ptujčanov in Beograjčanov. To naj bi se predvidoma zgodilo konec aprila letos, v dogajanje pa se bodo aktivno vključili slovenski plesalci, ob tej priložnosti pa se jim bodo pridružili rimski legionarji in Beograjčane vabili na obisk najstarejšega slovenskega mesta, ki ga z Beogradom povezuje bogata rimsko preteklost: Ptuj je bil prvič omenjen v pisnih virih leta 69, Beograd pa kot Singidu-nom le dvanajst let kasneje.
Gostje »beograjskega Ptuj-čana«, ki je danes v prvi vrsti Ptujčan, so bili iz Beograda Vilma Miškanovic, direktorica Etnografskega muzeja Srbije, Dejan Veselinov, predsednik Turistične organizacije Beograd, Nikola Vujanovic, predsednik Združenja ekonomskih propagandistov Srbije, Bojan Veličkovic, koordinator dogodkov, in novinar Prve srbske televizije Miloš Uroševic, ki je na Ptuju posnel reportažo, po naključnem srečanju z boksarskim asom Dejanom Zavcem pa je padel predlog o organizaciji revialnega boksarskega večera,
iz srbske biblioteke Mihajlo Pu-pin v Ljubljane pa je prišla tudi Divna Bradovic. Ptuj so na beograjskem večeru predstavljali župan Štefan Čelan, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj -Ormož Aleš Arih, predstavnik Term Ptuj Matija Brodnjak in nekateri drugi.
Kulturni utrip beograjskega večera na Ptuju so s plesi srbskih migrantov Uskokov iz Bele krajine zapolnili člani FS Rožmarin iz Dolene, na frulo, tradicionalni srbski instrument, je igral Ratko Bajic, iz Kopra pa je prišlo tudi ADK Kolo.
Možnosti za sodelovanje
med Ptujem in Beogradom so velike predvsem na turističnem področju, kajti Ptuj je dovolj zanimivo mesto tudi za Beograjčane, ki so znani kot dobri zapravljivci, pričakujejo pa tudi bogato zunajpenzionsko ponudbo. V pogovoru z županom Štefanom Čelanom so prišli do zaključka, da sta letošnje leto in leto EPK velika priložnost Ptuja za promocijo tudi v nekoč skupni prestolnici, prav projekt EPK pa naj bi prispeval k večji prepoznavnosti Ptuja med Beograjčani, a mora biti pripravljen tako, da se bodo Beograjčani nanj odzvali.
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
Boris Miočinovic Aleš Gačnik
, /ina Ptuja
Sodobna^jp.o^. ^ begedi
tretja petletka
Foto: Črtomir Goznik
Uvod na potovanje Beograd v srcu - Beograd na dlani je bilo odprtje razstave Retrospektiva intarzije »beograjskega Ptujčana« Voja Veličkovica, ki so si jo z zanimanjem ogledali tudi gostje iz Beograda.
Predstavitev knjige bo v petek, 1. aprila, ob 19.30 v Mestnem gledališču Ptuj
Na okrogli mizi, ki so jo prav tako organizirali med obiskom Beograjčanov na Ptuju, so gostje še enkrat poudarili, da so pripravljeni pomagati pri predstavitvi in prepoznavnosti Ptuja, ki ni tako daleč od Beograda, ob tem pa ima odličen geostra-teški položaj, saj predstavlja mala vrata Evrope zaradi bližine Avstrije, Italije, Hrvaške in tudi zaradi bližine morja. Priložnost tega okolja so Terme Ptuj, odlična vina in Perutnina Ptuju. K večji prepoznavnosti Ptuja v Beogradu lahko prispeva tudi sodelovanje v okviru že znanega in uveljavljenega karnevala ladjic v Beogradu, t. i. »brodske-ga« karnevala. Prvo srbsko televizija, direktorico Etnografske-
ga muzeja v Boegradu in Terme Ptuj naj bi povezal tudi projekt rimskih iger v Termah Ptuj. Direktorica Etnografskega muzeja Srbije Vilma Miškanovic in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleš Arih pa sta se že dogovorila za izmenjavo razstav in sodelovanje kustosov.
Na Ptuju je med obiskom gostov iz Beograda bilo veliko predlogov o tem, kako se še tesneje povezati, kako narediti stalni most med mestoma, vodja »potovanja« po Beogradu Vojo Veličkovic pa je zapisal veliko sklepov; v treh tednih naj bi postalo že bolj jasno, kako jih bodo realizirali.
MG
Ormož • Vtisi iz življenja svetovalca NATA na Kosovem
Na Kosovem je lepo biti Slovenec
Decembra lani je bil podpolkovnik Miran Fišer kot svetovalec Nata službeno poslan na Kosovo. V Prištini bo ostal pol leta. Te dni se je mudil doma v Sodincih, saj si je po nekaj mesecih prislužil dopust. To je bila priložnost za klepet o znanem in neznanem Kosovem.
„Kosovo je zame zelo zanimiva izkušnja, saj tam prej še nikoli nisem bil, niti v času skupne države ne. Malo sem preštudiral zgodovino - v času Jugoslavije je Kosovo v vseh parametrih razvitosti za 14-krat zaostajalo za Slovenijo. Zato me je Priština presenetila: to je sodobno mesto, brez primesi Orienta, kot bi morda pričakovali. Mesto ima okrog 400.000 prebivalcev. Kmalu sem spoznal, da je dobro, da se ne vključujem v prometne tokove kot voznik, kajti prometne predpise, po katerih se odvija promet, poznajo le domačini. To nikakor ni kaos, vse se odvija tekoče, ljudje razmišljajo zelo praktično in logično, a ne nujno v skladu s predpisi. Dolgo časa nisem vedel, zakaj tisti, ki zavijajo s prednostne ceste na stransko, dajejo prednost voznikom, ki prihajajo s stranske ulice. Ko sem si vzel čas in ogledal, kako ozke so stranske ceste, sem moral priznati, da je to edina pametna rešitev," prične svojo pripoved o Kosovem Miran Fišer.
Smeti levo in desno od ceste
Pravi, da prišlek na Kosovem najprej opazi skrajnosti. Tam se stare reči zares srečujejo z zelo sodobnimi. Vendar vse, kar prinaša sodoben čas, ni nujno tudi dobro, pogosto sodobne domislice na Kosovem izpadejo zelo kičasto ali ponesrečeno. Ulice so večinoma ozke in življenje sili iz hišnih dvorišč na ulice. Prebivalci spoštujejo privatno lastnino in imajo svoja dvorišča lepo urejena. Povsem drugače pa je z zemljišči, ki so v občinski ali državni lasti, oziroma kot menijo oni, ki so nikogaršnja. Na javnih površinah je veliko smeti, predvsem plastike, embalaže in drugih sledov sodobnega načina življenja.
„Na Kosovem v veliki meri drži šala o tem. koliko smetišč imajo: le dve - levo in desno od ceste. Spomnim se še časov,
Foto: zasebni arhiv
Priština je moderno mesto, kjer se veliko gradi.
niso tako daleč nazaj, ko tudi pri nas še nismo imeli veliko želje po urejanju teh reči. V Sloveniji smo sedaj na smeti že zelo občutljivi, na Kosovem pa se ljudje trenutno ukvarjajo s temeljnimi vprašanji preživetja. Pokojnine znašajo med 50 in 80 evri, plače so okrog 300 evrov, cene v trgovinah pa niso bistveno drugačne od slovenskih," opisuje situacijo podpolkovnik Fišer.
Ob tem pa rastejo na Ko-sovem lepe, sodobne hiše, ki imajo običajno dve ali tri nadstropja, ne glede na to, ali so v mestu ali v primestnih predelih. Morda so malo predimenzionirane, vendar je to posledica dejstva, da domačinom denar za zidavo pošiljajo sorodniki, ki delajo v tujini. Denar je torej na razpolago, delovna sila pa tudi ni draga.
Zelo prijazni in spoštljivi ljudje
Sredi Prištine prav sedaj gradijo novo pravoslavno cerkev in Miran Fišer pravi, da je dobil občutek, da prebivalci različnih narodnosti eni z drugimi živijo zelo mirno. V preteklosti so bili sakralni objekti, predvsem pravoslavni samostani, ogroženi, zato jim danes mednarodne sile na Kosovem posvečajo veliko pozornosti. Severni del Kosova je bolj srbski in tam živijo bolj tako, kot so živeli v jugoslo-
vanskih časih - ne želijo in ne sprejemajo kosovske države. V Prištini, kjer je mednarodna skupnost ustvarila veliko delovnih mest, pa se srečujeta oba naroda in tudi drugi, saj je tam zelo veliko tujcev.
„Zanimivo je, kako so v zagati, ko jih povprašamo, kako spoštujejo pravice manjšin, saj imajo v ustavi zapisano enakopravnost narodov in jezikov. V bližini tujih sil mednarodne skupnosti to funkcionira, sicer pa ne najbolj. Zasluge za to imata obe strani, nobeden ni v vlogi tlačitelja. Sicer pa povsod govorijo srbsko, tako da se s problemom jezika nisem srečeval, res pa je, da je albanski jezik zelo specifičen in nam tuj. Albanščina na Koso-vem se razlikuje od albanščine v Albaniji, ima veliko turških in srbskih izrazov. Poznam dve ali tri vljudnostne fraze, ampak Albanci ne pričakujejo, da bi se tujci z njimi pogovarjali v albanščini," pojasnjuje Miran Fišer.
Na Kosovem prevladuje muslimanska vera, Kosovčani so verni, a povsem praktični. Veliko je novejših džamij. Značilnost kosovskih mest je veliko mladine. Mladi so sodobno oblečeni, hodijo v šole, javne lokale. Sogovornik pravi, da je Kosovo polno optimizma, pričakovanja, boji pa se, kaj se bo zgodilo, ko bodo ti otroci končali šolanje in ne bo toliko delovnih mest, kot bo iskalcev
Foto: zasebni arhiv
Na Kosovem je v različnih funkcijah precej Slovencev; na fotografiji Miran Fišer z nečakom Zlatkom Fišerjem, ki je zaposlen pri Eulexu.
Foto: zasebni arhiv
Ljudje se znajdejo po svoje; na fotografiji je primer „zasebnega" premogovnika in način oskrbe s premogom.
zaposlitev.
Izkušnje z domačini opisuje kot zelo lepe. „To so zelo prijetni ljudje, z zelo spoštljivimi manirami, ki jih pri nas ne zasledite več. Stiki med ljudmi so izjemno pristni. Njihov jezik ne prenese vikanja, ne favorizirajo uporabe priimka, tudi v stikih z neznanim človekom ga kličejo po imenu. Z njimi si takoj na ti. Ta pristnost je za nas kar tuja. Vsako jutro se rokujejo tudi najbližji znanci, včasih bi si želeli takšnih odnosov tudi pri nas. Tudi na cesti v prometu so zelo dobrovoljni: če se kdo ne znajde, ni nerganja, niso nervozni, ne trobijo. Za njih je značilna skromnost. Težko pa razumejo, da imajo sedaj svojo državo, ki jo je treba spoštovati, in da je treba plačevati davke."
Hvaležni Ameriki, zgledujejo pa se po Sloveniji
Ob dnevu državnosti so na stojnicah ob cesti prodajali šopek treh zastav. V njem so bile albanska nacionalna (rdeča s črnim dvoglavim orlom), uradna kosovska (modra z rumenim obrisom zemljevida države) in ameriška. Amerika na Kosovem kotira zelo visoko. V Prištini tako najdete Ulico Billa Clintona, postavili so mu tudi nekaj spomenikov, saj je s posebno odločitvijo poslal letalstvo nad srbsko vojsko in tega na Kosovem ne morejo pozabiti. Hitro za Ameriko pa je na lestvici priljubljenosti Slovenija.
Na Kosovo v različnih funkcijah prihaja veliko Slovencev. „Na Kosovem je lepo biti Slovenec, ker zelo cenijo naše dosežke in se zgledujejo po njih. Imajo občutek, da so naše rešitve bližje njihovim potrebam, kot tiste, ki jim jih ponujajo večje države. Na Kosovem so slovenski vojaki, policisti, cariniki, svetovalci drugih državnih institucij, predstavniki več slovenskih podjetij. Kljub grdim
zgodbam, ki so se dogajale v Sloveniji s tujimi delavci in jih na Kosovem prav tako poznajo, še vedno vidijo Slovenijo kot deželo možnosti," pove Fišer, ki si je ogledal tudi aktivnosti z zaščitnega območja.
Edina uradna vojska na Kosovem je KFOR. Albanci imajo formirane svoje zaščitne sile, ki pa nimajo vojaških vsebin. Skrbijo za varovanje, civilno zaščito, požarno varnost in aktivnosti razminiranja. Imajo uniforme in oznake ter nosijo orožje. Uniforme jim je sponzorirala ZDA, pripadniki domačih zaščitnih sil pa se aktivno izobražujejo, saj so na Kosovem strokovnjaki, ki delujejo kot vojaški in civilni svetovalci za vsa področja.
Kosovo je bogato z rudami, tako s premogom kot barvnimi kovinami. Premog je le 20 centimetrov pod površjem zemlje in ga lahko koplje vsak, ki ima čas in voljo. Rudarstvo se zaenkrat še ni reorganiziralo, ker se čaka, da se Srbija in Kosovo dogovorita glede lastništva. Medtem pa si ljudje sami nakopajo premog za svoje potrebe, pri čemer si pomagajo s škripcem in traktorjem. Kljub temu gre vseeno za težaško in tvegano delo. Državnega nadzora, ki bi to omejeval, ni. Bolje je, da se ljudje znajdejo. Pokrajina je zelo ravna, zemlja pa črna in rodovitna.
V obmejnih krajih se odvijajo značilne dejavnosti: preko meje se ilegalno spravlja begunce in tihotapi različno robo. Miran Fišer je prepričan, da se bo s stopnjo demokratizacije tudi to spremenilo: „Gotovo se bo povečal pretok beguncev iz oddaljenejšega sveta, ko bo tu manjša prisotnost mednarodnih sil. Pretihotapljena roba potem konča na ulicah, v improviziranih trgovinah, kjer prodajajo vse mogoče. Na vprašanje, ali so izdelki originalni, pa vam prodajalci povedo, da so še boljši od originalnih. Gre za zasebno pobudo, ki bi ji v Sloveniji rekli kar šverc. V naj-
večji meri pa prebivalci Kosova živijo od denarja, ki ga dobijo od sorodnikov iz tujine. Ta vir bo nekoč usahnil, tudi finančna kriza je že oslabila to pomoč. Na severu, kjer je bolj srbsko prebivalstvo, se poskušajo preživljati tudi s turizmom."
Kmalu bodo morali za vse skrbeti sami
Sogovornik prizna, da je na Kosovem pričakoval bolj milo, mediteransko klimo, pa ga je letošnja zima prepričala, da zna biti tukaj zelo hladno. Ob tem je presenetljivo tudi, da je pozimi na gradbiščih betonskih zgradb vse živo. Gradbeni delavci delajo na odprtem pri -10 stopinjah Celzija in tudi po tem, kako pridno delajo, se mu zdi, da želijo splavati iz svoje situacije. Čeprav pri tem ni treba biti preveč romantičen, opozori Fišer, kajti nekaj balkanske ležernosti je treba tudi všteti.
Okolje, v katerem živijo, precej zaznamuje termoelektrarna v Obilicu, ker pridobivajo elektriko s pomočjo lignita. Ta zelo onesnažuje okolje. Predvsem pozimi ostaja dim pri tleh in Priština, ki leži v kotanji, ni ravno primerno okolje za zimske sprehode. Na Kosovem so prebivalci navajeni izpadov oskrbe z elektriko ali vodo, pa tudi tega, da dvigala običajno ne delajo. Tujci z zahoda to zelo težko razumejo.
Skrb mednarodnih struktur za Kosovo je poudarjena, saj želijo, da bi mlada država zaživela. Mednarodna skupnost si želi, da se begunci vrnejo. Ker je srbska skupnost v manjšini, se jim posveča več pozornosti. Če so bile hiše Srbov porušene, jim postavijo nove. Naslednji korak je skrb za infrastrukturo in določen nadzor oziroma prisotnost, ki prepreči šikaniranja. Kosovske institucije počasi prevzemajo funkcije v svoje roke, saj se število tujih sil vsako leto zmanjšuje.
Viki Ivanuša
Haloze • DgB s smelimi načrti
Umetno dihanje za mogotca
Da je grad Borl „nepredušno" zaprt za javnost in namenjen prodaji - izklicna cena naj bi bila 2,3 milijona evrov - ni novost. Vendar pa lastnik gradu, kulturno ministrstvo, doslej še ni sprožilo nobenega postopka okoli nameravane prodaje in vsa zadeva stoji na mrtvi točki. Je pa zato toliko bolj aktivno Društvo za oživitev gradu Bori (DgB), ki se je za letos postavilo obsežen plan dela.
Ob že vpeljanih akcijah in prireditvah, kot so čiščenje in urejanje okolice gradu ter prireditve Barbarno se bodo v društvu najprej spoprijeli z najemom premostitvenega kredita za plačilo stroškov monografije o gradu Borl, začeli objave o haloških rodbinah, dokončali film o Vla-dimirju Bračiču in zaprosili kulturno ministrstvo, da jim dovoli v grajskih prostorih shraniti dve stari preši, ki bosta sicer propadli.
Vzporedno z društvom že nekaj mesecev deluje posebna mešana komisija predstavnikov, ki se s kulturnim ministrstvom dogovarja glede nadaljnje usode gradu Borl. Ta je bila ustanovljena že pred novim letom, hitro po oktobrski konferenci na gradu Borl, ki je potekala na temo pomena gradu Borl za gospodarski razvoj Haloz, večina njenih članov pa je seveda tudi v DgB.
Gradu ne bodo pustili propadati
„Naloge te komisije, v katero so vabljeni vsi, ki jih zanima prihodnost gradu Borl, je priprava akcijskega načrta dolgoročnih in kratkoročnih aktivnosti za grad Borl, seveda v sodelovanju in s soglasjem kulturnega ministrstva.
Vprašanje je namreč, kdaj se bo predvidena prodaja gradu dejansko res izvedla, saj do takrat lahko mine tudi več let. Stanje, kot je zdaj, ko se ne dogaja nič, je najslabše: grajsko poslopje je zaprto, vse skupaj počasi propada.
Člani komisije smo v okviru akcijskega načrta že pred časom definirali vsa vprašanja in teze, na katera je potrebno prejeti natančne odgovore ministrstva, kar je potem lahko osnova za aktivnosti v času do prodaje in tudi po morebitni prodaji gradu. Brez dvoma je potrebno v najkrajšem času rešiti vprašanje in nadzor dostopa do gradu, ki je zaprt. Potrebno se je dogovoriti okoli rednega vzdrževanja okolice, določiti prostore v gradu za manjše prenosne zbirke, razstave, poroke, ipd., omogočiti ponovno delovanje gostišča Krona pred gradom, urediti koledar prireditev in nadzor nad njimi, uvesti turistično vodenje obiskovalcev po gradu v tistih delih, ki so namenjeni za ogled, ponovno omogočiti prireditve v gradu in poenostaviti postopek za odločanje o tem, voditi evidenco obiskov na gradu, urediti pokrivanje stroškov elektrike, vode, odvoza smeti in rednih vzdrževalnih del, za katera je treba pripraviti načrt, izdelati strategijo in po-
Grad Borl je zaprt za javnost; od oktobra se v njem in okoli njega ne dogaja nič. Člani DgB zatrjujejo, da ne bodo mirovali in bodo napeli vse moči, da se grad vzdržuje do napovedane morebitne prodaje ali najema; v ta namen je bila ustanovljena tudi posebna mešana komisija, ki se pogaja s kulturnim ministrstvom.
iskati primernega partnerja bodisi za odkup bodisi za najem gradu, izdelati projektno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem za obnovo ter dati več poudarka promociji in trženju gradu," je glavne točke programa akcijskega načrta mešane komisije strnila članica Sonja Golc.
Če ne bo dogovora z MK, bodo zaprli borlski most!
S predlogom opisanega ak-
cijskega načrta je komisija že seznanil ministrstvo za kulturo (MK) in trenutno tečejo pogovori okoli vsake naštete točke posebej, vendar pa kakšnih konkretnih dogovorov, sklepov in rezultatov še ni. Kot rok za dogovor s kulturnim ministrstvom in skupno realizacijo točk akcijskega načrta je komisija postavila prvi maj, in če se do takrat ne bo premaknilo prav nič, napovedujejo celo protest v obliki zaprtja ceste čez borlski most!
„Kot že povedano, gradu ne moremo pustiti v takšnem stanju 'status quo', ker to pomeni le hiter propad. Kupca za relativno nizko ceno 2,3 milijona ni tako težko najti, bolj sporna je seveda sama obnova gradu in pogoji namembnosti, vsebine gradu. Do prodaje lahko pride hitro, lahko pa tudi šele čez več let ali sploh ne, objekta pa ves ta vmesni čas ne moremo le prepustiti čakanju in propadu," je še povedala Golčeva, ki skupaj s partnerjem Jerne-
jem Golcem ne zanika govoric, da je med morebitnimi kupci tudi njihovo podjetje oziroma nova družba, katere družbenika bi bila tudi Gol-čeva:
„Dejstvo je, da ima država oziroma pristojno ministrstvo zelo različno politiko do slovenskih gradov; kar nekaj jih je zaprtih, tako v slabem kot v nekoliko boljšem stanju, nekateri so že več let v upravljanju zasebnikov ipd. Naše stališče društva in tudi komisije je, da v primeru prodaje gradu kupnina ne more iti kar v integralni proračun, ampak bi ga morala država vložiti nazaj v naše okolje, na tak ali drugačen način. Ob tem se v DgB tudi zavedamo, da je temelj turističnega razvoja Haloz prav grad Borl, zato nikakor ne bomo odnehali v iskanju najoptimalnejših rešitev za njegovo obnovo in zagon!"
Do takrat, ko bo (če bo ) grad Borl ponovno zasijal v nekdanji slavi, bodo torej DgB-jevci, kot so sami povzeli besede direktorja ptujskega pokrajinskega muzeja Aleša Ariha, dajali haloškemu grajskemu velikanu umetno dihanje, da bo preživel. In tisti, ki poznajo haloško trmo, vedo, da so Haložani strahotno vztrajni ...
SM
Ptuj • Spoznavanje starega Rima med mladimi
Foto: SM
Rima niso zgradili v enem dnevu
V hotelu Primus Term Ptuj, ki gradi svojo ponudbo na rimskih zgodbah, se trudijo, da bi v te zgodbe vključili tudi mlade.
V letošnjo osrednjo pustno povorko 51. kurento-vanja so tako povabili dijake in profesorice Elektro in računalniške šole Ptuj, ki so pripravili projekt Rima niso zgradili v enem dnevu, namenjen širšemu spoznavanju rimskega obdobja. Štirinajstega marca so ga v klubu Gemina XIII. predstavili tudi staršem in ti so se nanj pozitivno odzvali, vključili pa so jih tudi v igro bingo z rimskimi številkami.
Kot je povedala koordinato-rica projekta Rima niso zgradili v enem tednu Iris Mlakar, v njem pa so sodelovale še Bogdana Hacin, Nataša Gran-da Krepfl, Andreja Čelan, Monika Čeh, Nina Kokol, Andreja Korenjak, Mojca Patekar in Barbara Jarh Ciglar, so se v le-
Foto: Črtomir Goznik
S predstavitve projektnih dnevov na tematiko Rima, ki je bila 14. marca v klubu Gemina XIII. v hotelu Primus
tošnjem šolskem letu v okviru aktiva naravoslovja na Elektro in računalniški šoli Ptuj odločile, da za dijake prvih letnikov programov računalniški tehnik in elektrotehnik pripravijo projektne dneve pod že omenjenim naslovom. K sodelovanju so v okviru med-predmetne povezave povabile še ostale profesorje.
»Projektni teden smo pričeli v nedeljo, 6. marca: na povabilo Term Ptuj smo sodelovali v osrednji pustni povorki 51. ku-rentovanja. Projekt smo nadaljevali v sredo in v četrtek, 9. in 10. marca, ko so dijaki spoznavali zgodovino starega Rima, rimsko književnost, naučili so se tudi računati z rimskimi številkami, si ogledali Povodnov muzej, Orfejev spomenik, med ogledom lapidarija pa so več izvedeli o rimskih izkopa-
ninah, najdenih na Ptuju. V knjižnici Šolskega centra Ptuj nam je knjižničarka Dorica Emeršič pripravila predavanje o rimski literaturi, obenem pa pokazala, kako poiskati knjižne vire in pojme na to tematiko. Enajstega marca in na pustni ponedeljek pa so dijaki v okviru delavnic predelali mit o Orfeju, izdelovali knjižna kazala z latinskimi izreki, rimske slike, rimski nakit, pripravili recepte in spekli rimsko pecivo. Štirinajstega marca so projekt Rima niso zgradili v enem dnevu predstavili tudi staršem, zanje smo pripravili igro bingo z rimskimi številkami. Starši so se na projektni teden pozitivno odzvali,« je letošnji projekt povzela koordinatori-ca projekta Iris Mlakar.
MG
Ptuj • Občni zbor Medobčinskega društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju
Proti izgubi statusa invalida
V restavraciji Gastro na Ptuju so se 18. marca na občnem zboru sestali člani Medobčinskega društva za pomoč osebam v motnjami v duševnem razvoju Ptuj. Na njem so pregledali delo in finančno poslovanje v letu 2010, razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novo ter sprejeli program dela za letos. Med gosti letošnjega občnega zbora je bila tudi direktorica Zveze Sožitja Slovenije Mateja De Reva.
Pred začetkom občnega zbora sta predstavnika Rotary kluba Bojan Rosi in Matej Gajzer predsedniku društva Sožitje Janku Šu-manu izročila ček v višini 1250 evrov, izkupiček, sre-čelova na dobrodelnem pustnem plesu v Primusu; porabili jih bodo za izboljšanje kvalitete življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju.
Predsednik društva Janko Šuman (vodenje društva so mu zaupali tudi v novem mandatu) je na občnem zboru z zadovoljstvom povedal, da jim je uspelo realizirati skoraj vse zastavljene naloge. Ustanovitev bivalne enote je bila zagotovo njihova največja naloga, ki so jo uspeli realizirati; v njej trenutno živi deset uporabnikov. Projekt bivalne enote so uspeli realizirati še zadnji čas, v današnjih razmerah jim to že ne bi več uspelo. Razna koo-peracijska dela, ki jih izvajajo, jim prinesejo nekaj dohodka za spodbudo in kvalitetnejše življenje uporabnikov, v delavnicah nastajajo lepi in uporabni izdelki, ki so rezultat dobrega in vestnega dela med uporabniki in inštruktorji. Dobro so sodelovali z drugimi društvi in zvezo društev Sožitje. Na športnih tekmovanjih so njihovi uporabniki dosegali vidne rezultate.
Družba oziroma država je bogata toliko, kolikor skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju. V Sožitju so zaskrblje-
Občnega zbora se je udeležila tudi direktorica Sožitja Slovenije Mateja De Reva.
ni zaradi novega zakona o so-cialno-varstvenih prejemkih, ki se bo pričel izvajati 1. junija letos in ki osebe z motnjo v duševnem razvoju izenačuje s preostalo populacijo težko zaposljivih oseb; s tem bodo izgubili status invalidov, ki so ga pridobili leta 1983, ter posledično tudi prejemek iz naslova invalidnosti. Po novem bodo prejemali socialno pomoč, zato bodo morali ta prejemek, ki naj bi jim zagotavljal minimalni znesek za preživetje, vračati iz prejete dediščine. Gre za socialni prejemek, ki se bo uveljavil za vse osebe z motnjami v duševnem razvoju, posega pa v že pridobljene pravice, ki so bile zanje ugodnejše. Višina prejemka bo odvisna od premoženjskega stanja družine, staršev in drugih družinskih članov, kar pomeni, da bodo eni dobivali več, drugi pa manj. Glede na
Foto: Črtomir Goznik
Cek od srečelova na dobrodelnem pustnem plesu v Primusu v višini 1250 evrov sta predsedniku Sožitja Janku Šumanu predala člana Rotary kluba Ptuj Bojan Rosi in Matej Gajzer.
premoženjske stanje naj bi se uveljavljal tudi dodatek, ki je za osebe z motnjami v duševnem razvoju predviden v obliki varstvenega dodatka, odvisen pa bo od premoženjskega stanja družinskih članov.
Novi zakon o socialno-var-stvenih prejemkih, ki se bo pričel izvajati 1. junija letos, ne omogoča finančne varnosti osebam z motnjo v duševnem razvoju, breme v celoti prelaga na njihove starše in družinske člane, razen pri tistih, ki so v zavodih, čeprav bodo tudi tisti morali socialne prejemke vračati iz svoje dediščine. V Sožitju poudarjajo, da izenačitev oseb z motnjami v duševnem razvoju s težko za-posljivimi osebami ni primerna, saj se nekateri nezaposljivi še lahko zaposlijo, medtem ko se osebe z motnjami v duševnem razvoju nikoli ne bodo
mogle zaposliti, ker so trajno nezmožne za delo in samostojno življenje, v večini pa jim je povzeta tudi poslovna sposobnost. Po novem zakonu bodo prejemniki socialne pomoči trajali od 18. leta dalje pa vse do konca življenja. Ker se osebe z motnjami v duševnem razvoju ne morejo same postaviti zase in uresničitev svojih pravic, bi jim država kot najšibkejšemu delu prebivalstva morala zagotoviti minimalna sredstva, ne glede nato, kako premožni so njihovi starši.
Amandma na zakon o socialno-varstvenih prejemnikih
»Napovedi niso obetavne, upajmo, da se v celoti ne bodo uresničile. Po društvih smo
pred kratkim že zbirali podpise, s katerimi smo opozarjali, da smo proti predpisom, ki bodo na škodo nam in našim uporabnikom. Sprejete in z ustavo potrjene pravice se ne smejo krčiti. Ne glede na to bomo še naprej delali v dobrobit naših članov, ki si sami ne morejo in ne znajo pomagati,« je med drugim izpostavil predsednik Sožitja Ptuj Janko Šuman in omenil, da je Slovenija med prvimi državami sprejela deklaracijo o pravicah invalidov. Pristojna ministrstva bodo opozarjali, da pravila upoštevajo in skrbijo za to kategorijo ljudi.
Šuman se je na občnem zboru za sodelovanje in dobro delo zahvalil vsem zaposlenim v VDC in bivalni enoti, prostovoljcem, staršem in članom društva.
Tudi v letu 2011 so delo ambiciozno zastavili, saj želijo vsem članom oziroma uporabnikom zagotoviti kar najboljše razmere za njihovo življenje in delo. Med drugim se bodo prijavili za širitev varstveno-de-lovnega centra, v Ptuju želijo v centru urediti stalno razstavo, posebno pozornost pa bodo namenili pripravam na praznovanje 10-letnice delovanja varstveno-delovnega centra.
Kot je na občnem zboru Sožitja, Medobčinskega društva za pomoč osebam v duševnem razvoju Ptuj, povedala direktorica Zveze Sožitje Slovenije Mateja De Reva, se stvari, ki se trenutno dogajajo
na področju zakonodaje in zadevajo osebe z motnjami v duševnem razvoju, slabe in gredo v njihovo škodo, prav tako pa tudi v škodo njihovim staršem oziroma skrbnikom. Obenem se zmanjšuje dotok finančnih sredstev v invalidske in druge organizacije, kar pomeni, da bo letos manj denarja, kot so ga načrtovali. V povezavi z omenjeno zakonodajo trenutno poteka več aktivnosti tudi v parlamentu s pomočjo poslanskih skupin, saj želijo vložiti amandma glede tega zakona. Prav tako si na vse mogoče načine prizadevajo stanje popraviti; če ne bo šlo drugače, bodo skupaj z drugimi invalidskimi in humanitarnimi organizacijami morali na nek način opozoriti državo, naj neha krčiti sredstva na tem področju. Predvsem pa se bo treba boriti proti krčenju pravic oseb z motnjami v duševnem razvoju, poudarja Mateja De Reva. Ker se trend slabšanja nadaljuje, bodo okrepili osveščanje ljudi o tem, kaj osebe z motnjami v duševnem razvoju so, kako morajo živeti, kako bi morali vsi drugi poskrbeti zanje. V tem trenutku se spreminja osem področnih zakonov, ki se direktno dotikajo oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih svojcev; dva sta že sprejeta in nobeden od njiju ni dober. Spreminjali pa naj bi se še nekateri drugi zakoni; kateri so to, o tem natančnih podatkov še nimajo.
MG
Ptuj • Občni zbor Medobčinskega društva slepih in slabovidnih
Ogrožene že pridobljene pravice
Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj so na občnem zboru 18. marca v Narodnem domu pregledali uresničevanje programa dela in finančnega načrta za leto 2010. Ob tej priložnosti so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi sprememb na socialnem področju, ki resno ogrožajo že pridobljene pravice. Naredili bodo vse, da se njihove pravice ne bodo krčile, je bil odločen predsednik MSSS Murska Sobota Anton Tonček Kos.
Od gostov so se občnega zbora MDSS Ptuj udeležili poslanec DZ in župan občine Destrnik Franc Pukšič, podpredsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Janez Kermc in predsednik MSSS Novo mesto, Maja Erjavec, predstavnica MO Ptuj, Majda Šerona, predstavnica Centra za socialno delo Ptuj in zunanja strokovna sodelavka društva, Marjan Selinšek, podžupan občine Videm, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota Anton Tonček Kos, Sil-
va Razlag, dolgoletna trenerka kegljačev, Milan Čuček v imenu bolnikov po možganski kapi ter nekateri drugi.
MDSS Ptuj deluje že od leta 1947, ob koncu lanskega leta je imelo na območju devetnajstih občin na Ptujskem in Ormoškem 225 slepih in slabovidnih članov. Deluje na področju zdravstva, sociale, šolstva in športa. V letu 2010 so izvajali 27 posebnih socialnih programov, da bi bilo življenje in delo slepih in slabovidnih čimbolj neodvisno in kvalitetno. Za delo so imeli na voljo
Foto: Črtomir Goznik
Anton Žerak, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj: „Spremembe na socialnem področju že ogrožajo naše pravice."
dobrih 108 tisoč evrov; za izvedbo socialnih programov je šlo dobrih 82 tisoč evrov, za investicijsko vzdrževanje pa okrog 6.800. V letu 2011 bodo izvajali 25 posebnih socialnih programov, finančni načrt pa presega 140 tisoč evrov, pri čemer bodo za izvajanje programov namenili dobrih 87 tisoč evrov, za investicije pa 27 tisoč evrov. Po oceni predsednika MDSS Ptuj Antona Žeraka je bila izvedba posebnih socialnih programov zadovoljiva. Odločnejše korake bodo morali narediti pri implementaciji
nekaterih zakonov, še posebej zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki je bil sprejet, pa se ne izvaja. »Pred nami so velike naloge, zlasti še prenova naših programov, da bodo primerljivi, in zagotovitev potrebnih finančnih sredstev za delovanje,« je izpostavil Žerak.
Na zboru članov 19. marca so izvedli tudi nadomestne volitve; v izvršni odbor in skupščino ZDSSS so namesto umrlega Andreja Peršuha, imenovali Silvo Pregl.
Podpredsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Janez Kermc je pohvalil delo Ptujčanov. Bili so uspešni tako na delovnem in finančnem področju, saj se morajo kot manjše društvo veliko bolj truditi za finančna sredstva kot v večjih društvih. Program za letos je prav tako ambiciozno zastavljen; zaželel jim je, da ga tako kot lani uspešno uresničijo.
MG
Podravje • Gneča na razpisu MŠŠ
Komu bo razdeljenih 21 milijonov?
Prvi teden marca je Ministrstvo za šolstvo in šport po zelo dolgem predahu objavilo javni razpis za sofinanciranje naložb v vrtce in osnovne šole. Rok za oddajo prijav oz. vlog poteče 14. aprila opoldne, na voljo pa je skupno 21 milijonov evrov - od tega za vrtce 7,5 milijona evrov, za osnovnošolske objekte pa 14 milijonov evrov.
Foto: SM
Skorajda vse spodnjepodravske občine se bodo prijavile na razpis MŠŠ, večinoma s projekti prenove ali dogradnje šol, pa tudi z vrtci.
Naval na razpis, ki se uradno imenuje 'Razpis za zbiranje predlogov projektov za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu', bo očitno gromozanski, zato je predvidenih 21 milijonov gotovo že vnaprej premalo za vse vloge občin (razpis ne dovoljuje kandidature zasebnim šolam ali vrtcem). Slednje se namreč lahko na razpis prijavijo tudi brez gradbenega dovoljenja, zgolj z idejnim projektom, čeprav je eden od treh glavnih kriterijev tudi stopnja pripravljene projektne in druge dokumentacije (ta predstavlja 28 odstotka možnih točk). Drugi kriterij je demografska slika občine oziroma vpis otrok (22 odstotkov točk) in tretji kriterij, ki prinaša 50 odstotkov točk, je za vrtce pomanjkanje prostora, za šolske objekte pa ocena potresne in statične ogroženosti objektov. Seveda je ob naštetih glavnih kriterijih navedenih še lepo število podkriterijev, ki so pač namenjeni temu, da občine prejmejo čimmanj točk oziroma se njihove vloge lažje točkujejo ...
Ministrstvo je na svoji spletni strani v okviru vsebine razpisa najavilo, da odpiranje vlog zaradi pričakovane številčnosti ne bo javno in da bo predvidoma v roku enega meseca (torej do sredine maja) na spletni strani objavilo prioritetni vrstni red projektov, ki jih namerava so-
financirati. Po že ustaljeni praksi se bodo občine lahko na ta vrstni red pritožile, in če bodo pritožbe upravičene, bo lahko vrstni red tudi spremenjen. Najkasneje do 8. julija 2011 naj bi nato občine prejele sklepe o višini sofinanciranja oziroma obvestila o tem, da so njihove vloge zavrnjene.
Prijave iz vseh občin brez izjeme
Spodnjepodravske občine se bodo skorajda brez izjeme prijavile na omenjeni razpis, računajo pa seveda na pozitivne sklepe in vsaj zakonsko določeno višino državnega sofinanciranja, ki se med podeželskimi občinami giblje med 60 in 70 odstotki.
V	Cirkulanah se bodo na razpis, ki so ga, kot je povedal župan Janez Jurgec, že dolgo čakali, prijavili s projektom celovite in temeljite prenove starega dela osnovne šole, ki bo zajemala vse od znižanja stropov do prenove tal ter elektro in strojnih inštalacij. V letošnjem proračunu imajo za ta namen in razpis že rezerviranih približno 150.000 evrov, sicer pa naj bi celotna prenova zahtevala do 500.000 evrov. Jurgec še pravi, da računajo na 100-odstotno sofinanciranje po zakonu.
V	Podlehniku se bodo na razpis prijavili prav tako s pro-
jektom prenove stare osnovne šole, ki bo vključeval tudi novo izolacijo, fasado ter menjavo oken in vrat. Trenutno pripravljajo potrebno dokumentacijo oziroma idejni projekt, zato je po besedah župana Marka Ma-učiča težko oceniti vrednost del, bodo pa gotovo presegala pol milijona evrov. „Če bomo na razpisu uspešni, se bomo prenove lotili predvidoma leta 2013, saj je letošnje in naslednje leto namenjeno gradnji nizkoenergetskega vrtca. Razmišljamo, da bi prijavili tudi naš vrtec, čeprav kriteriji razpisa za ta projekt niso ugodni in je vprašanje, ali bomo s tem uspeli. Vsekakor pa računamo na polni delež sofinanciranja
oziroma na 70-odstotnega za obnovo šole."
Tudi v Dornavi se bodo prijavili s projektom dogradnje vrtca, ne bodo pa na ta razpis prijavljali projekta gradnje nekaj novih učilnic, kar je sicer prav tako v načrtu. Po besedah župana Rajka Janžekoviča projekt dogradnje vrtca vsebuje gradnjo nekaj novih učilnic za otroke, skupne prostore in preureditev nekaj šolskih učilnic v igralnice. Vrednost projekta ureditve petoddelčnega vrtca se bo po oceni gibala med 600 in 800.000 evrov, in če bodo na razpisu uspešni (računajo na 60-odstotno sofinanciranje), se bodo dela lotili predvidoma naslednje leto, saj
je letošnje namenjeno začetku gradnje nove kulturne dvorane in ureditvi cestnih odsekov, za katere so lani prejeli sredstva iz razpisa za Južno mejo.
Tudi v Vidmu razpisa ne bodo zaobšli, čeprav šele v teh dneh začenjajo pripravo idejne dokumentacije. „Glede na vsebino in pogoje razpisa je slednji bolj namenjen rekonstrukcijam in adaptacijam kot novogradnjam. V teh dneh se dogovarjamo za pripravo ene ali dveh vlog oziroma projektov; eden se nanaša na adaptacijo učilnic za vrteške otroke, drugi pa na rekonstrukcijo šolske telovadnice, o vrednostih pa zdaj res še ne moremo reči nič," je pojasnila direkto-
rica občinske uprave Darinka Ratajc.
Občina Gorišnica bo na razpis poslala vlogo s projektom dogradnje treh učilnic k osnovni šoli, ki so bile sicer načrtovane že v prvem načrtu OŠ, a doslej nerealizirane, občina Juršinci pa bo na razpis poslala vlogo za sofinanciranje dogradnje treh vrteških učilnic, saj se v tamkajšnjem vrtcu že dalj časa srečujejo s hudo prostorsko stisko.
Tudi Trnovska vas se bo po besedah župana Alojza Benka prijavila s projektom preureditve učilnic v tamkajšnji osnovni šoli, čeprav se bodo izvedbe del v primeru uspešne kandidature lotili naslednje leto. Občina Destrnik bo na razpis poslala vlogo s projektom novogradnje šestoddelčnega niz-koenergetskega vrtca, ki pa ga prav tako ne bodo gradili že letos, ampak predvidoma naslednje leto ob morebitni uspešni kandidaturi za sofinanciranje, seveda.
Le občina Žetale na tokratnem razpisu ne bo sodelovala. Župan Anton Butolen je pojasnil, da imajo za gradnjo vrtca že pozitiven sklep SVRL (iz Regionalnih razvojnih programov) in je v teku razpis za izvajalca del: „Sicer pa sem glede na cifro in kriterije razpisa precej skeptičen, koliko občin bo uspešnih ... "
SM
Središče • Mednarodni debatni turnir
Zmagale Nemke, pridobili vsi
Minuli konec tedna so na Osnovni šoli Središče ob Dravi organizirali dvodnevni mednarodni debatni turnir. Udeležilo se ga je 23 ekip iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije.
Že v petek so potekali trije debatni krogi. Prva dva so učenci izvedli na pripravljeno trditev, ki se je glasila, da bi javni prevozi morali biti brezplačni. Trditev improptu debatne-ga kroga, ki jo udeleženci dobijo na sami debati in se nanjo na kratko pripravijo ter o njej debatirajo na samem turnirju, pa je bila, da bi morali plastične vrečke prepovedati.
Tudi v soboto so bili trije debatni krogi in finale. Debatirali so na temo, da bi morala biti mestna jedra zaprta za avtomobile, impromptu trditev pa je bila, da bi moral biti mlajšim od 14 let dostop do zmenkar-skih spletnih strani prepovedan. V Središču je nastopilo okrog 70 debaterjev, ki so jih pri debatiranju ocenjevali mednarodni sodniki. Določeni so bili z računalniškim žrebom in niso smeli dvakrat soditi iste ekipe. Mednarodna debata poteka v angleškem jeziku.
Kot je povedala mentorica
debatnega krožka Andreja Šut, sodniki pri tem upoštevajo argumentacijo debaterjev, podporo, stil in strukturo debate. Vsega tega se učenci naučijo med šolskim letom, ko sodelujejo v debatnem krožku. „Zelo dobro je, če sta na šoli vsaj
Andreja Šut je bila ob zaključku saj je vse potekalo, kot si je že Ulma pa je tudi imel razlog za š
dve ekipi debaterjev, saj lahko debatirata ena proti drugi, to pa je tudi edini način učenja. Najboljša izkušnja pa je seveda sodelovanje na kakšnem turnirju, kjer se mladi lahko primerjajo z debaterji iz drugih šol, ki imajo morda drugačen
/uiicvncga lui lilija tauuiuijua,
i, mentor zmagovalne ekipe iz nasmeh.
pristop. Dobro je, da debatirajo pred tujim sodnikom, ne vedno pred lastnim mentorjem. Mentorji smo ponavadi prizanesljivi, tuji sodnik pa tekmovalcu jasno pove prednosti in slabosti njegovega nastopa," je povedala Šutova. Pri debati se ji zdi zlasti pomembno to, da se
debaterji naučijo na vsako stvar gledati iz dveh zornih kotov, kar ne pomeni, da spremenijo svoje lastno stališče, ampak da se znajo postaviti še na drugo stran in tako lažje razumejo, da lahko nekdo drug na isto stvar gleda povsem drugače.
V šoli v Središču ob Dravi je zanimanje za debato veliko. Na enooddelčni šoli vsako leto oblikujejo po dve ekipi debaterjev, ekipa šteje tri člane, dve dodatni ekipi pa sta v pripravljenosti, da vskočita, če kdo zboli, ima kakšne obveznosti ali kaj podobnega. Med letom se udeležujejo debatnih turnirjev po Sloveniji. Lani so bili
tudi na Slovaškem, v Salzburgu in Zagrebu. Letos so gostili mednarodni turnir, prihodnje leto pa načrtujejo, da bi šli sami spet debatirat kam v tujino.
Kot je povedala mentorica Andreja Šut, je zanimanje za debato v zadnjih dneh še naraslo. Učenci so od blizu spremljali in spoznali debato, saj so pomagali kot časomerilci. In kaj pravi Andreja Šut, kakšni govorci smo Slovenci? „Mi smo podatkovno podkovani, odločni, z manj besedami znamo povedati veliko. Slovenska debata je uspešna, aktivna, funkcionalna, pragmatična. Pri naših debaterjih mi je všeč tudi to, da so kulturni pri debatiranju. Nemke, ki so nastopile na našem turnirju, so zelo izkušene, veliko so prepotovale, odlično govorijo angleško, nimajo slabe točke. Hrvaški način debate je podoben našemu, morda so še bolj samozavestni in odločni. Poseben način debate gojijo Črnogorci, za katere se zdi, da so rojeni govorci in imajo povsem drugačno percepcijo od naše," je povedala mentorica.
Na turnirju so slavile debaterke iz Ulma, drugi so bili Žalčani, tretja pa ekipa iz Zagreba.
Viki Ivanuša
Ormož • Ciril Ambrož na muzejski sceni
Nastaja monografija Ptuja
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je tokrat na muzejsko sceno povabil fotografa Cirila Ambroža. Pogovor sta usmerjala Aleš Arih in Martin Šteiner, vključevali pa so se tudi obiskovalci, ki so kaj povprašali ali kaj prijaznega povedali o gostu muzejske scene. Z glasbenimi točkami so večer popestrili Ambroževi otroci Ana, Špela in Matija.
Za fotografsko kuliso večeru je Ciril Ambrož pripravil izbor svojih fotografij. Vse so odkrivale lepote Slovenije, saj je avtorju to najljubši svet za fotografijo. Posebno poglavje v njegovem ustvarjanju in življenju zajemajo gore, kjer se je njegova fotografska pot pred kakšnimi 30 leti tudi začela.
„Tam so začele nastajati prve dobre fotografije, kajti hribi so hvaležna kulisa. V lepih dneh nudijo krasno modro nebo, gore lepo zapolnijo fotografijo tudi začetniku. Vedno hvaležen motiv so tudi gorske rože. Ker pa so hribi relativno daleč, so sčasoma začele nastajati tudi fotografije domačega okolja," je povedal Ciril Ambrož, ki mu je bil usoden stričev kodak in mu je še danes drag spomin. V srednji šoli je spoznal tehnične osnove fotografije, jih nadgradil s kakšno knjigo in potem je pomagala le še vaja.
Prve fotografije so nastajale počasi in premišljeno, saj je bila takrat fotografija zelo draga. To je danes, ko brez težav eno popoldne naredimo 200 ali več posnetkov, težko razumljivo. „Z bratrancema smo imeli skupno temnico -imenovali smo se Foto PeCiVa (Peter, Ciril, Vanč). Kot je bilo takrat običajno, smo se veliko ukvarjali z zaslonko, časom in takimi rečmi, ki današnje mladine večinoma ne zanimajo več. S črno-bele tehnike sem nato prešel na dia. Fantastičen občutek je bil, ko smo filme pošiljali v tujino in čez nekaj dni si prejel kuverto s filmom. Ko si ga podržal proti svetlobi, si prvič videl, kaj je nastalo," je obujal spomine avtor, ki ne vodi ravno natančne evidence, kje vse je objavil svoje fotografije.
Na muzejski sceni so predstavili štiri njegove monografije s fotografijami, sodeloval pa je pri številnih drugih knjižnih projektih, v publikacijah,
Foto: Viki Ivanuša
Martin Šteiner in Aleš Arih sta se pogovarjala s fotografom Cirilom Ambrožem.
pri različnem turističnem materialu in seriji razglednic. Trenutno pripravlja monografijo o Ptuju, za katerega pravi, da ga je težko fotografirati le z dravske strani, ker mu sonce vedno sije v lice. Sicer pa je
Ptuj neusahljiv vir motivov in Ambrož ga ima prav rad, saj ga gleda z drugačnimi očmi kot tisti, ki v njem živijo. Vedno odkrije še kakšen nov obraz Ptuja, zanimiv zorni kot ali izrez. Fotograf pri svojem delu
potrebuje dober čut za opazovanje, svet mora vedno gledati kot skozi kukalo.
Ciril je povedal, da ima najraje nizko svetlobo zjutraj ali zvečer, vsi njegovi posnetki pa nastanejo brez dodatne-
ga osvetljevanja. O možnosti manipulacij in „goljufanju" pri fotografijah pa pravi: „Pri črno-beli fotografiji lahko veliko goljufaš, pri digitalni še bolj, pri dia pa so možnosti manipulacije minimalne. Goljufija pri digitalni fotografiji je kot šminka pri damah: če je je malo, je dobrodošla, če pa je je veliko, pa je narobe. V fotografije ne posegam rad zaradi spoštovanja do stare šole. Lahko bi rekel, da jih le polikam, če je potrebno, lukenj pa ne krpam. Čeprav tehnika omogoča marsikaj."
V digitalni dobi je učna doba fotografov krajša, kot je bila nekoč. Fotograf lahko naredi 300 fotografij, pa ga stane enako, kot če ne bi naredil nobene. „Izplen zares uspelih fotografij je na koncu isti. Ampak imaš možnost, da delaš nianse, različne osvetlitve, pri digitalni fotografiji tudi takoj veš, kaj je narobe. Jaz sem moral na film čakati teden dni, da sem vedel, kaj sem delal narobe," se spominja Ciril Ambrož.
Poleg gora so njegov priljubljen motiv gorice, še posebej terase, lepo zavite v črko S. Ena njegovih priljubljenih točk so terase na Slamnjaku. Čeprav prizna, da so fotogenične tudi Haloze in je tam tudi našel nekaj priljubljenih kotičkov, pa vendar njegov svet ostaja Prlekija.
Viki Ivanuša
Ptuj • 37. zbor članov Društva diabetikov
Sladkorna bolezen še vedno v porastu
Že po tradiciji so člani Društva diabetikov Ptuj zbor članov, ki je bil 19. marca v restavraciji Gastro na Ptuju, povezali z zdravstvenim predavanjem in kulturnim programom. Pregledali so delo in poslovanje v lanskem letu, razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novega ter sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos.
V imenu Zveze društev diabetikov Slovenije je zbrane na ptujskem zboru pozdravil podpredsednik Štefan Hari, Marija Ackerman iz podjetja Kana Žalec, Mirjana Nenad, svetnica MO Ptuj, župan občine Destrnik Franc Pukšič, podžupan občine Videm Marjan Se-linšek in dosedanja predsednica Društva diabetikov Ljutomer Majda Slavinec. Štefan Hari je med drugim opozoril na nenehen porast števila sladkornih bolnikov, stroški zdravljenja so zelo visoki, sprejeti nacionalni program o sladkorni bolezni pa naj bi s svojim preventivnim delom skušal zajeziti porast, da se že obolelim ne bi poslabšalo njihovo zdravstveno stanje in da drugi ne bi zboleli.
Koristno in zanimivo predavanje pod naslovom Živimo za zdravje je tokrat pripravila Metka Rašl, višja medicinska sestra. Zdravje ostaja naša največja vrednota, o tem smo si vsi enotni, kaj pa smo v resnici pripravljeni narediti za svoje zdravje, pa je že drugo vprašanje. Pa je potrebno narediti zelo malo, šteje vsak korak, ki ga na-
redimo. Človek ne živi od tega, kar poje, temveč od tega, kar prebavi. Hrana, ki jo uživamo, naj bi bila čimbolj raznolika, ničesar preveč, v razumnih mejah. Kruh ne redi, je še posebej poudarila, veliko ljudi ga sploh ne uživa, pa so debeli. Potrebno je uživati sadje, zelenjavo, mlečne izdelke, ki naj bodo domače znamke, in meso. Še vedno je piramida zdrave uravnotežene prehrane tisto, kar naj bi upoštevali v vsakdanji prehrani. Sladkorna bolezen je del nas, pomembno je, da se naučimo živeti z njo.
Na zboru članov, ki je sledil zdravstvenemu predavanju, so pregledali uresničevanje programa dela in finančnega načrta v letu 2010. Tudi v lanskem letu je njihovo delo temeljilo na dejavnostih osveščanja, izobraževanja in spodbujanja za zdravo življenje, da bi se sladkorni bolniki lahko čim uspešneje spopadali s svojo osnovno boleznijo in njenimi posledičnimi boleznimi, je povedala predsednica Marija Velikonja. V ta namen so organizirali več predavanj, delavnice, sedemdnevni preventivni edukativni program,
spodbujali športne aktivnosti, med drugim pešačenje oziroma krajše pohode, izvedli pa so tudi tri samoplačniške izlete, piknik in novoletno srečanje. Društvena pisarna, ki jo ima v ptujski bolnišnici, je bila odprta vsako sredo med 8. in 10. uro, komisija za socialna vprašanja je obiskala socialno ogrožene, ostarele in osamljene člane. Dobro so sodelovali z Zvezo društev diabetikov Slovenije, s ptujsko bolnišnice, z obema diabetološkima ambulantama, humanitarnimi organizacijami, sosednjimi in drugimi društvi
diabetikov ter nekaterimi ptujskimi in drugimi podjetji. Hvaležni so ptujskemu županu, da je sprejel njihov predlog in je bil v tednu sladkorne bolezni ptujski grad osvetljen z modro svetlobo. Dobro so sodelovali tudi z osnovnimi šolami na območju devetnajstih občin UE Ptuj in Ormož, ki so vsako leto zelo uspešne v tekmovanju o sladkorni bolezni. Drago Plečko, društveni blagajnik, je podal finančno poročilo, odbor društvene kontrole je pod vodstvom Anice Prešeren ugotovil, da se je delalo po sprejetem
Foto: Črtomir Goznik
V novem mandatu bo Društvo diabetikov vodila Marija Velikonja.
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu je zapel Oktet iz Dornave.
planu, posebno zahvalo pa so si za delo zaslužili predsednica Marija Velikonja, tajnica Zalika Vučak in blagajnik Drago Pleč-ko. Društvo je v lanskem letu opravilo veliko dela za dobro počutje vseh diabetikov, so prepričani člani, zato so poročilom zaploskali in jih sprejeli brez razprav. Brez razprave je bila sprejeta tudi razrešnica izvršnega odbora, društvene kontrole in disciplinske komisije. Tudi v novem mandatu bo društvo vodila Marija Velikonja, ki je po izvolitvi predstavila program dela za letos, tajniške posle bo opravljala Zalika Vučak, blagajniške pa Drago Plečko, ki je povedal, da bo društveni proračun v letu 2011 obsegal dobrih 35 tisoče evrov. Od podpredsedniškega mesta se je poslovil Jože Bešvir, ki je v organih društva deloval vrsto let. Imenovali so ga za častnega člana društva, za kar se je zahvalil in obljubil, da bo po svojih močeh še bo vedno pomagal pri delu društva.
Na 37. zboru je v kulturnem programu zapel Oktet iz Dor-nave.
MG
Trnovska vas • S šeste redne seje
Največ denarja v kulturno dvorano
Trnovskovaški občinski svet se je sredi marca v polni sestavi sestal na šesti redni seji z osrednjo točko sprejetja letošnjega občinskega proračuna. Tokratna seja je bila povsem mirna, praktično brez razprave in tudi brez posebnih vprašanj.
Župan Alojz Benko je zbranim najprej dokaj natančno predstavil vse postavke proračuna z nekaj minimalnimi spremembami, ki so jih vnesli po prvem branju proračuna v februarju. Povedal je, da je letošnji proračun občine približno 2,2 milijona evrov, v kar je vštet tudi morebitni kredit občine v višini 100.000 evrov, a še ni potrjen.
„Kot veste, je letošnja osrednja naložba v občini prenova kulturnega doma. S projektom, vrednim slabih 600.000 evrov, smo se že uspešno prijavili na razpis kmetijskega ministrstva Za razvoj vasi, vendar so odobrena sofinan-cerska sredstva nekoliko nižja, kot smo pričakovali. Nadejali smo se namreč, da bomo dobili 419.000 evrov, dejansko pa imamo zdaj odobrenih 335.000 evrov za to naložbo. Tako bo delež občine predvidoma višji od načrtovanega in od tod tudi postavka za zadolževanje. Vendar pa se lahko tudi zgodi, da bodo ponudbe izvajalcev po javnem razpisu
nižje od ocenjene vrednosti projekta in najem kredita ne bo potreben. Morda se bomo odločali tudi tako, da se del opreme doma ali ureditev okolice prenese v naslednje leto in tudi v tem primeru zadolževanje ne bo potrebno. To bomo še videli; ker pa nima smisla, da se zaradi najema kredita, če bo potreben, dobivamo na izredni seji za sprejetje ustreznega sklepa, predlagam, da hkrati s proračunom sprejmemo še ta sklep," je postavko kreditiranja pojasnil župan Benko.
Kot je še povedal, bodo letos tudi fizično in finančno zaključevali projekt ureditve turističnih kolesarskih stez, ki so ga začeli že lani, med predvidenimi naložbami pa so še odkup zemljišč za ureditev pločnikov ob regionalni cesti, izdelava projektov za rekonstrukcijo ceste s kolesarsko potjo na Bišečkem Vrhu in priprava dokumentacije za izgradnjo kanalizacije v naseljih Ločič in Biš.
Svetniki so proračun v pre-
Celovita prenova kulturne dvorane naj bi po ocenjeni vrednosti projekta zahtevala malo manj kot 600.000 evrov; občina si je z uspešno kandidaturo na razpisu kmetijskega ministrstva zagotovila 335.000 evrov.
dlagani obliki sprejeli soglasno, brez razprave, prav tako so potrdili tudi sklep za (morebiti potrebno) zadolževanje občine ter potrdili načrt razvojnega programa občine.
Nekaj več besed in kritike se je nato zavrtelo okoli ponudbe Bistre za vključitev občine v razpis z naslovom Skupne regionalne turistične destinacije. Kot je povedal Alojz Benko, takšne in po-
dobne ponudbe z v bistvu povsem enako vsebino občina dobiva od vsepovsod, od Lenarta do Ptuja in še od kje: „Osebno nimam popolnoma nič proti takšnim projektom, vendar se mi zdi, da se vsebine ponavljajo, le avtorji in naslovi projektov so drugačni. Tokrat, kolikor sem razumel, gre predvsem za to, da bi se naj naši turistični ponudniki iz občine promovirali preko
različnih zloženk in drugega propagandnega materiala, ki bi se pripravil v okviru tega projekta. Občina bi s pristopom morala sofinancirati konkretnih 3800 evrov, ne vidim pa nekih konkretnih stvari, ki naj bi jih naši občani in občina za to pridobili. Razen, kot rečeno, promocije. Sicer se pa o tem odločate vi, svetniki!" Svetniki so se povsem strinjali z županovim stališčem; v razpravi je bilo tako tudi slišati, da bo promocija učinkovita le takrat, ko bodo tudi ljudje, ponudniki, zelo zainteresirani zanjo oziroma bodo želeli in tudi lahko sami čimveč iztržili iz svoje dejavnosti, sicer pa reklama kot mrtva črka na papirju ne bo imela učinka.
„Bodimo tudi odkriti, da naša občina nikoli ne bo neko močno turistično središče. Mi smo prvenstveno kmetijska občina, seveda pa je zelo pozitivno in vredno spodbujanja, da se ob kmetijstvu kot osnovi razvija tudi kakšna turistična dejavnost in ponudba. Ampak od turizma tukaj ne bomo
mogli živeti," je še objektivno pribil župan Benko. Skupaj s svetniki so se nato odločili, da na ponudbo Bistre še ne bodo odgovorili, pač pa počakali na reakcije ostalih občin: „Če bodo vse občine podprle ta projekt in se vključile, potem se bomo, jasno, tudi mi!"
Relativno kratko in zelo mirno sejo so nato zaključili z dogovorom, da bodo tudi letos, devetega aprila, speljali čistilno akcijo po celotni občini, župan pa je svetnike še seznanil, da okoljsko ministrstvo kljub sestanku in dopisom ne reagira na problematiko poplavljanja zamuljenega Trnovskega potoka, zato, če že, ga bodo morali očistiti na lastne stroške, vendar bo potrebno urediti tudi kataster, kar pa naj bi bil strošek ministrstva za okolje: „Zdaj bomo poslali še eno vlogo na pristojno ministrstvo za čiščenje potoka in tudi vlogo za ureditev katastra, vendar moram odkrito povedati, da v proračunu denarja za to delo letos nimamo."
SM
Slovenske gorice • Društvo VTC13 se širi
Film o lepotah in bogastvu Slovenskih goric
Društvo vinsko-turistične ceste Srednje Slovenske gorice (Društvo VTC 13) je bilo sicer uradno ustanovljeno šele leta 2008, dejansko pa je kot projektni svet začelo delovati že leta 1994. Vanj je včlanjenih kar enajst občin z območja Slovenskih goric, letos pa se jim priključujeta še občini Sveta Ana in Benedikt.
„Naši člani niso le občine, ampak imamo včlanjeno še turistično društvo, sedem društev vinogradnikov, podjetje Ptujske vedute in kar 77 različnih turističnih ponudnikov - od turističnih kmetij, gostinskih lokalov do vinogradnikov in sadjarjev. Tako naše društvo ni čisto klasično, da bi se omejilo na območje neke občine, ampak delujemo bolj kot medobčinsko društvo za zaokroženo pokrajino, ki si je za cilj postavilo predvsem promocijo in trženje, pa tudi izobraževanje članstva na celotnem območju," je o sestavi Društva VTC 13, ki ga vodi Simon Toplak, povedala tajnica Slavica Strelec.
Društvo je sicer vsa leta zelo aktivno. Tako je lani že sedmič izvedlo tradicionalno grajsko ocenjevanje vin iz Slovenskih goric in Haloz: „To ocenjevanje ima svojo posebnost: udeležijo se ga lahko le tisti vinogradniki, ki so s svojimi vini predhodno že sodelovali na društvenih ocenjevanjih in dosegli določeno število
točk oziroma prva tri mesta. Na tem ocenjevanju izberemo prvake vin med posameznimi kategorijami in jim podelimo glinene amfore. Lansko ocenjevanje je bilo združeno z grajskimi igrami, ki jih pripravlja društvo Cesarsko -kraljevi Ptuj, in zato še toliko zanimivejše."
Eden osrednjih projektov, ki ga je društvo začelo že leta 2009, se imenuje Spoznavajmo lepote in vina vinsko-turi-stične ceste Srednje Slovenske gorice, s katerim so uspešno kandidirali na razpisu podra-vskega LAS z imenom Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, deloma pa so projekt sofinancirale tudi občine. „Osnovni cilj projekta je bil povečati prepoznavnost območja VTC 13, predstaviti naravne lepote, kulturnozgodovinske znamenitosti območja in zlasti predstaviti javnosti pestrost ter kakovost vin s tega območja. Projekt je razdeljen v tri faze; lani smo tako že izdali ponatis dopolnjene zloženke VTC 13 z naslovom Na zdravje
duši in telesu, in to kar v šestih različnih jezikih ter v nakladi 22.000 izvodov. V drugi fazi je bil nato posnet promocijski film, ki je pravzaprav zaradi izjemne širine območja in bogate ponudbe razdeljen v tri vsebinsko samostojne sklope, ki se lahko predvajajo skupaj ali posamično. V prvem delu je predstavljen zgodovinski del območja VTC 13, drugi del
filma predstavlja vinogradniško leto z vsemi opravili, tretji del pa turistično ponudbo območja. Film je bil premierno predstavljen novembra lani ob zaključni prireditvi v vinski kleti na ptujskem gradu, možno pa si ga bo ogledati, recimo, ob degustacijah v grajski vinski kleti, na občinskih prireditvah ipd. Tretjo fazo projekta pa so predstavljala
Društvo VTC 13 je lani posnelo zanimiv promocijski film o Slovenskih goricah in ponudbi tega območja, kot pravijo člani, pa bi bilo nujno potrebno obnoviti stare in postaviti nove usmerjevalne table.
razna izobraževanja, tečaji in strokovne ekskurzije."
Potrebne nove usmerjevalne table
Tudi za letos si je društvo VTC 13 zadalo obsežen plan dela. Kot vsako leto bodo organizirali grajsko vinsko ocenjevanje in hkrati skupaj z društvom Cesarsko-kraljevi še osmi grajski vinski praznik: „Ker smo si nekateri člani društva VTC 13 dali sešiti srednjeveška oblačila, se nameravamo skupaj z društvom Cesarsko-kraljevi Ptuj udeležiti raznih gostovanj, na njih in na drugih prireditvah pa se bomo predstavljali s stojnicami z vini in drugo kulinarično ponudbo Slovenskih goric. V načrtu je še izdelava spletne strani VTC 13, prav tako bo potrebno promocijski film prevesti v tuje jezike, da si ga bodo lahko ogledali in razumeli tuji gostje ob obisku vinske kleti. Če bomo imeli dovolj denarja, bomo film prevedli v nemški, italijanski in angleški jezik," je še povedala Strelčeva in dodala,
da je ena večjih želja društva popravilo obstoječih usmerjevalnih tabel na VTC 13:
„Na v kratkem pričakovani novi razpis LAS se bomo verjetno prijavili s kakšnim projektom na temo kulinarike in vina, vendar se bomo letos prijavljali na razpis LAS Ovtar, če že. Težava teh razpisov je namreč v tem, da društvo lahko odobreni delež sofinanciranja pridobi šele po končanem projektu in to je potem precej težko izvedljivo. Razmišljamo tudi o tem, da bi se pripravil projekt novih usmerjevalnih tabel, ki so več kot potrebne, vendar pri tem trčimo ob zakonodajo, ki ima svoje kriterije, poleg tega pa bi vsaka občina posebej morala pridobivati soglasja in dovoljenja za te table. Društvo pa tega enostavno ne more zahtevati oz. narediti. Je pa škoda, ker je bilo veliko tabel pred nekaj leti odstranjenih, zlasti ob vseh prometnej-ših vpadnicah, in bi zdaj bilo res potrebno urediti boljšo signalizacijo oz. nove table za usmeritev voznikov."
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Nova premiera MGP
Očitno in skrivnostno, smešno in grozljivo
V petek, 25. marca, ob 19. 30 bo v ptujskem gledališču nova premiera v tej sezoni - Mutasti natakar (Strežni jašek), ki je nastal pod peresom Harolda Pinterja. V predstavi igrata Rok Kunaver in Damjan Trbovc, ki ju je usmerjal režiser Jernej Kobal.
18. marca so predstavili novo uprizoritev MGP; na levi glavna igralca Rok Kunaver in Damjan Trbovc, na desni pa režiser Jernej Kobal.
Pinter (1930-2008) je v Londonu rojeni britanski dramatik. Slovensko občinstvo se je z njim prvič srečalo leta 1967, ko je Žarko Petan na odru SNG Ljubljana zrežiral Vrnitev. Sledilo so slovenske premiere še nekaterih njegovih del, slovenski kritiki pa so uprizoritve sprejemali večinoma prizanesljivo ali celo odobravajoče, a so bili pogosto kritični do dramskih besedil - podobno kot britanski kritiki dobro desetletje prej. Vendar Pinterja to ni odgnalo s slovenskih odrov.
Po letu 1991 je bilo na ogled še nekaj ponovnih uprizoritev, na novo pa V prah se povrneš (1998) in Strežni jašek (2004, 2007). Glede na naštete uprizoritve in še osem neuprizorje-nih prevodov je Pinter najpogosteje prevajan sodobni britanski dramatik v slovenskem kulturnem prostoru.
Ne glede na polemike je Pinter eden najvplivnejših britanskih dramatikov sodobnega gledališča.
Na skorajda vse glavne značilnosti njegovega sloga naleti-
mo tudi v Mutastem natakarju. Dogajanje je postavljeno v zaprt kletni prostor, kjer plačana morilca Ben in Gus čakata na svojo žrtev. Zdi se, da je gibalo drame igra čakanja, preizkušanja potrpljenja in boja za prevlado nad sogovornikom. Približno na polovici igre se v žarišču dogajanja znajde dvigalo za hrano, ki je bilo dotlej neopaženo, naenkrat pa se z glasnim truščem spusti v prostor.
Situacija postaja vse skrivno-stnejša, ko začnejo iz gornjih
prostorov z dvigalom prihajati naročila za vse bolj prefinjene in eksotične jedi. Dvigalo tako v simboličnem smislu pridobi vlogo tretje dramske osebe ter se vključi v boj za prevlado nad sogovornikom(a).
Mutasti natakar je igra ponavljanj in napetosti, ugibanj in izmikanj, trivialnosti in eksistence, očitnega in skrivnostnega, smešnega in grozljivega. Njen režiser Jernej Kobal se je rodil v Ljubljani leta 1984. Na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) se je vpisal leta 2004, njegova diplomska predstava pa je bila pet let kasneje na malem odru ljubljanske Drame. Od takrat veliko dela in sodeluje z raznimi amaterskimi skupinami. Ta predstava je njegov prvenec v profesionalnem gledališču.
Eden izmed glavnih igralcev Damjan Trbovc je zaključil študij na AGRFT v Ljubljani leta 2000. Takoj po tem se je zaposlil v SLG Celje, kjer ustvarja zadnjih deset let. Nase je opozoril v različnih vlogah. Tesno je povezan z glasbo in tudi izven gledališča sodeluje v glasbenih nastopih, dobrodelnih in projektih Glasbene šole v Celju. Izjemno je zavezan mlademu občinstvu, saj so njegove vloge v predstavah za otroke vedno posebno doživetje.
Njegov soigralec v Muta-stem natakarju Rok Kunaver je diplomirani dramski igralec, ki je pred vpisom na AGRFT igralske izkušnje nabiral v »im-pro ligi«. Svojo profesionalno igralsko pot je začel v SNG Drama Ljubljana, kot gost je nastopal v različnih gledaliških hišah. Vesel je, da se mu je ponudila priložnost sodelovanja s ptujskim gledališčem, saj ga na naše mesto vežejo lepi spomini.
V predstavi sodelujejo še prevajalec Tomaž Onič, drama-turginja Nuša Komplet, scenograf Darjan Mihajlovic, lektor Simon Šerbinek in oblikovalec svetlobe Simon Puhar.
Polona Ambrožič
Ptuj • 15 let Kluba tajnic in poslovnih sekretark
Profesionalna drža na prvem mestu
Članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice so se 18. marca sestale na 15., jubilejnem zboru, na katerem jih je pozdravil tudi župan Štefan Čelan. Ob jubileju je predsednici kluba Martini Jakomini izročil spominsko darilo z željo po uspešnem delu tudi v bodoče.
»Tajnice ste že doslej svoje letne programe dela zastavljale zelo ambiciozno. Delo tajnic in poslovnih sekretark je zelo pomembno, saj na nek način predstavljate prvi stik s poslovnim okoljem, v katerega prihajamo, pri čemer je še kako pomembna vaša profesionalna drža. Svojo pozitivno energijo še naprej uspešno širite v okolje,« jim je med drugim sporočil župan.
Ob jubileju so zbrane pozdravile tudi članice Kluba tajnic Prlekije in okolice, enega od klubov, s katerim tesno sodelujejo na strokovnem in družabnem področju, prav tako pa tudi Silvestra Bro-dnjak, ustanovna članica, ki je najzaslužnejša za ustanovitev
Foto: Črtomir Goznik H K 10 r\ '1 100/^ V '
Klub tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice je star 15 let in ima danes 44 članov. klu?a r. aprila 199 , V ,ime-_______ nu bivših predsednic kluba je
Tednikova knjigarnica
Očetom na materinski dan
M i ros (a v Košuta
KRIŠKO KRAŠKE
Ktavdij Palčič
Ni dneva v letu, ki bi častil očete, dedke, pradedke ... (Vsaj pri nas...) Le ženske in mame imamo taka praznična dneva v marcu: dan žena in materinski dan. Mislim, da bi bilo veliko bolje na svetu, če bi imeli moški ta dva dneva, torej dan moža in očetovski dan, vse ostale svetovne pomembnosti pa bi iz svojih moških rok in glav prepustili nam, dekletom in ženam. Prepričana sem (oj, kolikokrat to prepričanost zatrjujejo oblastniki!) in definitivno (to je še ena priljubljena zlorabljenka) drži, da z žensko ekonomsko in politično vladavino ne bi prišli tako nikamor, kot se obeta v najbolj črnogledih svetovnih napovedih. Vladavke in upravljavke zagotovo ne bi tako zlorabljale sveta svojim otrokom, svojih otrok ne bi pošiljale kar nekam, v neke daljne dežele nad tuje otroke, svojim otrokom, nečakom, vnukom ... ne bi tako kradle, ne bi tako lagale ... Seveda ni vse tako enoznačno, to moško in žensko, toda . Eh, svet je res en čuden ringaraja, zato je bolje prisluhniti umetnikom. Tokrat je to lanski dobitnik velike Prešernove nagrade Miroslav Košuta (tudi med izbranimi avtorji bralne značke za odrasle 2011): Hvalnica mizarjevega sina
Hvaljen bodi oče, moj stvarnik in rednik, njegova nagla jeza, težka roka in mizarski poklic.
Hvaljena bodi žaga, ki nam je mrtvila sladkosti in pela sanjave, enakomerne pesmi.
Hvaljen bodi oblič, ki nam je stružil dneve, svetle in jedke kakor sveža smrekovina.
Hvaljeno bodi kladivo, ki je zabijalo žeblje v les kakor usoda tuje misli v možgane.
Hvaljen bodi klej,
ki nam je zlepil usta, da molčimo,
molčimo
in bomo molčali še naprej
Hvalnico mizarjevega sina najdete v zbirki Pesmi (1978), avtobiografijo z izborom otroških pesmi o rodnem Križu, morju in Krasu z imenitnimi ilustracijami Klavdija Palčiča pa v veliki slikanici Kriško kraške (2005).
_Liljana Klemenčič
Zora Pliberšek povedala, da so slovenske tajnice s svojim delom prepoznavne doma in v tujini, med drugim so tudi članice Evropskega združenja tajnic. Čeprav je že sedem let v pokoju, spremlja delo kluba, za uspešno delo pa je potrebno angažiranje vseh članov.
Predsednica Martina Jakomi-ni je v svojem poročilu o delu v letu 2010 predstavila načrtovane in uresničene aktivnosti. Program, ki temelji na uveljavljanju poklica tajnice in poslovne sekretarke, njihovi prepoznavnosti, izobraževanju, humanitarnem delu in družab-
nih aktivnostih, so v celoti izvedle. Njihov letni proračun je zelo skromen, tudi v letu 2011 ne bo velik; nekaj več kot tisoč evrov bodo skušale zagotoviti s članarino, ki znaša za zaposlene tajnice 20, znižana pa 10 evrov, in z donacijami. Tudi v jubilejnem letu stavijo na že uveljavljen programa dela, ki postavlja v ospredje stroko in skrb za dodatno izobraževanje ter izpolnjevanje, humanitarno delo in družabne aktivnosti.
Podobno kot ob ustanovitvi jim je tudi na 15. zboru zapel in zaigral kitarist Marko Medik.
MG
hiv MGP
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Ptuj pred sedmimi desetletji
Grožnje ptujskih Nemcev
Koliko je še ohranjenega zgodovinskega spomina na čas, ko se je pisala sodba slovenskemu narodu, je vprašanje, ki me navaja k razmišljanju. Kaj me vodi k temu razglabljanju? Morda spoznanje, da se novejša zgodovina parcialno obravnava in tudi enostransko, tako da še zlasti mladi kaj malo vedo o naši polpretekli zgodovini.
Zakaj je tako, težko objektivno ocenjujem. Morda je eden od odgovorov tudi v tem, da se mlajši generaciji ponujajo odgovori o polpretekli zgodovini pomanjkljivo, pristransko. In skopo vedenje o naši narodni zgodovini se vendarle izkazuje v odnosu do slovenske kulture in jezika, ki nas je skozi stoletja ohranjal. Nisem namreč prepričana, da se ob bučnem kričanju na določenih prireditvah in z nedostojnim mahanjem s slovensko zastavo - simbolom naše državnosti, že potrjuje zakoreninjena zavest slovenstva; naš odnos do narodove dediščine in zgodovinskih izročil drugače govori. Vse to ni dobro. Utapljanje v »evropskem morju« za majhen slovenski narod ni obetavno.
Zakaj svoja uvodna razmišljanja o naši narodni zavednosti navezujem na dogodke izpred 70 let, ko nam je zavest pripadnosti slovenskemu rodu vlivala moči pri očuva-nju narodove identitete? Na vprašanje sem dejansko odgovorila. Zgodovinska dejstva nam namreč potrjujejo, da se nobeni etnični enoti ob nacistični nemški okupaciji leta 1941 ni pisala tako kruta usoda kot prav Slovencem. Ozrimo se po našem ptujskem okolju in razkrijmo dogodke,
ki so opozarjali na fašistično okupacijo - na udejanjanje groženj ptujskih Nemcev. Od »vojne, ki naj konča vse vojne« je preteklo komaj četrt stoletja, pa je bil svet pahnjen v krvav spopad - drugo svetovno vojno. Peto desetletje prejšnjega stoletja se je začelo z vojnim spopadom evropskih velesil; Hitler je skušal razširiti nemški rajh po vsej Evropi. V letu 1940, potem ko se je odprlo poglavje svetovnega požara, so si dogodki bliskovito sledili: nacističnemu vdoru na Dansko in Norveško, je sledil prodor v dežele Beneluksa in Francije, nato pa še italijanski udarec v severno Afriko. Začenjala se je bitka za Anglijo, na vzhodu pa vojne intervencije SZ v baltske dežele. Na pragu vojne, ki je poglobila gospodarsko krizo, se je znašla tudi Jugoslavija, politično naslonjena na sile osi.
Družbenogospodarske razmere na Ptujskem v luči svetovnih političnih dogodkov
Gospodarska kriza, ki je bila od preloma v 20. stol. nenehni spremljevalec nerazvitega ptujskega območja, se je ob za-
Drn^injii, kot posledica vojne in slabega gospodar-sira je predvsem zadela siromašne sloj»?! delavce, viničarje, siromašne kmete, male.obrtnike, nameščence, uradnike in upokojence. Njeno breme postaja dan ra dnem neznosne je. Nobenih učinkovitih ukrepov ni cd nobene strani - izvzemši akcije del, protidraginjskih odborov v nekaterih krajih.
Nikjer niso bili dohodki^ delovnega ljudstva zvišani in zajamčeni v razmerju do naraščajoče draginje. *
Noben pravi špekulant v Sloveniji še ni bil kaznovan.
Nič se še ni storilo za gfadujoče ljudstvo, a draginja raste naprej - dan za dnem: sol se nam je podražila skoro ICO'?, bela moka 2CÜJ , koruzna moka 125 mast, olje In druge važne življenske potrebščine čes 100 V«, Eno k drugim me nam je podražila življenje v 1 letu za več ko od 125 odstotkov.
Plače in prejemki se nam niso povišali več ko 10—20 Pa še lo fe na papirju. Celi sloji delovnega ljudstva morajo životariti z istimi sredstvi, kot£>red draginjo ... ,
Na pragu je zima...
Ljudje ostajajo splch brez zaslužka .. .
Uvajajo se kane ...
Predno pa bodo uvedene karte, bodo oni, ki še imajo, izpraznili zaloge in si doma nakopičili vsega, da Bomo siromaki s kartam! stali pred praznimi trgovinami...
V protidraginjskih odborrh sede ljudje, ki imajo v večini slučajev korist od draginje. Kako jo bodo ti pobijali ?
Državi bi bilo bolj kakor.kadarkoli potrebno zadovoljno ljudstvo,
Belcvno ljudstvo mesta in vasi!
Zganimo se sami in poskrbimo ra uspešno protidraginjsko delo in boj, Zahtevajmo, da se z najenergičnejšimi ukrepi in našim sodelovanjem:
1.	ustavi vsako nadaljnje naraščanje cen,
2.	zatre vsaka špekulacija,
3.	povišajo in zajamčijo mezde, pfače, pokojnine in spfob vsi de-hodki delovnega ljudstva tako, da bodo v pravem razmerju z naraslo draginjo,
4.	za zimo preskrbi vsem siromašnim slojem zaslužek, podpora m oskrbovanje z življenskimi potrebščinami,
5.	priznajo naši proiidraginjski odbori, ki si jih bomo sami izvolili,
DeloTno ljudstvo tii dolžno iu ne bo samo nosilo
vseh bremen vojne in slabega gospodarstva. Naj se obremene primerno tudi kapitalisti: bogati in posedujoči državljani, ki so dosedaj imeti od ljudske stiske le profite. Občine, banovina in država imajo dolžnost ::i morajo uporabili sredstva, ki jim jih lahko nudi ljudstvo, da lake ukrepe izvedelo.
Pridire vsi na protidraginjsko zborovanje, ki ga bodo priredile na?c irganizacije v Ptuju v nedeljo, dne 15. decembra cb 9. uri dopoldne, da se kupaj pogovorimo o vsem potrebnem.
Pridite vsi, da dokažete, kako se čutite prizadete po draginji.
Pridite, da uveljavite svoje glasove javno. Zborovanje se vrši
M ■^-/iu^- ^-t^A^T K. M. O. Piuj.
7
Foto: Pokrajinski arhiv Maribor, Kzp šk. 264
Letak delavskih organizacij so oblasti prestregle in prepovedale protidraginjsko zborovanje 15. decembra 1940 v prostorih Delavsko prosvetnega društva Vzajemnost. Protidraginjska akcija je sprožila kazenski pregon sodelavcev gibanja, med njimi »izrazitega komunista« Kazimirja Koželja.
četku druge svetovne vojne še poglabljala. Socialna stiska je težila življenje ljudi, hkrati pa so jih begale politične razmere v državi, ki se je vse bolj nagibala k silam osi. V ptujskem političnem okraju je ostalo viničarsko vprašanje temeljni socialni problem kljub novemu viničarskemu redu. V boju za preživetje se je znašla tudi tista podeželska delovna sila, ki ji je še uspelo najti zaposlitev v skromni industriji; kriza je segla je tudi v obrtniško dejavnost. Od moči strokovnih organizacij je bil zato odvisen uspeh mezdnih gibanj. Zaradi samovolje delodajalcev so gibanja stekla v gradbeništvu, mizarski in oblačilni stroki, kjer naj bi se uredila mezdna razmerja po kolektivnih pogodbah. Primer nam je nemški podjetnik Viljem Dengg, ki je v oktobru 1940 izrabljal delavce pri kanalizacijskih delih v Majšperku. Po posredovanju Delavske zbornice Sreskemu načelstvu na Ptuju se je podjetnik obvezal izplačevati urno mezdo po 4,25 din, delavcem na orožnih vajah pa za prvih šest dni po vpoklicu plačati na uro 4 din.
Ob 40-odstotnem porastu življenjskih stroškov je naraščajoča draginja vzpodbudila k odporu ptujske pomočnike lesarske stroke, saj mojstri niso upoštevali niti minimalne mezde. Mizarski pomočnik Franc Peršon, po rodu primorski Slovenec (1943. leta ustreljen v Mariboru), je bil zaposlen pri Štefanu Matjašcu in se je kot sindikalni zaupnik zavzel pri Mestnem poglavarstvu za poravnalno obravnavo delavcev mizarske stroke. Za Štefana Matjašca dodajamo, da je o njem Okrajno glavarstvo leta 1940 poročalo Banski upravi, da se druži z »levičarsko opredeljenimi osebami«, da je »sumljiv komunizma« in da je »svoj čas sodeloval pri Svobodi in Vzajemnosti«.
Uspeh mezdnega boja lesarskih delavcev je bil skromen: urna mezda se je poslej gibala od 4 din (do treh let) oz. do 5 din ob doseženi petletni delovni dobi.
Trd boj je tekel v oblačilni stroki, čeravno nam izid spora ni povsem znan. Poznamo le osnutek kolektivne pogodbe o odnosih med delodajalci in krojaškimi delavci v okraju, po katerem naj bi se urni zaslužek glede na draginjo gibal od 3,35 do 4,50 din. Osnutek, ki ga je krojač Adolf Murko (ustreljen v Mariboru 1942. leta) predložil Delavski zbor-
nici v Ljubljani, je zajel tudi izjemno delo ob praznikih in nedeljah, upoštevaje 1. maj kot »zapovedani praznik«.
Izrabljanje mojstrov v obrtniških dejavnostih, ki niso upoštevali kolektivne pogodbe, je prispevalo k »protidra-ginjski akciji« na Ptuju konec leta 1940. Akcija kot posledica težkih življenjskih razmer sodi med pomembna socialna gibanja. Po podatkih je slaba letina, predvsem slab donos pšenice, sprožila dvig življenjskih stroškov za skoraj 100 %. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev je na svojem občnem zboru marca 1941 ugotovila, da je v preteklem letu »grozila nevarnost« pomanjkanja osnovnih živil, zaradi česar so se maksimirale cene in racionalizirala prodaja (kilogram govedine je npr. veljal 14 din, slanine 20 din). V takih razmerah je prihajalo tik pred okupacijo do nezadovoljstva delavcev, nameščencev in revnega kmečkega prebivalstva. »Protidraginjska akcija« naj bi izkazovala v bistvu povezanost socialno ogroženih slojev proti razmeram v državi.
Sodeč po »Osnutku resolucije« z dne 9. septembra 1940 se je akcija pričela, ko so »delavci in nameščenci ptujskega okraja« predložili oblastem Spomenico, v kateri so zahtevali maksimiranje cen in zaradi draginje zvišanje plač najmanj za 50 %. Zakonsko naj bi se uredile minimalne plače in mezde, stalna zaposlitev delavcev in nameščencev ter javna dela.
Letak Krajevnega medstro-kovnega odbora ( v nadaljevanju KMO) delavskih organizacij v Ptuju pod naslovom »Sporočilo javnosti o boju proti draginji« in dogodki, ki so sledili, kažejo na to, da so za temi aktivnostmi stali ptujski komunisti. 15. decembra 1940 je namreč KMO nameraval pripraviti »protidraginjsko zborovanje« v prostorih Vzajemnosti, ki je bila pri oblasteh nenehno pod nadzorom. Letak, ki je pozival ljudi na zborovanje, med drugim navaja, da je draginja kot posledica vojne in slabega gospodarstva predvsem prizadela siromašne sloje in da delovno ljudstvo ni dolžno nositi teh bremen. Letak tudi opozarja, da so se prejemki ob nenehnem dvigu cen in uvajanju kart dvignili »le na papirju« za deset do dvajset odstotkov. Zato naj se ljudje vzdramijo.
Nadaljevanje prihodnjič
Od tod in tam
Stročja vas • Območno srečanje folklornih skupin
Foto: NS
V prostorih športne dvorane OŠ Stročja vas pri Ljutomeru je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ljutomer pripravil območno srečanje otroških folklornih skupin občin Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje. Številnim obiskovalcem so zaplesale skupine iz vrtcev Stročja vas (vodja Neva Karba) - na posnetku; Križevci (Jožica Zorko) in Veržej (Alenka Belec), kulturnih društev Krištanci-Šalinci-Grlava (Slavica Kol-bl), Kajer Bučečovci (Tadeja Žuman, Lidija Ropoša) in Babinci (Antonija Podnar) ter osnovnih šol Ivana Cankarja Ljutomer - podružnica Cven (Marija Nonkovič, Tanja Trstenjak), Križevci (Monika Djač-kaj, Slavica Kolbl), Mala Nedelja (Mihaela Lipovec), Cvetko Golar Ljutomer (Sanja Kovačič) in Stročja vas (Brigita Pušenjak).
NŠ
Ljutomer • Rez na jožefovo
Foto: NS
Že tradicionalno se na dan sv. Jožefa v atriju ljutomerske Mestne hiše opravlja rez vinske trte, ker je tam posajena potomka najstarejše trte - modra kavčina z mariborskega LentaTudi
tokrat je pod okriljem Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer to opravilo pripadlo skrbniku trte domačinu Francu Žličatju (na posnetku). S tem dogodkom se uradno odpira vinogradniška sezona, uvodno dejanje pa so ob maloštevilnih obiskovalcih v prestolnici Prlekije spremljali ljutomerska županja Olga Karba ter sedanji in bivša predsednika društva Miran Torič ter Slavko Žalar in Cvetka Sakelšek.
NŠ
Ljutomer • Županja sprejela dobitnike odlikovanj
Foto: NS
Županja občine Ljutomer Olga Karba je pripravila sprejem za letošnje dobitnike odlikovanj civilne zaščite (CZ), ki delujejo na območju ljutomerske občine. Plaketo CZ sta prejela Miroslav Hunjadi in prostovoljno gasilsko društvo Ljutomer, bronaste znake pa so dobili Janez Fajhtinger, Andreja Novak Gorkeš, Zdravko Rižnar in Ivan Kraljič. Dobitnikom odlikovanj se je županja zahvalila za njihov prispevek na področju, kjer že vrsto let izjemno uspešno delujejo, ter jim izročila monografijo Ljutomera.
NŠ
Savci • Visoki življenjski jubilej Ivana Kupčiča
Z 90 leti poln življenjske energije
Minuli mesec so pri Kupčičevih v Savcih proslavljali, saj je Ivan Kupčič 20. januarja dopolnil 90 let. Ker je bil prav v tistem času na dolgotrajnejšem zdravljenju v Soči, so ga ob prihodu domov prijetno presenetili s praznovanjem v družinskem krogu, v družbi sinov Ivana in Marjana ter njunih družin, v katerih se Ivan Kupčič veseli tudi že pravnuka. Ob rojstnem dnevu so se ga spomnili tudi tomaževski gledališčniki in mu namenili svojo pozornost.
Ivan Kupčič je zelo prijeten sogovornik, saj je v svojih 90 letih veliko doživel. Tudi zdravje mu še dobro služi, in čeprav so mu pred nekaj leti morali odrezati nogo, ne dovoli, da bi to zmanjšalo njegovo mobilnost. V visoki starosti se je naučil zelo spretno upravljati invalidski voziček, s katerim ima omogočen dostop po hiši in dvorišču.
Po poklicu je zidar, kasneje pa je naredil tudi šolo za delovodja. 20 let je bil zaposlen v Mariboru, potem pa pri Ogradu v Ormožu Svoje delo je opravljal z velikim veseljem. Še vedno se z navdušenjem spominja gradnje ormoškega hotela, ormoške in ljutomerske bencinske črpale, gradnje blokov v Ormožu, najbolj pa mu je ostala v spominu gradnja zvonika na Kogu. Kako tudi ne, saj je tam moral postavljati ostrešje na zvoniku, ker ni bilo drugega mojstra. Tega ni še nikoli delal, saj ni sodilo k njegovemu delu, po razmisleku je pristal in v mrzlem jesenskem vremenu opravil delo. Zgradil je tudi veliko družinskih hiš. Ko gleda moderne hiše, pravi da je sicer treba iti s časom, a mu je le redko katera
Foto: Viki Ivanuša
Ivan Kupčič je z 90 leti poln energije in si zelo rad najde kakšno delo. Odkar se več ne ukvarja z zidarstvom, rad splete kakšno košaro.
všeč. V pokoju je od leta 1980. Vesel je bil, da so ga kljub upokojitvi ljudje še vedno iskali za različna zidarska dela. Ko ni bilo dela doma, je rad šel na zi-darijo. Ko pa je pred nekaj leti zaključil zidarstvo, pa je začel plesti košare, kakor se jih spomni iz otroštva.
Kot zidar je sodeloval pri vseh delih v kraju. Kot otrok se spomni začetkov gradnje kulturnega doma pri Sv. Tomažu leta 1927. Ljudje so vozili staro opeko s konjskimi in kravjimi vpregami z vseh strani. Kasneje so dom več-
Foto: zasebni arhiv
Gledališče je Kupčičeva ljubezen; na fotografiji je skupaj s tomaževskimi gledališčniki.
krat dozidali, podaljševali in popravljali. Tudi Ivan Kupčič je vanj vložil veliko dela.
Njegov prispevek pa ni le pri gradnji doma, ampak tudi pri oživljanju kulturne dejavnosti v kraju, sploh po 2. svetovni vojni. Kot šolar si je ogledal svojo prvo igro in to ga je za vse življenje zapisalo odrskim deskam. Prvo nedeljo, ko se je vrnil iz vojske, je bil miting s kulturnim programom, ki ga
je tako prevzel, da si je zaželel igrati, zato je nagovoril Lojzka Krajnca, da je prevzel režijo Meškove drame Mati. A Krajnc je prišel na vaje le trikrat, nato pa je Kupčiču rekel, da je videl, kako se tej reči streže, in
da naj kar lepo nadaljuje sam. Igra je dobro izpadla in mu dala novega zagona. Ljudje so v tistih časih radi prišli skupaj, saj ni bilo televizije in igre so bile dobrodošlo razvedrilo. Čez čas se je prijavil še na re-
žiserski tečaj v Mariboru, a ga ni mogel končati, ker je moral v službo. Svoje znanje o gledališču je pač nadgrajeval skozi izkušnje. V času, ko je delal v Mariboru, si je ogledal vse predstave, tako da so ga že vsi poznali, to pa mu je koristilo, saj si je kasneje v mariborskem gledališču tomaževska skupina izposojala obleke in rekvizite. Z igrami so gostovali po okoliških vaseh, tako da so igrali celo zimo. V skupini je igrala tudi žena Lojzka.
Ivan Kupčič je bil dolga leta tudi aktiven gasilec, kar 40 let je bil poveljnik PGD Savci. Veliko je pomagal pri urejanju doma v Savcih. Rad je sodeloval pri upokojencih, aktiven pa je bil v krajevni skupnosti.
Zelo rad se spomni 2. svetovne vojne, v katero so ga marca 1944 kar iz bolnišnice odpeljali žandarji. Na vajah v Nemčiji je bilo veliko Slovencev, srečal je tudi nekaj znancev. Poslali so jih na fronto na Poljsko, kjer so jih januarja 1945 zajeli zavezniki in odpeljali v vojno ujetništvo. Pogrešal je dom in še sedaj se ganjen spomni dokumenta, na katerem je pisalo: „po najkrajši poti do doma". Ko se je vrnil v Slovenijo, so sledila zasliševanja, imel pa je precej sreče, saj je pripadal prvemu transportu, ki je ostal v Begunjah, vsi prejšnji so nadaljevali svojo pot v Kočevsko Reko.
Viki Ivanuša
ZREBANJEIOBH7IURI [VTRGOVINI [ OBIIRTUJI
Ptuj • Primusove vinske zgodbe
Vina prijateljstva
Primusove vinske zgodbe osme sezone se počasi iztekajo. Po nocojšnjem večeru, na katerem bodo predstavili penine in vina iz Radgonskih goric, sledi aprilski zaključni večer, na katerem bodo v kozarce nalili po eno vino vsakega od devetih večerov v tej sezoni.
Na prvem marčevskem, na katerem se je predstavila klet Puklavec&Friends Jeruzalem Ormož, so obiskovalci imeli možnost izpolniti anketo, da bi jim bili vinski večeri in srečanja z najboljši slovenski pridelovalci vin lahko še bolj pogodu. Resnici na ljubo se družabna omizja iz večera v večer bolj polnijo, občasno se jim pridružujejo tudi organizirane skupine od drugod.
Primusove vinske zgodbe so si v teh letih pridobile prijatelje v celi Sloveniji. Tisti, ki redno prihajajo, se ponavadi odločijo za nakup abonmaja.
Tudi na večeru kleti Puklavec&Friends, ki je bila 11. marca, so se vina predstavila v parih, šest jih je bilo. Prevladovala so suha vina rumene linije in linije za gostinstvo, ki so se lepo ujela s kulinariko prvega marčevskega
Kulturni program so tokrat pomagali oblikovati tudi učenci zasebne glasbene šole v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla.
vinskega večera, polsuha je bila muškatna penina, posladek tra-minec, sladek pa laški rizling (ledeno vino, letnik 1999). Obiskovalcem so nalili tudi novo vino v svoji ponudbi, zvrst sovinjona in šipona. Koordinatorju večera Janezu Vrečerju se je pri omizju pridružil direktor za enologijo, razvoj vinogradništva in vinarstva v kleti P&F Jeruzalem Ormož Mitja Herga. Kot je povedal, je bil za njihovo klet letnik 2010 velik izziv. S kakovostjo so bili zadovoljni, ne pa tudi s količino, izgubili so 35 odstotkov pridelka, vendar je danes pomembnejša količina kot kakovost. V prodajnem smislu pa je bilo lansko leto zanje zelo uspešno. Več kot polovico vina so izvozili,, še leto poprej le 18 odstotkov, in so na pravi poti; že leta 2014, ko naj bi proizvodnja dosegla osem milijonov steklenic, naj bi izvozili 70 odstotkov pridelka. V letu 2011 odpirajo nove trge, predvsem skandinavske, ZDA, Kanado, tudi krog v Aziji želijo razširiti, da ne bi bili prisotni samo na Kitajskem - želijo si tudi v Hongkong in Singapur.
MG
Nagrade :
1.	nagrada: Vrtna garnitura v vrednosti 169,99 EUR
2.	nagrada: Akumulatorske škarje za živo mejo
v vrednosti 99,99 EUR
3.	nagrada: Električna kosilnica v vrednosti 59,99 EUR
EUR
Več o nagradni igri in drugi ponudbi dobite v OBI trgovini Ptuj
Foto: MG
Rokomet
Doslej najbolje v sezoni 2006/2007
Stran 16
Nina Kolarič
»Manjka mi občutek za skoke in zalet«
Stran 16
Hajdina
Športnika leta 2010 sta Maja in Tilen
Stran 17
Rokomet
Tri domače zmage VN dovolj za obstanek
Stran 17
10. Ptujčanka
Za zabavo bo letos skrbel Zoran Predin
Stran 19
Fotozapis
O rezultatu tekme Terme - S.V. - RSA pa nikjer nič ...
Stran 19
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Proti Italiji sproščeno in odločno
Slovenska nogometna reprezentanca bo danes, v petek, 25. 3., ob 20.45 v Stožicah v Ljubljani odigrala izjemno pomembno tekmo kvalifikacijske skupine C za uvrstitev na EP leta 2012: pomerila se bo z Italijani. O teh ne gre izgubljati preveč besed, saj gre za trikratne svetovne prvake - nogometno velesilo. Čeprav so naši sosedje v fazi menjave generacij (od ekipe, ki je leta 2006 v Nemčiji osvojila naslov svetovnih prvakov, sta v reprezentanci le še vratar Buffon in Gillardino), pa to nikakor ne sme vplivati na naše razmišljanje pred tekmo. Selektor Matjaž Kek je o tem povedal: »Prihajajo bivši svetovni prvaki, gre za derbi kvalifikacijske skupine C - izzivov je dovolj. Glede na zanimanje za tekmo je jasno, da nogomet v Sloveniji postaja pomembna stvar. Sam se veselim izziva, saj lahko tekma prinese - tako kot vsaka druga - tri točke. Imeli smo težave s poškodbami, a so te kar uspešno sanirane. Lahko mi verjamete, da kljub poškodbi Matavža nikakor ne razmišljam o tem, da bi začel tekmo samo z enim napadal-
Skupina C
Petek, 25. marca: Slovenija - Italija, Srbija - Severna Irska.
Foto: Črtomir Goznik
Kljub sproščenemu vzdušju igralci na treningih naloge izpolnjujejo z maksimalno zavzetostjo; na fotografiji Josip Iličič (v osredju) in Robert Koren.
1.	ITALIJA 4
2.	SLOVENIJA 4
3.	ESTONIJA 4
4.	SEVERNA IRSKA 3
5.	SRBIJA 4
6.	FERSKI OTOKI 5
3 1 2 1
2 0 1 2 1 1 0 1
11:1 7:3
6:5 2:1 5:7 3:16
Torek, 29. marca: Severna Irska -Slovenija, Estonija - Srbija.
cem. Imamo dovolj ofenzivno usmerjenih igralcev, tako da se rešitve ponujajo kar same po sebi. Bistvena je naša igra: biti moramo angažirani, agresivni, ko nimamo žoge, razigrani, ko imamo žogo v svoji posesti, predvsem pa moramo v vsakem trenutku razmišljati o tem, da lahko zabijemo gol. Mislim, da je sedaj že vsakomur jasno, da imamo svojo prepoznavno igro, ki smo jo pripeljali do nekega nivoja, in pri tej moramo vztrajati. Veliko bo odvisno od tega, kdo bo bolj svež, kdo bo imel bolj 'žive noge', zato raje na treningu malo popustim, da to ohranjam. Obenem pa mora
vsak igralec vedeti, kaj storiti z žogo, kakšna je smer prodora, kdo se mora odkrivati. Ko pa žogo izgubimo, moramo prav tako vedeti, kako zapreti prostor, da preprečimo hiter protinapad.
V tekmo z Italijo bomo šli spoštljivo do tekmeca, nikakor pa ne s strahom. Že večkrat smo dokazali, da se lahko borimo z vsako ekipo, tudi z Italijo. Nikakor pa ne smemo razmišljati o tem, da to ni več kvalitetna reprezentanca: Italija je svetovna velesila, zanjo nastopajo igralci najvišje svetovne kvalitete. Imamo pa veliko obvezo do navijačev: stadioni
Foto: Črtomir Goznik
Selektor Matjaž Kek (ob njem Mišo Brečko) je na treningu v Kidričevem svojim varovancem energično razlagal njihove naloge.
so vnaprej razprodani za vse domače tekme - to nekaj pomeni. Tem navijačem moramo vrniti njihovo zaupanje z odgovorno in angažirano igro.«
V	naši reprezentanci 8 igralcev,
ki igrajo v Italiji
Zelo pomemben je podatek, da v italijanskih ligah igra kar osem naših reprezentantov (S. Handanovič, J. Handanovič, Belec, Andelkovič, Cesar, Jokič, Iličič in Bačinovič); če se bodo ti igralci znali otresti pritiska in odigrati tekmo tako, kot so sposobni, potem smo na dobri poti do pozitivnega rezultata. Igralec Chieva Boštjan Cesar se je v zadnjem času ubadal s poškodbo nosa, vendar bo pripravljen na tekmo: »Nos je še na glavi, to je najvažnejše. Šalo na stran: pred nekaj dnevi sem imel še močne bolečine, teh sedaj na srečo ni več, prav tako nimam težav z dihanjem. V zadnjih dneh sem se že navadil na masko, tako da v petek pripravljen pričakujem Italijane.«
V zadnjem času je od vseh slovenskih nogometašev v najbolj izpostavljeni vlogi vratar Samir Handanovič, ki v dresu Udineseja ni prejel gola že več kot 600 minut!
V	tem času se je njegov klub prebil pod sam vrh Serie A, na 4. mesto. Kakšno je njegovo mnenje o Italijanih, pri katerih si nogometni kruh služi že veliko let: »Italijani formirajo novo reprezentanco, zato bodo imeli ti igralci velik mo-
tiv - dokazati se trenerju, da so vredni njegovega nadaljnjega zaupanja. Njihova najmočnejša stvar je disciplinirana, kolektivna igra, zelo dobro znajo igrati 'na rezultat'. Vem, kako se temeljito pripravljajo za tekme, zato bodo natančno vedeli, kje jim preti nevarnost. Na drugi strani se tudi mi zavedamo naših kvalitet, veliko časa smo že skupaj, dobro se poznamo, kar je lahko v nekaterih trenutkih velik plus. Igramo doma, zato je naš cilj - tako kot vedno - zmaga. Odločila bo večja želja po zmagi in disciplina v igri - kvaliteta je na obeh straneh.
Jasno je, da je že v Udineseju
padla kakšna šaljiva: naš najboljši strelec Di Natale (v dresu Udineseja je dal v letošnji sezoni na 30 tekmah dosegel 25 zadetkov in je prvi strelec Serie A, op. a.) me je večkrat opozoril, kakšno srečo imam, da ga ni v reprezentanci, saj bi mi sicer zagotovo zabil kakšen gol.«
Pomemben je tudi podatek, da bo imela naša izbrana vrsta na stadionu Stožice izjemno podporo 16-tisočglave množice: karte so bile razprodane že pred časom. Čeprav pri srečanjih z Italijani dodatnega motiva ni potrebno iskati, pa je to vendarle lahko v izenačenih tekmah jeziček na tehtnici ...
Jože Mohorič
Nogomet • 2. SNL
Velik lokalni obračun 17. 4. v Kidričevem
Znan je razpored zadnje tretjine prvenstva v 2. ligi. Aluminij po dveh tretjinah prvenstva zaseda 3., Labod Drava pa 6. mesto. Za prve to pomeni v zadnji tretjini pet tekem pred domačim občinstvom (štiri v gosteh), za druge pa tekmo manj pred ptujskim občinstvom. To za »kurente« ni nujno slabo, saj je znano, da bolje in tudi bolj sproščeno igrajo v gosteh. Večni lokalni derbi z Aluminijem bo na sporedu 17. 4. v Kidričevem.
Razpored zadnje tretjine prvenstva:
19. krog, 3. 4.: Aluminij - Krško, Mura 05 - Labod Drava
20.	krog, 10. 4.: Labod Drava -Bela krajina, Roltek Dob - Aluminij
21.	krog, 17. 4.: Aluminij - Labod Drava
22.	krog, 23. 4.: Labod Drava -Dravinja Kostroj, Mura 05 - Aluminij
23.	krog, 1. 5.: Aluminij - Bela krajina, IB Interblock - Labod Drava
24.	krog, 8. 5.: Labod Drava -Garmin Šenčur, Aluminij - Šmartno 1928
25.	krog, 15. 5.: Dravinja Kostroj
-	Aluminij, Krško - Labod Drava
26.	krog, 22. 5.: Labod Drava -Roltek Dob, Aluminij - Interblock
27.	krog, 29. 5.: Šmartno 1928
-	Labod Drava, Garmin Šenčur -Aluminij
Prijateljska tekma • Poraz Ptujčanov s prvoligašem
Nafta - Labod Drava 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Komljenovic (35.).
LABOD DRAVA: Vrečko, Marlon, Rakovec, Gorinšek, Pranjic, Perkovič, Du-golin, Čeh, Kulčar, Šturm, Kokol. Igrali so še: Zagoršek, Spahic, Krajnc, Peč-nik. Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Laboda Drave so reprezentančni premor izkoristili za prijateljski obračun s prvoligašem, lendavsko Nafto. »Kurenti« so nastopili oslabljeni, saj so manjkali Kurež, Bučar, Toplak, Bakovic in Perger. V Lendavi so gledalci videli zmago domačih nogometašev, toda kaj lahko bi bilo tudi drugače. Ptujčani so namreč predvsem v prvem polčasu prikazali gledljiv in napadalen nogomet in tekmeca povsem nadigrali. Toda nogomet se igra za zadetke, glede teh pa stanje v ptujskem klubu postaja že rahlo kritično, saj napadalci ne zadenejo niti iz najlepših priložnosti. Tako je bilo tudi v Prekmurju (v nedeljo v prvenstvu v Murski Soboti in v sredo v Lendavi), saj so predvsem proti Nafti zapravljali nemogoče, poleg tega pa v prvem polčasu zastreljali še enajstmetrovko (Čeh). Domačini so zadeli po slabem izbijanju žoge vratarja Vrečka, ko je ptujskega čuvaja z lobom premagal Komljenovic.
V drugem polčasu sta oba stratega opravila nekaj zamenjav, tempo igre je pričakovano nekoliko splahnel. Kljub temu so gostje pokazali nekaj lepih akcij, kar daje žarek upanja, da se jim bo morda končno odprlo tudi v prvenstvu, kjer so do sedaj v treh spomladanskih krogih osvojili le tri točke. Naslednja priložnost za priključek k ekipam, ki zasedajo mesta pod vrhom lestvice, bo prihodnjo nedeljo, ko se bodo Ptujčani ponovno podali v goste v Prekmurje k ekipi Mure 05.
tp
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Doslej najbolje v sezoni 2006/2007
S ponedeljkovo tekmo proti ekipi Krimu Mercatorju bodo ptujske rokometašice pričele nastope v končnici za prvaka, kjer poleg omenjenih ekip nastopata še novomeška Krka in Zagorje. Rokometašice Merca-torja Tenzorja so že z uvrstitvijo med najboljše štiri v državi izpolnile tihi cilj, končnica pa bo zanje neka vrste nagrada za do sedaj opravljeno. Toda rokometašice v rdečem prav gotovo niso brez možnosti niti v končnici, varovanke stratega Nikole Bistroviča ter njegovega pomočnika Marjana Valen-ka bodo skušala favoriziranim ekipam čimbolj zagreniti življenje.
Sezona Trener	Uvrstitev
2004/05 Neno Potočnjak 7. mesto 2005/06 Mirko Toplak 8. mesto 2006/07 Mirko Toplak 2. mesto** 2007/08 Nikola Bistrovic 3. mesto* 2008/09 Nikola Bistrovic 6. mesto 2009/10 Nikola Bistrovic 6. mesto 2010/11 Nikola Bistrovic 4. ali bolje***
* - uvrstitev v evropske pokale, kjer pa zaradi prevelikega finančnega zalogaja niso igrale ** - uvrstitev v 3. krog pokala EHF ***- sezona še ni končana
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice bodo v ponedeljek z ekipo Krima odigrale prvo tekmo končnice.
To je ptujskim rokometaši-cam od leta 2004, ko nastopajo v 1. ligi, že večkrat uspelo. Ptujski ženski rokometni klub ŽRK Ptuj, ki se je leta 2001 preimenoval v ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, je enega največjih uspehov doživel leta 1961, ko
so punce postale republiške prvakinje in se uvrstile - takrat še v drugi državi - v 1. jugoslovansko ligo.
Razpored tekem ŽRK Mercator Tenzor Ptuj v končnici za prvaka - za uvrstitev od 1. do 4. mesta:
26. 3.: Krim - Ptuj 9. 4.: Ptuj - Krka 16. 4.: Zagorje - Ptuj 30. 4.: Ptuj - Krim 7. 5.: Krka - Ptuj 14. 5.: Ptuj - Zagorje
tp
Atletika • Nina Kolarič, AK CP Ptuj
»Manjka mi predvsem občutek za skoke in zalet«
Neuspeh na nedavnem evropskem prvenstvu je najboljša slovenska skakalka v daljino Nina Kolarič že pozabila. Misli je preusmerila na priprave za poletno sezono, katere vrhunec predstavlja svetovno prvenstvo v Južni Koreji.
V	Parizu, na evropskem dvoranskem prvenstvu, se ti ni izšlo za finale. Kaj se je tokrat dogajalo na kvalifikacijah, kjer si skočila 624 centimetrov, kar je precej manj kot pred dvema letoma, ko si bila na istem tekmovanju četrta s 662 centimetri? Te je spremljala smola ali je bilo tudi kaj treme?
Nina Kolarič: »Lahko bi rekla, da sem imela nekaj smole. Jezi me le prvi skok, kjer sem naredila minimalen prestop. Če bi me takrat spremljalo nekaj športne sreče, bi lahko bila v finalu ali pa bi vsaj dosegla dober rezultat in bi bila blizu finala. Trema oziroma psiha pa me je izdala pri tretjem poizkusu, kjer sem se hotela prepričati, da moram izvesti poizkus na polno. Bila sem prepričana, da mi bo uspelo narediti dober skok, pa vendar me je izdala podzavest in sem tako naredila veliko napako, ko sem pred odrivno desko pogledala v tla in takrat je bilo vsega konec ...«
V	Parizu si se lahko primerjala s tekmicami iz evropskega vrha. Kako blizu si jim oziroma kaj ti še manjka, da se jim priključiš?
Nina Kolarič: »Mislim, da mi manjka predvsem občutek za skoke in zalet, ki ga nekako ne morem uloviti nazaj po vseh težavah, ki so me spremljale v preteklih dveh letih.«
Foto: Črtomir Goznik
»Za normo za nastop na SP se bo potrebno precej potruditi. Če bom zdrava in bom trenirala brez težav, jo bom vsekakor dosegla,« napoveduje Kolaričeva pred poletno sezono, kjer je njen glavni cilj svetovno prvenstvo v Daeguju.
Kako bo potekalo pripravljalno obdobje za poletno sezono, čemu boš posvečala pozornost, kam potuješ na priprave, kolikokrat na dan boš trenirala ...?
Nina Kolarič: »V pripravljalnem obdobju se bom poleg utečenih stvari - daljših in
krajših šprintov, težkih uteži ter raznoraznih poskokov in globinskih skokov - najbolj posvečala tehniki skoka in raznim specialnim vajam za skok v daljino. Prvi del pripravljalnega obdobja za poletno sezono bom opravila na Portugalskem, kjer je zadnjih nekaj let že moja
stalna baza za priprave v tem času. Težko je natanko povedati, kolikokrat na dan bom trenirala, lahko rečem, da bom v pripravljenem obdobju opravila približno 10 treningov na teden, včasih kakšnega več, drugič kakšnega manj.«
Kako težaven zalogaj bo norma za avgustovsko svetovno prvenstvo v južnoko-rejskem Daeguju, ki znaša 665 oziroma 675 centimetrov?
Nina Kolarič: »Norme so nam letos kar precej zaostrili, saj je norma za svetovno prvenstvo višja, kot je bila za olimpijske igre v Pekingu - mislim, da to pove dovolj. Že za normo se bo potrebno precej potruditi, mislim pa, da če bom zdrava in bom trenirala brez težav, jo bom vsekakor dosegla.«
Kako je - sploh v času gospodarske krize - z materialno podporo za trening Atletske zveze Slovenije, Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, katerega članica si, Slovenske vojske, v kateri si zaposlena, in sponzorjev?
Nina Kolarič: »Tako kot vsepovsod se tudi pri meni pozna, da ni toliko financ, kot bi jih potrebovala za nemoten potek trenažnega procesa. Sponzorje je zelo težko pridobiti, če nimaš osebnih poznanstev, v klub pa tudi ne priteka toliko denarja, da bi lahko znatno prispevali k mojemu načrtu sezone. Večina podpore, ki jo dobim, prihaja od zveze in vojske. Na koncu je načrte potrebno prilagajati vsoti, ki jo imam na razpolago. Na žalost atletika kot kraljica športa ni kraljica tudi v materialnem smislu.«
Uroš Esih
Rokomet • Mlajše selekcije
Mladinci: Drava Ptuj -Dol TKI Hrastnik 37:33 (19:16)
RK DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 4, Ferk 1, Janžekovič 10, Verdenik 4, Zolar, Benčič, Fridrih 4, Požar 2, Sabo 2, Pukšič 8, Šamperl, Bedrač 2, Bedenik. Trener: Ladislav Sabo.
V	3. krogu razigravanja od 9. do 12. mesta v državi so mladinci ptujske Drave gostili rokometaše Hrastnika. Zasavci, ki so na Ptuj prišli nekoliko okrnjeni, so sicer povedli z 0:1, toda to je bilo njihovo edino vodstvo na tekmi. Vse ostalo je bilo v znamenju rokometašev v modrem, še posebej prepričljiva je bila igra v napadu, medtem ko je po mnenju stratega Ladislava Saba obramba kljub zmagi prejela preveč zadetkov. Po poškodbi se je v ekipo Drave vrnil Rok Fridrih.
Sevnica ni prispela na Ptuj
V	sredo, 23. 3., bi mladi Ptujčani v 4. krogu razigravanja morali gostiti ekipo Sevnice, a je šele na dan tekme sporočila, da na tekmo ne bo prispela zaradi priprav njihovih fantov na maturantski ples. V ptujskem taboru iz tega niso želeli delati preveli ke drame, zato so se strinjali s prestavitvijo tekme na 6. 4.
Starejši dečki A, polfinalna skupina B
REZULTATI 10. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Radovljica 35:23 (18:10), Celje Pivovarna Laško - Gorenje 34:15 (15:8), Sevnica - Moškanjci Gorišnica Jeruzalem 37:26 (18:13).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 10 10 0 0 20
2.	V. NEDELJA C. 0. 10 9 0 1 18
3.	GORIŠNICA JER. 10 6 0 4 12
4.	SEVNICA 10 4 1 5 9
5.	BREŽICE	9 4 0 5 8
6.	SLOVENJ GRADEC 9 3 0 6 6
7.	GORENJE 10 1 2 7 4
8.	RADOVLJICA 10 0 1 9 1
Velika Nedelja Carrera
Optyl - Radovljica 35:23
(18:10)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kukovec, Bombek 1, Slavinec 1, Cvetko 5, Jaušovec 1, Lukežič 5, Bokša 6, Preac, Kocbek 3, T. Cvetko, Marin 5, Kumer 6, Ozmec 1, Šerod
1.	Trener: Branko Bokša.
Mladi rokometaši iz Velike Nedelje so po pričakovanjih visoko premagali sovrstnike iz Radovljice in tako naredili še en korak bližje k uvrstitvi na zaključni turnir. V soboto ob 10. uri bo v športni dvorani v Veliki Nedelji derbi drugo- in prvouvrščene ekipe.
Sevnica - Gorišnica Jeruzalem 37:26 (18:13)
GORIŠNICA JERUZALEM: Šker-janec, Mendaš; Kolmančič 5 (2), Ve-senjak 5 (1), Kociper 5, Geč 1, Sok
2,	Tement, Kolenko, Štumberger 3, Topolovec 5 (1). Trener: Uroš Krstič.
Do 21. minute in izida 12:11 v prid gostiteljev je bila igra Gorišniča-nov solidna, nato pa je sledil mrk in številne napake, kar so Sevničani z lahkimi goli spretno kaznovali: v 35. minuti je prednost domačinov znašala + 10, 28:18. V nadaljevanju so priložnost za igro dobili vsi igralci letnika 1997 in so tako uigravali ekipo za pomembno končnico sezone pri starejših dečkih B.
Mlajši dečki A (letniki
1998):	Nova odlična predstava v obrambi: Jeruzalem - Dol Hrastnik 29:13 (17:5)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Caf; Niedorfer 2, Zidarič 1, Šoštarič 2, Ozmec 2, Lukner, Luci 2, Kosi 5 (1), Plavec 2, Grabovac 2, Horvat 4 (1), Žižek Cvetko 5, M. Hebar 2. Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
Kljub izostanku Kavčiča, Ulage ter Soka je ormoška zasedba spet odigrala odlično tekmo. Znova je bila odlična igra v obrambi na čelu z vratarjema Cafom in Korpičem Lesja-kom. Najvišja prednost je znašala že 17 točk, 28:11. Priložnost za igro so dobili vsi igralci, 11 se jih je vpisalo med strelce (letniki 1999 so dosegli kar 11 zadetkov).
Mlajši dečki B (letniki
1999):	19. zmaga zapored: Jeruzalem - Rudar Trbovlje 20:6 (11:2)
JERUZALEM: Korpič Lesjak; L. Voršič, Notersberg 3, G. Hebar, M. Hebar 6, Niedorfer 1, Kozel, Zidarič 1, Munda 1, Ž. Kociper 3, Šoštarič 3, Petek, Jovanovič, Voljč 2, Komloš. Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Gra-bovac.
Fantje zaradi obiska zimske šole v naravi v preteklem tednu niso opravili niti enega treninga, kar se je nekoliko poznalo na igri. Tokrat so več priložnosti za igro dobili igralci s klopi, nekateri so svoje minute izkoristili boljše, nekateri slabše.
Starejše deklice: Tesen poraz proti Primorkam: ZRK TARA Tenzor Ptuj -ŠD Jadran Bluemarine 23:25 (13:13)
ŽRK TARA TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Barbara Borov-čak 6, Tonja Kolednik, Sindi Zorec 2, Manja Grabrovec 3, Gordana Žiher 5, Lucija Ivančič 6, Sandra Šrajner 1, Doris Kovačec, Katja Valenko, Marina Majcen, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek.
V soboto so starejše deklice iz Ptuja igrala proti močni ekipi iz Kozine in izgubile za dva gola. Domačinke so na koncu popustile, rahla nezbranost pa je bila dovolj, da so gostje zmagale. Sedaj dekleta ponovno doma pričakujejo ekipo iz Sežane, upajo pa na prvi dve točki v razigravanju. Tekma bo v soboto, 26. 3., ob 11 uri.
tp, DK, UK
Mlajše selekcije RK Jeruzalem Ormož
Starejši dečki A (1996), 11. krog polfinala: petek, 25. 3., ob 18.30 v športni dvorani na Hardeku: Gorišnica Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje.
Starejši dečki B (1997), 9. krog polfinala: nedelja, 27. 3., ob 10.30 v športni dvorani na Hardeku: Jeruzalem Ormož Gorišnica - Šmartno.
Turnir v Ormožu za deklice in dečke 2000
V športni dvorani na Hardeku je v nedeljo potekal turnir za deklice in dečke letnika 2000 in mlajši. Poleg ormoških sta sodelovali še ekipi RŠ Alena Mihalja iz Slovenj Gradca ter Ptuja. Prikazan je bil dopadljiv rokomet in prav vsi trenerji so zadovoljni zapustili prizorišče. Barve Ormoža-nov je zastopalo 30 mladih rokometašic in rokometašev pod vodstvom trenerjev Iztoka Luskoviča in Nejca Havlasa.
Rezultati: Ormož (deklice) - Ormož (dečki) 13:20, Ptuj - RŠ Alena Mihalja SG 12:9, Ormož (deklice) - RŠ Alena Mihalja SG 10:13, Ormož (dečki) - Ptuj 17:13, Ormož (dečki) - RŠ Alena Mihalja SG 15:16, Ormož (deklice) - Ptuj 7:20.
Končni vrstni red:
1. Ormož (dečki), 2. Ptuj, 3. RŠ Alena Mihalja SG, 4. Ormož (deklice)
UK
Rokomet • Velika Nedelja CO
Tri domače zmage do obstanka
Rokometaši iz Velike Nedelje (8 točk) so v tem trenutku na desetem mestu prvenstvene razpredelnice 1. B SRL; to je mesto, ki še pomeni obstanek, vendar sta oba zasledovalca, Alples Železniki (8) in Mokerc Ig (7), zelo blizu. Do konca prvenstva bodo Velikonedeljčani trikrat igrali doma in dvakrat gostovali.
Bojan Munda, ki je v tem obdobju sedel na vročo trenersko klop, je o tem povedal: »S klubom sem se dogovoril za sodelovanje do konca prvenstva. Moja zahteva je bila, da je pomočnik izkušeni rokometaš Dejan Ivančič. Čaka nas zahtevno delo in upam, da bomo uspeli, saj je to velika priložnost za vse nas.«
Stanje na prvenstveni razpredelnici ni rožnato, a so možnosti za obstanek realne.
»Naša naloga je, da premagamo vse tri tekmece, ki prihajajo k nam, kar bi bilo verjetno dovolj za obstanek. To se sliši enostavno, vendar bo potrebno za to veliko dela. Ekipo je najprej potrebno psihološko pripraviti na to, da je tega sposobna. Velikih sprememb v igri sicer ni pričakovati. Veliko se je zamudilo v prvem delu prvenstva, ko ni bilo športne sreče, in prav bi bilo, da se nam to enkrat vrne, čeprav rokometno znanje postavljamo na prvo mesto. Že v soboto bo vroče, saj prihaja v goste močna Ajdovščina,« je zaključil kratek pogovor novi trener Carrere Optyla Bojan Munda. Prav proti tokratnim gostom bodo ro-kometaši Velike Nedelje pričeli kovati obstanek med 1. B ligaši.
Danilo Klajnšek
Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Gregor Miložič (Saška bar) 728, 2. Aleš Korošec (Saška bar) 727, 3. Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj) 724, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 719, 5. Jože Vaupotič (VGP Drava) 716, 6. Mitja Še-gula (Tames) in Jože Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) oba 714, 8. Filip Meznarič (11kos Candles) 712, 9. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 699, 10. Franc Malek (VGP Drava) 697.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Ivančič bo ob vlogi igralca opravljal tudi vlogo pomočnika trenerja
Bowling • Podjetniška liga
Zmagovalec kroga VGP Drava, poraženec DaMoSS
V sedmem krogu so vse ekipe ¡z zgornje polovice lestvice dosegle visoke zmage, pri tem pa dosegle kar nekaj odličnih ekipnih rezultatov. »Zmagovalec kroga« je ekipa VGP Drava, ki je ob zmagi proti Mestni občini Ptuj (ta zaenkrat zelo slabo brani lansko 3. mesto) dosegla enega najboljših rezultatov letošnje lige (2803) - kar trije igralci te ekipe so se uvrstili med deseterico najboljših. Na vrhu lestvice posameznikov tega kroga sta sicer dva igralca ekipe Saška bar, med deseterico pa ima dva predstavnika tudi ekipa Radio-Tednik Ptuj. Ta je zadržala 1. mesto v skupnem seštevku, razlike med ekipami pa so še naprej majhne.
»Poraženec kroga« je DaMoSS, ki je bil v vseh igrah blizu vsaj eni osvojeni točki, na koncu pa ostala pri ničli ... Derbi naslednjega kroga bosta odigrali ekipi Tamesa in Radio-Tednika Ptuj. Naš tip: 2 (hehehe ...).
Rezultati 7. kroga: Tames -Boxmark Team 8:0, Saška bar - Podjetje za stanovanjske storitve 6:2, VGP Drava - Mestna občina Ptuj 7:1, Elektro Maribor - DaMoSS 8:0, MP Ptuj d.o.o. - Radio-Tednik Ptuj 2:6, Čisto mesto Ptuj - Ilkos Candles 0:8. Prosta je bila ekipa Talum.
1.	RADIO-TEDNIK	7	2667	40	157,3
2.	SAŠKA BAR	7	2716	39	164,0
3.	VGP DRAVA	7	2803	37	167,0
4.	TAMES	7	2660	34	166,2
5.	ILKOS CANDLES	6	2613	33	155,4
6.	ELEKTRO MB	7	2496	33	151,4
7.	PSS	6	2315	25	158,0
8.	TALUM	6	-	25	154,2
9.	MO PTUJ	6	2620	23	164,3
10.	MP PTUJ	6	2585	20 153,1
11.	ČISTO MESTO	6	1859	14	142,9
12.	DAMOSS	6	2162	11	141,0
13.	BOXMARK TEAM	7	1853	2	119,0
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Robert Šegula (Tames) povprečje 180,7, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 178,6, 3. Marko Drobnič (Talum) 178,2, 4. Aleš Korošec (Saška bar) 177,4, 5. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 176,9, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 174,3, 7. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 172,8,
8.	Blaž Ivanuša (VGP Drava) 171,6,
9.	Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj) 171,2, 10. Jože Vaupotič (VGP Drava) 170,2.
Pari 8. kroga: ponedeljek, 28. 3., ob 19.00: DaMoSS - Boxmark Team, Talum - MP Ptuj d.o.o., Radio-Tednik Ptuj - Tames; torek, 29. 3., ob 19.00: Mestna občina Ptuj - Ilkos Candles, Čisto mesto Ptuj - Saška bar, Elektro Maribor - PSS. Prosta je ekipa VGP Drava.
Hajdina • Športnik leta 2010
Najboljša sta Maja in Tilen
V torek, 22. marca, je v domu krajanov v Skorbi potekala tradicionalna prireditev Športnik leta 2010 občine Hajdina.
Program je povezoval Uroš Krajnc, ki je na začetku na oder povabil predsednika ŠZ Občine Hajdina Sandija Mertelja. Ta je poudaril pomen športa v sodobnem načinu življenja:
»V naši občini med športi resda izstopa nogomet, vendar so pomembne prav vse panoge, še posebej pa želimo vzpodbujati rekreativni šport. Letos smo v sodelovanju z občino naredili korak naprej v financiranju nogometne šole Gol-geter, v katero je vključenih že več kot 100 otrok, kar se mi zdi
pomemben dosežek.«
Župan Stanko Glažar je k temu dodal: »Občina se zaveda pomena športa, vendar je proračunska pogača premajhna, da bi lahko financirali vse projekte. Vsekakor pa naše otroke veliko raje vidimo dejavne na športnih igriščih kot pa na nekaterih drugih mestih, kjer so
popolnoma izven nadzora.«
Na prireditvi so bila podeljena priznanj a v različnih kategorijah, program pa so popestrili člani in članice ^plesne šole Power Dancers OS Hajdina, Twirling kluba Hajdina, podmladek karate kluba WKSA Hajdina in Štajerski frajtonarji.
Jože Mohorič
[ŠPORTNIK LETA 2010
rJL
t t É
•4-	y
*
Mf
# *
Foto: Matija Brodnjak
Predstavniki ekip, ki so dobili priznanja za najboljše ekipe v Občini Hajdina; priznanja sta jima podelila predsednica Odbora za negospodarske dejavnosti Hilda Bedrač in član nadzornega odbora ŠZ Hajdina Mirko Abraham.
Foto: Matija Brodnjak
Športnica in športnik Občine Hajdina za leto 2010 sta postala Maja Bedrač in Tilen Abraham (v sredini); priznanja sta jima podelila župan Stanko Glažar in predsednik ŠZ Hajdina Sandi Mertelj.
Seznam nagrajencev: zaslužni športni delavci:
Edvard Dobnik (Tenis klub Skorba), Viktor Hotko (ŠD Hajdina), Jakob Jerenko (ŠD Hajdoše), Srečko Ornik (ŠD Slovenja vas), Roman Šegula (ŠD Draženci)
najboljše ekipe:
-	v kategoriji U16, kadeti: NK Hajdina
-	v kategoriji U18, mladinci: NK Skorba
-	v kategoriji člani: NK Gerečja vas
-	v kategoriji veterani: NK Skorba
-	v kategoriji mali nogomet: ŠD Draženci
-	v kategoriji tenis: Tenis klub Skorba
šolski šport:
Sanljela Ferš, Aneli Cebek, Lidija Cener (atletika), Timotej Petek, Žiga Zupanič (mali nogomet), Mitja Koderman, Luka Novak, Žiga Javor-šek, Jaka Javoršek (karate), Niko Lenart, Alen Boris Bušljeta, Maja Bedrač (plavanje), Tadej Bauman (deskanje na snegu), Matjaž Zupanič (šah), Taja Glažar (tenis)
posamezniki z izjemnimi rezultati:
Alina Vogrinec in Taja Glažar (DP, 6. mesto), Maja Hauzer in Karin Petrijan (DP, 2. mesto), Sanja Kolarič in Katja Drevenšek (DP, 2. mesto), Tamara Kmetec (DP, 1. mesto), Tina Haložan in Maja Trlep (DP, 1. mesto) - vse twirling; Boštjan Nahberger - atletika (zimski pokal 2. mesto, jesenski in spomladanski kros 1. mesto, DP -
kros Dela 5. mesto); Viktorija Klaneček - pikado (elektronski pikado: 3. na EP, 1. in 2. na DP; klasični pikado: 1. in 3. mesto na DP, 17. na EP)
športnik in športnica Občine Hajdina za leto 2010:
Maja Bedrač - atletika (državno dvoransko prvenstvo za mlajše učenke in učence - 1. mesto skok v daljino, 60 m, mnogoboj; DP na prostem za mlajše učenke in učence - 1. mesto skok v daljino, 200 m, mnogoboj, lastnica državnih rekordov v skoku v daljino v dvorani in državnih rekordov na prostem v teku na 60 m in 200 m, najboljša športnica vseh osnovnih šol Mestne Občine Ptuj)
Tilen Abraham - kikboks (DP: večkrat 1. mesto, svetovno kadetsko in mladinsko prvenstvo Beograd 2010: 3. mesto - največji uspeh).
Košarka • P. A. R. K. L.
Kidričanom uspelo ujeti 4. mesto
Ekipa ŠD Kidričevo si je z zmago v zadnjem krogu priigrala še zadnjo vstopnico na zaključni turnir. Čeprav je bilo pričakovati, da bo derbi kroga s KK Starše 2 prinesel izenačeno tekmo, se to ni zgodilo. Gostje tokrat niso bili dorasli odločnim Kidričanom, ki se bodo tako v polfinalni tekmi zaključnega turnirja pomerili s favoriziranimi Pragerčani. Hkrati bo ta dvoboj ponovitev lanskega finala lige. Drugi polfinalni par zaključnega turnirja je VinagMCApro - Good Guys Felnar. Prav ta nasprotnika sta se pomerila v 14. krogu, a ker tekma ni odločala o ničemer, je bil to le lažji trening pred tekmo 2. aprila, ko sta na sporedu polfinala. Zaradi prestavljene tekme s spodnjega dela lestvice med KK Starše 1 in TED ŠD Cirkovce je v 1. ligi ostala odprta še odločitev o tem, koga čaka izpad iz lige.
Zagotovo najzanimivejša tekma tedna se je odvijala v Framu, kjer sta se v prvi finalni tekmi 2. lige pomerili ekipi KK Adecco in KK Rače. Številni gledalci so videli lepo srečanje, v katerem sta bili obe ekipi strelsko zelo razpoloženi. Ekipa Rač je bolje začela in dobila 1. četrtino. V nadaljevanju so pobudo prevzeli igralci Adecca, pri katerih je v napadu blestel Kaučič s 36 točkami (8 trojk). Končnih 10 točk prednosti bo ekipa iz Maribora poskušala ubraniti v povratni tekmi, ki bo v soboto, 26. marca, ob 17.15 v dvorani OŠ Fram.
1. LIGA
REZULTATI 14. KROGA: ŠD Kidričevo - KK Starše 2 89:57 (18:11, 22:17, 21:9, 18:20), KK Pragersko
-	Optika Pelikan ŠDM 91:73 (27:20, 25:17, 17:20, 22:16), Vinag MCApro
-	Good Guys Felnar 73:76 (22:17, 14:13, 17:27, 20:19).
1.	KK PRAGERSKO	14 13	1 27
2.	VINAG MCAPRO	14 10	4	24
3.	GOOD GUYS	14 9	5	23
4.	ŠD KIDRIČEVO	14 7	7	21
5.	KK STARŠE 2	14 6	8 20
6.	OPTIKA PELIKAN ŠDM 14 3	11 17
7.	KK STARŠE 1	13 4	9	17
8.	TED ŠD CIRKOVCE	13 3	10 16
KONČNICA 2. LIGA -1. TEKME
Finale: KK Adecco - KK Rače 103:93 (26:31; 35:19; 19:22; 23:21).
Za 3. mesto: Klub ptujskih študentov - Pragersko veterani 63:63 (13:16, 20:30, 18:7, 12:10).
Za 5. mesto: KMO Dornava - ŠD Nova vas Maribor 20:0.
Za 7. mesto: Črešnjevec - ŠD Ptujska Gora 76:68 (31:14, 20:24, 18:14, 7:16).
Karate
Karateisti Karate-do kluba Ptuj so v soboto, 12. marca, ponovno dokazali, da so dobro pripravljeni in sodijo v sam slovenski vrh. Nina Strelec, Rok Žganjar, Tinka in Ela Valenko ter Kim in Miha Hebar so se udeležili 11. Thermana SLO open. Na tekmi je sodelovalo 650 tekmovalcev iz 12 držav, od tega kar osem nacionalnih karate zvez in številni dobitniki medalj s članskega svetovnega ter mladinskega in
kadetskega evropskega prvenstva.
Ptujski karateisti so tekmovali v katah in borbah. V katah je bila ponovno zelo uspešna aktualna državna prvakinja Ela Valenko, ki je tokrat osvojila bronasto kolajno. Re-prezentant Rok Žganjar je tekmoval v borbah v kategoriji kadetov do 55 kg. V polfinalu je tesno izgubil proti Madžaru, v repasažu za tretje mesto pa premagal tekmovalca iz Hrvaške.
jk
Ela Valenko z bronasto medaljo
Kikboks • Državno prvenstvo v Novi Gorici
Odlični Ptujčani osvojili deset prvih mest
■ v ■
V soboto, 19. marca, je v Novi Gorici potekal 2. turnir državnega prvenstva v kikbo-ksu v disciplini semi kontakt, light kontakt in v glasbenih formah ter kick lightu. V »balonu« v Gorici se je zbralo okrog 300 tekmovalcev iz 26 slovenskih klubov, med njimi tudi 22 tekmovalcev Kluba borilnih veščin Ptuj. Tekmovalci iz Ptuja so odlično nastopali, saj so osvojili 9 prvih mest. Rezultati: SEMI KONTAKT 1. mesta: Patrik Šulek (ml. kadeti nad 135 cm, do 10 let), Timi Sitar (ml. kadeti do 28 kg), Vitomir Čurin (st. kadeti do 63 kg in do 69 kg), Luka Vindiš (st. kadeti nad 69 kg in mladinci do 89 kg), Tadej Va-lenko (člani do 63 kg) in Sabina Kolednik (članice do 50 in 55 kg); 2. mesta: Lara Vuzem Vajda (ml. kadetkinje do 135 cm, do 10 let), Niko Ritlop (ml. kadeti do 135 cm, do 10 let), Nejc Popošek (ml. kadeti do 42 kg in do 47 kg), Gašper Mlakar (st. kadeti do 57 kg), Simon Kaisersberger (st. kadeti do 63 kg), Aleksandra Arnuš (mladinke do 50 kg), Sašo Vidovič (mladinci do 63 kg in člani do 63 kg), Marjeta Vaupotič (članice do 60 kg) in Adriana Korez (članice do 55 kg); 3. mesta: Nino Bratu-šek (ml. kadeti do 135 cm, do 10 let), Simon Kaisersber-ger (st. kadeti do 57 kg), Gašper Mlakar (st. kadeti do 63
i ^ ».lili ' ir	if	i
1&» n
¡M
, K» r"*"""lSa3í¡¡':,: sí t*\, «Si Č--------1 S
iiiiiiirti 1 Mjj»»
■»! V
JI S
Ptujčani v Gorici
kg), Alen Selinšek (st. kadeti do 57 kg), Rok Potočnik (st. kadeti nad 69 kg), Tadej Va-lenko (člani do 69 kg).
KICK LIGHT
3. mesto: Benjamin Golob (do 74 kg).
V tej disciplini so za KBV Ptuj nastopali tudi tekmovalci iz Kung fu kluba Ptuj in dosegli naslednje rezultate:
1.	Tomi Hojnik - mladinci do 69 kg,
2.	Sergej Šešerko - mladinci do 74 kg,
3.	Bojan Kujavec - člani do 69 kg,
3. Adnan Hasanagič - člani do 94 kg.
Ekipo Ptuja so na tekmo-
Trener Kung fu kluba Ptuj Karli Šauperl: »S prikazanimi borbami naših tekmovalcev sem izjemno zadovoljen, saj so prav vsi dominirali; borili so se zelo srčno, prikazali zavidljiv nivo tehnike in več kot odlične borbe. Škoda le za nekatere dvomljive sodniške odločitve; predvsem pri Kujavcu je bilo več kot očitno, da je bil boljši od tekmeca.«
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
1. SML
1. SKL
REZULTATI 20. KROGA: Aluminij
-	CM Celje 2:3, Rudar Velenje - NŠ Poli Drava 4:2, Bravo Publikum -Olimpija 1:1, NŠ R. Koren Dravograd
-	NOGA Triglav 0:2, Domžale - IB Interblock 1:0, Mura 05 - Nissan Ferk Jarenina 2:1, FC Koper - Maribor 1:0, Simer šampion - HIT Gorica 2:3.
1. CM CELJE 20 14	5	1	64:27	47
2. MARIBOR 20 15	2	3	56:22	47
3. HIT GORICA 20 12	4	4	52:29	40
4. DOMŽALE 20 12	1	7	51:40	37
5. IB INTERBLOCK 20 11	3	6	43:27	36
6. FC KOPER 20 11	3	6	43:27	36
7. SIMER ŠAMPION 20 11	2	7	39:27	35
8. NŠ POLI DRAVA 20 9	3	8	40:51	30
9. RUDAR VELENJE 20 8	5	7	38:41	29
10. ALUMINIJ 20 6	6	8	45:41	24
11. OLIMPIJA 20 6	6	8	36:35	24
12. BRAVO PUB. 20 6	5	9	36:36	23
13. NOGA TRIGLAV 20 5	4	11	34:42	19
14. MURA 05 20 5	1	14	20:53	16
15. DRAVOGRAD 19 1	3	15	11:51	6
16. F. JARENINA 19 0	1 18		11:68	1
REZULTATI 20. KROGA: Aluminij
-	CM Celje 1:0, Rudar Velenje - NŠ Poli Drava 5:1, Bravo Publikum -Olimpija 3:2, NŠ R. Koren Dravograd
-	NOGA Triglav 1:2, Domžale - IB Interblock 0:3, Mura 05 - Nissan Ferk Jarenina 1:1, FC Koper - Maribor 2:4, Simer šampion - HIT Gorica 0:2.
1.	IB INTERBLOCK 20
2.	MARIBOR 20
3.	DOMŽALE 20
4.	BRAVO PUBLIK. 20
5.	RUDAR VELENJE 20
6.	HIT GORICA 20
7.	NOGA TRIGLAV 20
8.	MURA 05
9.	OLIMPIJA
10.	FC KOPER
11.	CM CELJE
12.	POLI DRAVA
13.	ALUMINIJ
14.	DRAVOGRAD
15.	F. JARENINA
15	3
13	2
11	5
10	5
10	3
10	3
9	3
8	6
6	7
2 5
4
5 7
7
8
6 7
7 3 10
6	5 9
7	2 11 4 7 9 4 4 11 3 6 10
ALUMINIJ - CM CELJE 2:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Fazliu (38.), 0:2 Torra (54.), 0:3 Žurej (57.), 1:3 Petek (83.), 2:3 Cesar (89.).
ALUMINIJ: Peršuh, Babšek (Petek), Kajtna, Jus (Greifoner), Ostro-ško, Strel (Horvat), Perger, Pučko (Cesar), Majer, Polajžer, Tisaj (Hol-cman). Trener: Primož Gorše. RUDAR - POLI DRAVA 4:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Muharemovič (11.), 2:0 Čirič (40.), 2:1 Ljubec (50. iz 11-m), 3:1 Hudobreznik (63.), 3:2 Furh (77.), 4:2 Celcer (84.).
NŠ POLI DRAVA: Frlež, Mlinarič, Goričan (Golubič), M. Roškar, To-polnik, Zdovc, Pukšič, Ljubec, Furh, Matjašič (Pauko), B. Roškar. Trener: Tomislav Grbavac.
16. SIMER SAMP. 20 3 2 15
51:16	48
41:26	41
32:17	38
38:23	35
42:28	33
31:27	33
29:27	30
28:31	30
27:27	25
31:39	24
25:30	23
21:39	23
14:32	19
21:35	16
15:25	15
14:38	11
ALUMINIJ - CM CELJE 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Sagadin (38) ALUMINIJ: Lovrec, Leskovar (Pla-ninšek), Gerečnik, Brence, Dvoršak - Špehar, Cafuta, Vujisič (Šešo), Go-ljat, Petek (Kelc), Sagadin, Damše. Trener: Silvo Berko.
RUDAR VELENJE - NŠ POLI DRAVA 5:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Kočar (4.), 1:1 Sara-mati (27.), 2:1 Perič (39.), 3:1 Perič (42.), 4:1 Perič (58.), 5:1 Šme (69.).
NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Trep (Jurič), Jaušovec, Leskovar, Zajc, Klajderič, Topič (Zupanič), Legčevič, Kočar, A. Krajnc, Lirič. Trener: Damjan Vogrinec.
V kick lightu so se merili člani Kung fu kluba Ptuj.
vanju spremljali trenerji Aleš Skledar in Dušan Pavlice ter Sabina Kolednik.
Ta turnir je bil drugi od treh v semi kontaktu. Sedaj čaka tekmovalce v semi kontaktu še finale državnega prvenstva, ki se že tradicionalno odvija na
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 20. KROGA: NŠ Poli Drava - Pobrežje 3:2, Železničar -Aluminij 1:3, CM Celje - NŠ R. Koren Dravograd 2:2, Mozirje - Rudar Velenje 0:5, Nissan Ferk Jarenina - Dravinja 2:1, Maribor - Tehnostroj Veržej 7:1, Simer šampion - Maleč-nik 9:1, Mura 05 - Brežice 5:3.
1.	MARIBOR 20 17
2.	POLI DRAVA 19 15
3.	CM CELJE 20 14
4.	DRAVOGRAD 20 12
5.	RUDAR VELENJE20 12
6.	ERK JARENINA 20 11
7.	POBREŽJE 20 10
8.	MURA 05 20 10 9 8 7 3 3
20
10.	DRAVINJA 20
11.	SIMER ŠAMP. 20
12.	TEH. VERŽEJ 20
13.	MALEČNIK 20
3	0 95:7	54
3	1 64:21	48
2	4	89:30	44 6	2	59:13	42
3	5	68:23	39 5	4	35:17	38 5	5	41:28	35 2	8 55:39	32
4	7	48:42	31 2	10 43:35	26 2	11 44:40	23 2	15	27:77	11 1	16 22:102	10
Ptuju - letos 7. ali 8. maja. Tekmovalci v kick lightu pa imajo finale že 9. aprila v Brežicah.
V Gorici so sodili tudi ptujski sodniki Franc Vrbančič, Edvard Štegar, Mateja Erlač in Milan Breg.
FS, DB
14.	BREŽICE 19 2 2 15 28:90 8
15.	MOZIRJE 20 1 5 14 13:85 8
16.	ŽELEZNIČAR 20 1 1 18 15:97 4
NŠ POLI DRAVA - POBREŽJE 3:2
(2:0)
STRELCI: 1:0 Majerič (11.), 2:0 Fleten (23.), 3:0 Majerič (40.), 3:1 Kolar (43.), 3:2 Papaj (73.).
NŠ POLI DRAVA: Majcen-Kostič, Nahberger, Krajnc, Majerič, Šoštarič, Petek (Kukovec), Zdovc, Vrbanec, Šalamun (Brec), Rogina (Orovič), Fleten (Grager). Trener: Gregor Beranič.
ŽELEZNIČAR - ALUMINIJ 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Novačan (30.), 1:1 Dema (37. iz 11-m), 1:2 Hreljič (52.), 1:3 Knez (61.).
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Leva, Novačan, Kirbiš (Knez), Klanj-šek (Vinter), Petrovič, Hreljič, Novak, Mesarič, Elšnik (Brodnjak). Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Nš Poli Drava Ptuj so v 20. krogu na domačem igrišču ugnali ekipo Pobrežja.
Športni napovednik
Judo • Na Ptuju prvenstvo evropskih upov Letos dodatno še DP članov in članic po pasovih
Nadaljevanje s 1. strani
Borbe bodo potekale na štirih borilnih površinah in se pričnejo s predtekmovanjem mlajših kategorij v soboto ob 10. uri. Finalne borbe v kadetski konkurenci so predvidene ob 15. uri. V nedeljo bodo nastopili mladinci in mladinke v predtekmovanju ob 10. uri, finalne borbe bodo ob 13. uri. Uradna otvoritev tekmovanja bo v soboto ob 13. uri, med govorniki bo tudi najuspešnejši tekmovalec kluba Filip Leščak, olim-pijec, legenda slovenskega juda, trikratni udeleženec olimpijskih iger, tudi športnik Ptuja v letu 1992.
Domači tekmovalci bodo nastopili v vseh starostnih kategorijah. Kar nekaj obetajočih je v mlajših selekcijah kluba in bodo gotovo ponovno prispevali svoj del k čim boljši ekipni uvrstitvi.
»Trudimo se, da bi bil letošnji Pokal Ptuja med najmočnejšimi mednarodnimi turnirji v starostni kategoriji kadetov in mladincev tako v Sloveniji kot tudi v srednjeevropskem prostoru. Pričakujemo udeležbo preko 300 tekmovalcev in tekmovalk. Nastopali bodo tudi vsi slovenski kandidati za nastop na kadetskem in mladinskem evropskem in svetovnem prvenstvu. Žal se mladinska tekma pokriva s tekmovanji v nekaterih drugih evropskih državah, čemur se ni moč izogniti, prostih terminov v obilici tekmovanj praktično ni. Potrudili se bomo, da se bomo dokazali kot odlični organizatorji in promotorji Ptuja v slovenskem in evropskem prostoru. Letos imamo pomlajeno ekipo, v kateri pa je nekaj dobrih posameznikov in posameznic, od katerih pričakujem tudi medalje,« je napovedal Vlado Čuš, predsednik organizacijskega odbora in eden od tvorcev uspehov slovenske judo reprezentance v zadnjem desetletju.
Rokomet
1. MOŠKA LIGA - LIGA ZA OBSTANEK
PARI 2. KROGA: Šmartno - Jeruzalem Ormož ( sobota ob 19.00), Ribnica Riko hiše - Slovan, Slovenj Gradec - Krka.
1. ŽENSKA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
PARI 1. KROGA: Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj (v ponedeljek), Zagorje GEN I - Krka (6. aprila).
1.	B MOŠKA ROKOMETNA LIGA
18. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Ajdovščina (v soboto ob 19.00 v športni dvorani v Veliki Nedelji).
2.	MOŠKA ROKOMETNA LIGA (od 1. do 8. mesta)
PARI 5. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Cerklje (v petek, 25. 3., ob 19.00 v športni dvorani Gorišnica), Radovljica - Drava Ptuj, Dobova -Črnomelj, Mitol Sežana - Dol TKI Hrastnik.
Nogomet
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 15. KROGA - SOBOTA 15.00: Koroška Dravograd - Stojnci, Zreče - Tromejnik G Kalamar, MU Šentjur - Čarda, Tehnostroj Veržej
-	Odranci, AHA EMMI Bistrica - Kovinar Štore; NEDELJA 15.00: Grad -Malečnik, Simer šampion - Paloma.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA - SOBOTA 15.00: ZAVA Gerečja vas - Tehnotim Pesnica, GIC Gradnje Rogaška - Zavrč, Šoštanj - Carrera Optyl Ormož, Koroške gradnje - Marles hiše, Pohorje - Peca; SOBOTA - 18.30: Mons Claudius - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA 15.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Boč Poljčane.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA - NEDELJA 15.00: Krka - Dornava, Jevnica - HV TOUR Slovenj Gradec, Rudar Škale - Maribor, Velesovo Kamen Jerič -Pomurje Beltinci.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
21. KROG: NŠ Poli Drava - NOGA Triglav (v soboto ob 15.00), Maribor
-	Aluminij (v soboto ob 15.00).
1.	SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
21. KROG: NŠ Poli Drava - NOGA Triglav, Maribor - Aluminij (obe tekmi v soboto ob 15.00)
LIGA U-14 VZHOD
21. KROG: Aluminij - Dravinja (v soboto ob 16.00), Rudar Velenje -NŠ Poli Drava (v soboto ob 15.00).
Kegljanje
2.	ŽENSKA LIGA - VZHOD
V soboto ob 13.30 bodo kegljavke Drave Deta centra v zadnjem srečanju sezone gostile ekipo iz Šoštanja ter ob tem proslavile prvo mesto in uvrstitev v višji rang tekmovanja.
3.	MOŠKA LIGA - VZHOD
18. KROG: Drava Deta center - Radenska (v soboto ob 17.30).
Odbojka • 3. DOL (ž) - Liga za prvaka
5. KROG: Nova KBM Branik II. - AC Prstec Ptuj, Dravograd - Bra-slovče.
Tenis • 1. zimska liga
Pari zadnjega kroga (v soboto, 26. 3.): ob 8.00: Trgovine Jager - Hor-tikultura, TC Goja - Hiša Kager; ob 11.30: TK Gorišnica - TK Šumari. Zaključek lige in podelitev pokalov bo predvidoma ob 13.00.
SK, DK, JM
Foto: FS
10. regata Ptujčanka
Za zabavo bo letos skrbel Zoran Predin
»V dosedanjih devetih letih Ptujčanke je na njej skupno sodelovalo že več kot 1500 jadralcev. Veliko se jih je prav na regati naučilo jadrati, prav vsi pa so pridobili dodatno znanje o jadranju, kar je ob druženju tudi osnovni namen regate,« je na tiskovni konferenci ob jubilejni, 10. Ptujčanki v hotelu Mitra povedal predsednik organizacijskega odbora Drago Ljubec.
Regata bo v tradicionalni bazi - Biogradu na moru in na otoku Žut - letos potekala od 9. do 12. aprila. Na vseh devetih regatah doslej je nastopilo le sedem ekip, vse so prijavljeni tudi za letošnjo. Doslej se je organizatorjem (Hrvaški jadralni zvezi) ter soorganizatorjem (Yacht klubu Biograd, BD Ran-ca, JŠD Felnar in Euronautic yacht klubu) prijavilo 29 posadk - 15 v prvi in 14 v drugi skupini. Ženske posadke imajo pri prijavi 30% popust, prijave pa sprejemajo še do konca marca.
»Lanskega rekorda, 33 posadk, verjetno ne bomo presegli, saj se recesija pozna tudi v tem segmentu. Kljub temu bo zagotovo veselo, saj smo k sodelovanju povabili Zorana Predina, ki se je povabilu z veseljem odzval. Mi bomo njega učili jadrati, on pa bo skrbel za večerno zabavo,« še doda Dra-
go Ljubec. Udeleženci regate letos ne bodo več nastanjeni v marini, kot so bili doslej, ampak v hotelih.
O tekmovalnem delu regate je govoril predsednik regatne-ga dela Emil Mesaric: »Ena glavnih letošnjih novosti je, da bodo dosedanje monotipne jadrnice Elan 340 zamenjale večje, hitrejše in zahtevnejše Bavarie 42 match - na njih bodo tekmovali v skupini 1. V tej skupini bodo lahko udeleženci pokazali res vse, kar so se doslej naučili na naših regatah. V drugem razredu, open, bodo posadke nastopile na različnih jadrnicah, dolgih od 9,5 do 13,5 metra. Razlika je le v tem, da bo skupno tudi v tej skupini proglašen samo en zmagovalec. Za regularnost tekmovanja bo skrbel mednarodni ISAF sodnik Alan Kustic iz Splita, ki bo različnim jadrnicam glede na dolžino dodajal različne časovne pribitke.«
Če bodo vremenske razmere dopuščale, bodo organizatorji izvedli pet plovov, skupni nagradni sklad letošnje regate pa znaša 5000 evrov. »Ko smo leta 2001 začeli Ptujčanko, smo bili cicibani, sedaj smo že blizu profesionalcev. Vmes je bilo veliko garanja,« je zaključil Me-sarič.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Drago Ljubec in Emil Mesarič sta predstavila podrobnosti o jubilejni, 10. Ptujčanki.
Futsal • 2. SFL
Peti remi petelinov
REZULTATI 19. KROGA: KMN Nazarje Glin - Kix Ajdovščina 3:1 (1:0), Kebelj Mibus Prevozi - KMN Velike Lašče 12:3 (4:2), Zavrh Selce Ma-sind - Weber 1:7 (1:1), KMN Tomaž - KMN Slovenske Gorice 5:5 (2:2), Viktorbit eBlagajna - Maribor Branik 4:3 (1:2)
1.	NAZARJE GLIN 18 13 3 2 88:43 42
2.	BENEDIKT (-1) 18 12 1 5 70:64 36
3.	KEBELJ MIBUS 18 11 2 5 93:69 35
4.	VIKTORBIT 17 10 0 7 73:70 30
5.	SLOV. GORICE 17 8 1 8 88:92 25
6.	AJDOVŠČINA 17 7 2 8 50:54 23
7.	VELIKE LAŠČE 17 6 3 8 76:77 21
8.	WEBER 17 5 2 10 65:77 17
9.	ZAVRH SELCE 17 5 1 11 67:83 16
10.	MARIBOR BR. 19 4 4 11 72:91 16
11.	KMN TOMAŽ 17 3 5 9 57:79 14
Tomaž - Slovenske gorice 5:5 (2:2)
STRELCI: 1:0 Golob (14.), 2:0 Golob (15.), 2:1 Živko (16.), 2:2 Do-baja (18.), 3:2 Piberčnik (22.), 3:3 Jurančič (24.), 4:3 Rob (28.), 4:4 Bezjak (33.), 5:4 Golob (38.), 5:5 Živko (40.). TOMAŽ: Marin, Vrbanič; S. Maj-
cen, Strmšek, Miklašič, Goričan, Golob, Piberčnik, Rob, R. Majcen, Krajnc. Trener: Franc Lah.
Ekipa Tomaža je s petim remijem (največ v ligi) znova zapravila priložnost, da se znebi zadnjega mesta v 2. SFL. Po dobrem začetku in golih Goloba za 2:0 so petelini popustili v zaključku 1. polčasa, kar so spretno izkoristili gosti z zadetkoma Živka in Dobaja. V dramatični končnici je Golob v 38. minuti zadel po lepem protinapadu za 5:4. Gostom je uspelo izenačiti v zadnji minuti, ko je Živko izkoristil slabo postavljenost domače obrambe. Pred izenačenjem sta sodnika Rade Kovačič in Gregor Korošec po mnenju gostiteljev »pozabila« piskati prekršek nad Golobom v prid petelinov, gostje pa so izvedli hitro akcijo. Trikratni strelec domačih Golob se ni uspel pravočasno vrniti v obrambo in sledilo je izenačenje. V 40. minuti je Piberčnik po 6 akumuliranem prekršku igralcev Slovenskih goric imel priložnost, da zadane z 10 metrov, toda poskus domačega igralca je zletel mimo gola.
V 20. krogu futsalerje Tomaža v petek, 25. 3., čaka gostovanje v Ško-fji Loki proti Webru.
UK
Fotozapis • Prijateljsko srečanje v Campusu
O rezultatu pa nikjer nič ...
Pretekli petek je na Ptuju potekalo zanimivo druženje ekip Term Ptuj in agencije S.V. - RSA. Slednja je specializirana agencija za komuniciranje v športu, pri nas pa jo poznamo večinoma po tem, da sodeluje z našim svetovnim prvakom Dejanom Zavcem (med drugim skrbi za njegovo spletno stran - www.dejanzavec.com). Za srečanje je v prvi vrsti zaslužen Matija Brodnjak, ki se je z nekaterimi člani agencije spoznal lani na konferenci SPORTO v Portorožu (gre za največjo slovensko konferenco o marketingu in sponzorstvih v športu, organizira pa jo prav S.V. - RSA), stike pa ohranil tudi po tem.
Beseda je dala besedo in v petek je prišlo v Campusu najprej do malonogometne tekme med omenjenima ekipama, pozneje pa še do tretjega polčasa
Foto: Črtomir Goznik
Skupinska fotografija udeležencev srečanja: ekipa Terme Ptuj je v rumenih, ekipa S.V. - RSA pa v modrih dresih. Na spominski sliki seveda ni smel manjkati Dejan Zavec.
v hotelu Primus. Vzdušje na tekmi je bilo pravo tekmovalno: trenerji so razlagali svoje taktične postavitve, igralci so izvajali povsem druge, vsak je hotel doseči zadetek, manj jih
Foto: Črtomir Goznik
Borbenosti ni manjkalo na obeh straneh ...
S.V. - RSA
Slobodan Vujčic je lastnik matične agencije S. V. - RSA Hamburg, ki je prvi večji uspeh doživela s trženjem TV in mar-ketinških pravic NK Crvena zvezda, ki je leta 1991 postal evropski in svetovni klubski prvak. Od tod ime agencije S.V. - RSA (Slobodan Vujčic - Red Star Agency).
Šolski šport • Rokomet, košarka
Rokomet: podvig ro-kometašev OŠ Ormož
Osnovna šola Ormož je bila v športni dvorani na Hardeku gostiteljica polfinalnega turnirja osnovnih šol v rokometu za letnike 1996 in mlajše. Poleg domačinov so nastopile še OŠ Ljubečna, Šoštanj in II. OŠ Slovenj Gradec. Na koncu je po hudih borbah z močnejšimi ter višjimi nasprotniki največ rokometnega znanja pokazala OŠ Ormož in se na veliko presenečenje uvrstila na finalni turnir. Presenečenje zato, ker ormoške barve zastopajo letniki 1997, 1998 in celo 1999. Poleg Ormožanov so se v finale uvrstile še šole Solkan, Ivana Groharja Škofja Loka in Bo-štanj.
Za OŠ Ormož so nastopali: Jurček Korpič Lesjak, Klemen Zlatnik, Jure Novak, Miha Kolmančič, Matic Štum-berger, Dejan Kociper, Gašper Horvat, Tilen Kosi, Taras Savčak, Nino Ulaga, Rene Plavec in Timon Grabo-vac, trenerja sta bila Saša Prapotnik in Uroš Krstič. Sodniško nalogo sta na turnirju opravila Andrej Kumer in Ivan Čeleš. Na finalu je realnost ormoških rokometašev 4. mesto,
vsaka višja uvrstitev pa bi bila enaka pravi senzaciji.
Rezultati: OŠ Ormož - II. OŠ Slovenj Gradec 15:12, OŠ Šoštanj - OŠ Ljubečna 11:14, OŠ Ormož - OŠ Ljubečna 19:13, OŠ Šoštanj - II. OŠ Slovenj Gradec 10:12, II. OŠ Slovenj Gradec - OŠ Ljubečna 9:21, OŠ Ormož - OŠ Šoštanj 15:12.
Vrstni red: 1. OŠ Ormož, 2. OŠ Ljubečna, 3. II. OŠ Slovenj Gradec, 4. OŠ Šoštanj.
Uroš Krstič
Košarka: medobčinsko tekmovanje
Štiri ekipe - OŠ Olge Meglič, OŠ Majšperk, OŠ Destrnik-Trnovska vas ter OŠ Ljudski vrt - so se pomerile na medobčinskem tekmovanju. Prvi del, kjer so bile odigrane tri tekme, je potekal na OŠ Olge Meglič, druga polovica tekem pa je bila odigrana v športni dvorani OŠ Destrnik-Trno-vska vas. Svoje znanje košarke so pokazali učenci letnika 1998 in mlajši. Slavila je OŠ Olge Meglič pred OŠ Majšperk, obe omenjeni ekipi pa sta se uvrstili na področno tekmovanje.
Rezultati: Športna dvorana OŠ Olge Meglič (četrtek, 3. 3.): Olga Meglič - Ljudski vrt 62:10, Majšperk - Destrnik-Trnovska vas 48:13, Olga Meglič - Majšperk 48:41
Športna dvorana OŠ Destrnik-Tr-novska vas (petek, 11. 3.): Destrnik-Trnovska vas - Olga Meglič 10:30, Ljudski vrt - Majšperk 18:44, Destr-nik-Trnovska vas - Ljudski vrt 25:5
Vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič
2.	OŠ Majšperk
3.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
4.	OŠ Ljudski vrt
V četrtfinale OŠ Majšperk in OŠ Olge Meglič
V ponedeljek in torek, 21. in 22. 3., je potekalo področno tekmovanje v košarki za učenke in učence letnikov 1998 in mlajše. V obeh kategorijah sta se v nadaljnje tekmovanje, v četrtfinale državnega tekmovanja, uvrstili ekipi OŠ Olge Meglič iz Ptuja in OŠ Majšperk, le vrstni red na obeh prizoriščih ni bil enak: pri dekletih so
je skrbelo za obrambne naloge (zato je imel Niko polne roke dela!) ... Na srečo je vse ostalo v mejah ferpleja! Poškodovanih na koncu ni bilo, o zmagovalcih in poražencih pa uradno ne moremo govoriti, saj je zapisnik o tekmi - verjeli ali ne - čudežno izginil ... Neuradno se sicer govori, da je ena ekipa zmagala, druga pa izgubila .
V tretjem polčasu so se med udeleženci in nekaterimi gosti spletle nove vezi, ki so skoraj zagotovo še trdnejša podlaga za nadaljnje sodelovanje. Druženje, kakršnega si lahko samo še želimo!
JM
slavile Majšperčanke, pri fantih pa Ptujčani.
Področno tekmovanje, mlajši učenci (telovadnica OŠ Poljčane):
OŠ Poljčane - OŠ Majšperk 29:30, OŠ Olge Meglič - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 36:20.
Tekma za 3. mesto: OŠ Poljčane -OŠ Pohorskega odreda 46:8.
Tekma za 1. mesto: OŠ Olge Meglič - OŠ Majšperk 35:19.
Vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič Ptuj
2.	OŠ Majšperk
3.	OŠ Poljčane
4.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
Področno tekmovanje, mlajše učenke (telovadnica OŠ Olge Me-glič): OŠ Olge Meglič - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 34:23, OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica - OŠ Majšperk 17:22, OŠ Olge Meglič - OŠ Majšperk 20:22.
Vrstni red:
1.	OŠ Majšperk
2.	OŠ Olge Meglič
3.	OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica
tp
Mladi ormoški rokometaši so se uvrstili na finalni turnir OŠ.
Košarkarji Oš Olge Meglič
Prlekija • Prleški rojak Jože Duh, direktor Term Dobrna
Tri desetletja v zdraviliškem turizmu
Njegova poslovna pot se je pričela v podjetju Radenska pred štirimi desetletji. Izvira iz Prlekije, kjer tudi živi. Prvo delovno mesto je bilo v proizvodnji dejavnosti Mineralna voda. Podjetje mu je omogočilo pridobivanje dodatne izobrazbe s študijem ob delu. Danes je Jože Duh uspešen direktor najstarejšega slovenskega zdravilišča Terme Dobrna.
Jože Duh, direktor Term Dobrna
Foto: NS
»Leta 1982 sem se v takratnem Naravnem zdravilišču Radenci poskusil v zdraviliški dejavnosti in v tovrstnem turizmu ostal aktiven domala 30 let. V Zdravilišču Radenci sem v preteklem obdobju opravljal več odgovornih nalog, kot direktor Zdravilišča Radenci, direktor marketinga in produk-tni vodja, krajši čas sem bil tudi odgovoren za prodajo v Termah Banovci. Leta 2008 sem prevzel funkcijo direktorja v Termah Dobrna, k sodelovanju pa so me povabili lastniki podjetja s ciljem izboljšati poslovanje in tržno pozicijo tega priznanega slovenskega zdravilišča. Delujem tudi kot predsednik skupščine Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč in predsednik skupščine GIZ pohodi&kolesarjenje.«
Terme Dobrna je najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče. Leži v vasi Dobrna v dolini pod obronki Paškega Kozjaka, v 200 let starem lepo urejenem zdraviliškem parku. Hotelski del sestavljajo hoteli Vita, Vila Higiea in hotel Park s skupno 400 ležišči. Zdraviliški dom predstavlja prvo zgradbo z zdraviliško dejavnostjo v Dobrni, z zdravilnimi termalnimi kopelmi, zdraviliškim bazenom in s čudovito zdraviliško dvorano za svečanosti in kulturne dogodke. Pod Vilo Higiea se nahaja vinska klet z vinoteko, v hotelu Park sta savna in fitness studio. V Termah Dobrna se izvajajo rehabilitacija, zdraviliško zdravljenje, ambulantna fizioterapija in preventivni programi s področja revmatskih bolezni, stanja po poškodbah in operacijah na lokomotornem sistemu, nevrološke bolezni in poškodbe ter bolezni centralnega in perifernega živčnega sistema in ginekološke bolezni. Ponudbo
Prihodki so v lanskem letu znašali nekaj manj kot milijon evrov, po besedah Rajkove pa se želijo v prihodnjih letih približati številki, ki bo znašala do 1,2 milijona evrov. Večinska lastnica družbe Kapela je Tovarna močnih krmil Črnci z 80-odstotnim deležem, 18 odstotkov družbe je v lasti družbe Radgonske gorice, preostanek pa je v lasti nekdanjih zaposlenih. Prve omembe kraja Kapela segajo v leto 1300, leta 1921 so kapelske vinograde podrža-vili in ustanovili Banovsko posestvo, kar se šteje za začetek delovanja današnje družbe Ka-
zdravilišča dopolnjujejo pestri animacijski programi, glasba v kavarni in vinski kleti ter bogato kulturno dogajanje, med drugim tradicionalno kulturno glasbeno poletje. K sprostitvenim aktivnostim sodijo športni park, sprehajalne poti, kolesarjenje in pohodi ter ogledi številnih kulturnih in naravnih znamenitosti Dobrne z okolico.
Kako ste poslovali v minulem letu?
»S poslovanjem v letu 2010 smo zadovoljni, saj smo dosegli načrtovane poslovne rezultate in so precej boljši kot leto poprej. Pomembno je, da smo povečali celotne prihodke v primerjavi s preteklim obdobjem in kljub manjšemu povpraševanju na domačem trgu povečali skupni fizični obseg vseh nočitev za 4 odstotke. Za kar 35 odstotkov smo povečali nočitve na tujem trgu, največji porast pa smo dosegli na nemškem, italijanskem, srbskem in hrvaškem trgu. Porast nočitev je bil dosežen predvsem zaradi intenzivnega trženja z novimi prodajnimi prijemi, vsebinsko in cenovno prilagoditvijo programov in z uvedbo nekaterih novih in dopolnjenih programov. Povečali smo tudi obseg prodaje zdraviliških storitev. Dodano vrednost na zaposlenega smo povečali za tri odstotke. Z uvedbo prvega slovenskega Centra za zdravljenje urinske inkontinence in izdelkov intimne kozmetike z blagovno znamko Terme Dobrna smo okrepili in utrdili položaj vodilnega zdravilišča na področju indikacije ginekoloških obolenj. Pričeli smo program CROB (celostna rehabilitacija onkoloških bolnikov). Povečali smo tudi obseg prodaje v gostinskem delu z različnimi dogodki, zlasti s
pela. Leta 1953 je takratno Vinogradniško gospodarstvo Kapela zaokrožilo svoja posestva na 120 hektarjev vinogradov, na takšnem območju pa današnja družba, ki je bila oblikovana v letu 1997, tudi neguje vinsko trto. Rajkova je na tiskovni konferenci povedala, da vsako leto poskrbijo za obnovo petih do šestih hektarjev vinogradov, kar jih ohranja v odličnem stanju. V Paričjaku pri Radencih je bila leta 1959 zgrajena takrat prva vinska klet okrogle oblike, ki je vključevala najsodobnejša dognanja kletarjenja, po zgledu na to klet pa sta bili po-
programom porok v Dobrni. Stabilno finančno poslovanje smo dosegli ob povečanju celotnega prihodka predvsem z racionalizacijo delovnih procesov in z doslednim obvladovanjem stroškov.«
In kakšna je razvojna vizija Term?
»V tem letu bomo izdelali strategijo razvoja za nadaljnje obdobje. Prav gotovo je več kot 600-letna tradicija zdraviliškega turizma osnova razvojne vizije. Dobrna je dinamično zdraviliško turistično središče, ki združuje tako naravne danosti kot sodobno medicinsko znanost. Zdravje je naše vodilo in generator razvoja. Naše poslanstvo temelji na zagotavljanju dobrega počutja in zdravja za vse generacije, še zlasti ženske populacije - ki se kakovostno izvaja z naravnimi zdravilnimi sredstvi. Prednosti vidimo predvsem v dolgoletni zdraviliški tradiciji, izjemno zdravilni termalni vodi, edin-
stvenosti na področju zdravljenja ženskih bolezni in moških uroloških bolezni, z vrhunsko zdravstveno ponudbo. Seveda pa je bistveno prilagajanje ponudbe trendom na zdraviliškem in turističnem področju nasploh.«
Imate usposobljen kader?
Pri nas potrebujemo zelo usposobljene in motivirane kadre v zdravstveni, hotelsko-gostinski in velneški dejavnosti, ki so v celoti usmerjeni za zadovoljitev individualnih želja gostov. Dobrna ni velika turistična destinacija, zato je osredotočenost na vsakega gosta zelo pomembna. Poseben poudarek dajemo usposabljanju zaposlenih z dodatnim izobraževanjem. Prednosti dajemo kreativnosti in inovativ-nost, kar je treba vedno znova dokazovati.«
Kako tržite vašo ponudbo, kateri so vaši glavni ciljni segmenti in trgi?
»Osnovni programi, s katerimi se osredotočimo na naše goste, so zdraviliško zdravljenje in rehabilitacije, preventivni in velnes programi ter programi aktivnega dopusta (pohodi, kolesarjenje ...) v navezi z naravnimi danostmi in priložnostni (praznični programi, poroke . ). Dobrna je destinacija, namenjena gostom, ki želijo preživeti mirne, a aktivne počitnice v umirjenem, čudovitem naravnem okolju brez masovnega turizma. Dobra tretjina gostov prihaja zaradi zdravstvenih programov. Naš osnovni ciljni trg je Slovenija, a intenzivno povečujemo obisk s tujimi tržišči, predvsem iz Italije, Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Srbije s ciljem, da predstavljajo tuji gostje v strukturi vsaj 30-od-stotni delež. Terme Dobrna so prisotne na vseh najpomembnejših borzah in sejmih doma in v tujini.«
Je tudi v turizmu čutiti vpliv recesije?
»Recesija se v turizmu pozna predvsem v zmanjšanem povpraševanju oziroma manjši porabi gostov in v spremembah na področju povpraševanja, saj je odraz stanja v gospodarstvu. Vendar pa je to tudi priložnost in v Termah Dobrna jo izkoriščamo s prilagajanjem ponudbe tako vsebinsko kot cenovno - z novimi programi in prodajnimi prijemi. Gost želi za enak denar več ali drugače, bivanje osredotoči praviloma za krajši čas. Pri nas smo v zadnjih dveh letih povečali obisk gostov za 10 odstotkov. S povečanjem obiska s tujih trgov načrtujemo še nadaljnjo rast. Seveda pa se bistveno bolj posvečamo organizaciji delovnih procesov in obvladovanju stroškov, kar nam omogoča doseganje planiranih finančnih rezulta-
zneje zgrajeni še vinski kleti v Ljutomeru in Ormožu. Petnajst let pozneje je bila klet dograjena in ima danes v dveh etažah, z nameščenimi 150 hrastovimi sodi, zmogljivost 1,3 milijona litrov vina. Doslej je bilo kape-lsko vino prisotno predvsem na slovenskem tržišču, z novo poslovno politiko pa so opredeljeni ciljni trgi v Anglijo, Nemčijo, Belgijo in Slovaško. V družbi Kapela se najbolj ponašajo z vinsko sorto traminec, ki uspeva v 60-letnem nasadu, pester izbor pa v minulem obdobju dopolnjujejo z modrim pinotom in modro frankinjo.
tov. Vpliv recesije je prav gotovo prisoten, kar pomeni, da je več in bolje treba narediti za enak rezultat, bistveno več pa za boljši rezultat.«
Kakšna je vaša ocena splošnega stanja na področju razvoja gostinstva in turizma v Sloveniji, predvsem v okviru zdravilišč, ter kakšne so razvojne možnosti tovrstne ponudbe?
»Prav gotovo nas čaka v prihodnje trdo delo v ostri konkurenci turističnih držav. Predvsem se je treba hitro odzivati na trende. Za Slovenijo je raznolikost turistične ponudbe sicer prednost, a hkrati zahteva še bolj ciljno in premišljeno trženje naše razpršene in majhne turistične ponudbe na velikem mednarodnem tržišču. Zato je toliko bolj nujna kontinuiteta pri povečevanju prepoznavnosti slovenske turistične blagovne znamke in za to bi morali na ravni države nameniti še več denarja ter združiti moči in denar na različnih ravneh. Zdravilišča so in bodo najpomembnejši turistični produkt Slovenije tako po obsegu kot po vsebini, saj s svojim deležem bistveno vplivajo na prepoznavnost in uspešnost slovenske turistične ponudbe. Tudi svetovni trendi govorijo v prid programski zasnovi in produktom zdravilišč, še posebej so perspektivni medical wellness in preventivni zdraviliški programi. S podaljševanjem starostne življenjske dobe se bo povečevala potreba in interes za ohranjanje zdravja in vitalnosti. Razvoj slovenskih zdravilišč je zelo dinamičen in zahteva stalne novosti v programih. Osnova v razvoju zdravilišč po mojem osebnem prepričanju je v sleherno zdravilišče maksimalno izgraditi svojo posebno, specifično ponudbo, ob tem pa izpostaviti lastne posebnosti ob skupnih ali podobnih programih, ki so sicer zelo značilni za vsa zdravilišča. Zlasti pa je treba izpostaviti vlogo zdravilišč v slovenski zdravstveni shemi na področju rehabilitacije, zdraviliškega zdravljenja in preventive. Gre za izjemno pomembno področje, ki zadeva tudi vprašanje zdravstvene reforme.«
NŠ
Za negovanje vin v družbi Kapela skrbi enologinja Barbika Žunič, ki je novinarjem povedala, da velik poudarek dajejo optimalnemu času trgatve, ki ga določijo na osnovi analitičnega spremljanja dozorevanja sladkorja in kislin v grozdnih jagodah. V jubilejnem letu se bodo lotili tudi obnove kleti in pripravili številne promocijske aktivnosti. Že 25. marca bodo imeli samostojni kulinarični dogodek na ljubljanskem gradu, 1. aprila bodo na pogovornem tekmovanju na temo Mladi, kulinarika in vino gostili slovenske srednješolce, 27. maja bodo ob korakih argentinskih plesalcev kapelska vina uživali ob izvirni argentinski kulinari-ki, 90-letnico družbe pa bodo posebej obeležili 13. in 14. avgusta, ko bo tudi ocenjevanje vinske sorte traminca iz Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije. Osrednji praznik trgatve na Kapeli bo 17. septembra.
NŠ
Prlekija • Jubilej vinogradništva in vinarstva Kapela
Odlično poslovanje ob 90-letnici delovanja
Poslovanje družbe Kapela, vinogradniške in vinarske dejavnosti, se pod vodstvom direktorice Milene Rajk iz leta v leto vzpenja in dosega boljše rezultate. Z uveljavitvijo novega koncepta poslovne politike so bili izkazani povečani prihodki v letu 2008 za 23 odstotkov, v letu 2009 za 13 in lani za 18 odstotkov.
Direktorica družbe Kapela Milena Rajk (levo) in enologinja Bar-bika Žunič.
Foto: NS
Grajena m Deset let Društva kmetic MO Ptuj
Prepoznavne po dobrotah in spretnostih
V dvorani Doma krajanov Grajena je bila 17. marca slovesnost pod naslovom Približajmo podeželje mestu ob 10-letnici delovanja Društva kmetic MO Ptuj. To je bilo ustanovljeno leta 2000, da bi povezovalo dekleta in žene MO Ptuj zaradi prenosa informacij, pridobivanja novih znanj in spretnosti, obujanja kulturnih in drugih tradicij ter druženja. Že od ustanovitve ga vodi Milena Markež.
Praznično prireditev so združile z odprtjem priložnostne razstave ročnih del in kulinaričnih dobrot. Udeležili so se je med drugim ptujski župan Štefan Čelan, predsednik sveta ČS Grajena Peter Vajnberger, predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh, v imenu KGZ Ptuj in Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Andrej Rebernišek ter predstavnice Društva kmetic De-strnik in Društva gospodinj Zavrč. V čast jubileja Društva kmetic so zapele ljudske pevske DPD Svoboda Ptuj, ki jih vodi Marija Zamuda, ter zaigrali mladi glasbeniki Timi, Žiga in Aljaž.
Milena Markež, ki društvo vodi že deset let, je bila med ustanovnimi članicami. Pri delu je v veliko pomoč svetovalna služba, preko katere organizirajo različne tečaje in delavnice, v lastni organizaciji pa potekajo kuharski tečaji v prostorih Biotehniške šole na Grajenščaku. Organizirajo tudi različne strokovne ekskurzije doma in v tujini. Njihove kulinarič-
ne dobrote so v teh letih dodobra spoznali vsi, ki se udeležujejo tradicionalnega martinovanja v Grajeni, mestne trgatve in drugih ptujskih prireditev, dobro pa jih poznajo tudi obiskovalci razstave Dobrote
slovenskih kmetij. Članice društva, skupaj jih je 25, se srečujejo vsak prvi ponedeljek v mesecu, skrbijo za izobraževanje, organizirajo različna predavanja, razvijajo družabnost in spodbujajo rekreacijo s pohodi in
kolesarjenjem. Udeležujejo se srečanj sosednjih društev, sodelujejo na različnih tekmovanjih in družabnih srečanjih.
Milena Markež je ob jubileju spomnila na prehojeno pot in ocenila, da so v prvi desetletki svoje poslan-
stvo dobro opravile, saj so v tem času pridobile marsikatero novo znanje, spoznanje in spretnost za kvalitetnejše življenje. Ker je bila s svojem poročilu zelo skromna, so jo dopolnili drugi gostje. Iz njihovih ust je bilo slišati same pohvale na račun njihove dejavnosti in aktivnosti, s katerimi bogatijo dogajanje v MO Ptuj in širše. Štefan Čelan je predsednici ob jubileju izročil spominsko darilo MO Ptuj in poudaril, da gre za društvo, ki se vselej odzove na vabila za sodelovanje in ki ne pozna besedice »ne«. MO Ptuj bo njihovo delo podprla skladno z možnostmi, praznovanje 10-letnice pa naj bo predvsem veselo druženje uspešnih članic.
MG
Ptujski župan Štefan Celan je Mileni Markež, predsednici Društva kmetic MO Ptuj, izročil spominsko priznanje MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Slovesnost ob 10-letnici delovanja je spremljala priložnostna razstava.
Janez Munda m Krog po Evropi z biciklom (Y. del)
Jaz, bicikel, nahrbtnik in cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Gospa, ki je tudi bila na recepciji, priteče pobirat vilice in žlice, ki so popadale z mize. Krožniki so hvala bogu ostali na mizi. Ker je sobota in so trgovine že zaprte, si privoščim večerjo v restavraciji. Pojedel sem kos piščanca s testeninami za 5 evrov, zraven pa sem si spet privoščil pivo, ki je stalo 4,5 evra. Ne vem, kaj me je bolj zadelo, pivo ali cena zanj.
V nedeljo, sedmi adan kolesarjenja, zjutraj spim malo dlje. Ko pogledam skozi okno in me pozdravi sonce, sem z veseljem spet na kolesu. Še prej pa zajtrk, tokrat v hotelu. Za zajtrk kaj drugega kot francoski rogljički, saj sem vendar v Franciji. Res so dobri, posebnega okusa. Takih pri nas ni.
Vozim po dolini reke Meuse navzdol v smeri toka reke, jutranje meglice nad reko se umikajo vročemu soncu, pokrajina je fantastična. Žal mi ne uspe nobena fotografija v smeri reke, ker mi sonce sveti v objektiv. Po nekaj kilometrih zavijem v smeri severozahoda proti mestu Clermont. Na cesti sem popolnoma sam. Ja, seveda, nedelja je, ob osmih zjutraj, vsi še spijo. Šele okrog devete ure se pojavi prvi avtodom na cesti. Ob cesti velike njive pšenice, koruze in tuintam njiva sončnic, katerih cvetovi so vsi obrnjeni proti soncu.
V majhnem kraju Souilly zagledam ob cesti staro kolo na travniku in na prtljažniku košara, iz katere rastejo
rože. Poleg kolesa na travniku pa so zasajene rože tudi v obliki kolesa. Fotografiranje obvezno. Prevozim že 60 km in srečam le nekaj avtodomov. Popolna samota, mir, ob cesti travniki in živina ... Vozim skozi majhne mirne vasice in prvič, odkar potujem s kolesom, mi pride na misel: »Tu bi pa ostal!« Ko prispem do večjega mesta Clermont en Argonte, srečam konvoj starodobnih avtomobilov. Vsi me pozdravljajo in mahajo ter so pravo presenečenje na povsem prazni cesti. Če bi vedeli, da sem doma iz tisoč kilometrov oddaljenih krajev, bi verjetno bili tudi oni presenečeni.
Vozim naprej ob velikanskih njivah. Proti mestu Suippes zagledam na
DopuštkpristL H# U PAYS
www.mholidays.si 080 2 080
Banjole pri Puli - TURISTIČNO NASELJE CENTINERA***
Lega: v zalivu Banjole, obdano z borovim gozdičkom, približno 50 m od prodnate in deloma kamnite plaže ter približno 6 km od Pule.
Termin: od 10.4. do 11.6.2011 Storitev: polpenzion + tt Minimalno bivanje: 3 noči Prihodi: vsak dan
Redna cena na osebo na dan: že od 24 €
Cena ob nakupu s kartico Mercator Pika na osebo na dan:
že od 22,80 €
CENA VKLJUČUJE: polpenzion v studiu 1/2, 1/2+1 ali 1/2+2, turistično pristojbino, bogat program hotelske animacije. Opombe: v studiu 1/2+1 je obvezna zapolnitev treh ležišč, v studu 1/2+2 je obvezna zapolnitev štirih ležišč.
OBVEZNO DOPLAČILO (v kraju samem): enkratna prijava 1,5 €/osebo.
OTROŠKI POPUST: otrok do 12 let na dodatnem ležišču z dvema odraslima BREZPLAČNO.
DODATNA UGODNOST:
brezplačna pijača ob večerji (voda, točeno pivo in namizno vino).
PRVOMAJSKI DRUŽINSKI LUMPI IN
INTERSPORT KLUB V NOVIGRADU
HOTEL MAESTRAL ****
Termin: 28.4.-2.5.2011 Storitev: polpenzion + tt Minimalno bivanje: 3 noči Prihodi: vsak dan
ŠPORTNE IN ZABAVNE IGRE ZA OTROKE IN STARŠE • MAXI KLUB ZA VSE GENERACIJE IN MINI KLUB S ŠPORTNIMI AKTIVNOSTMI IN KREATIVNIMI DELAVNICAMI ZA OTROKE • MINI DISKO • ATRAKTIVNA DELAVNICA VIKI VIKING • KOLESARSKI IZLETI • VELIKA PRVOMAJSKA FEŠTA Z VEČERJO IN ŽIVO GLASBO • EKIPA ANIMATORJEV LUMPI IN INTERSPORT
CENA VKLJUČUJE: polpenzion v 1/2 standard sobi, turistično pristojbino, neomejeno kopanje v notranjem in zunanjem hotelskem bazenu, brezplačno pijačo ob večerji (brezalkoholna pijača, mineralna voda, točeno belo in črno vino ter pivo), neomejeno uporabo interneta v internetnem kotičku, 15% popust na vstop v fitness in Spa Oazo (finska in biosavna, parna kopel, jacuzzi, prostor za sproščanje) ter 10% popust na masaže in tretmaje v wellness centru, bogato celodnevno animacijo za odrasJe in ûtrcik.
OTROŠKI POPUST: dva
otroka do 12 let (v 1/2+2 economy) na dod. ležišču z 2 odraslima BREZPLAČNO.
.
PRVOMAJSKA POTOVANJA
UMBRIJA IN ČOKOLADA
ODHOD: 29.4.
CAS POTOVANJA: 2 dni/1 noč
Redna cena na osebo: že od 129 € Cena ob nakupu s kartico ^^ Mercator Pika na osebo: P"*] že od 116,10 €	Idi
PRESTOLNICI OB DONAVI Dunaj in Bratislava
ODHOD: 30.4.
CAS POTOVANJA: 3 dni/2 noči
Redna cena na osebo: že od 139 € Cena ob nakupu s kartico Mercator Pika na osebo: že od 125,10 €
BARCELONA S
ODHOD: 29.4.
AS POTOVANJA: 4 dni/3 noči
Redna cena na osebo: že od 399«
NIZOZEMSKA
ODHOD: 22.4. in 24.4. CAS POTOVANJA: 5 dni/2 noči
Redna cena na osebo: že od269«
Čas za prijavo: 14 dni pred odhodom oz. do zasedenosti prostih mest. Vse cene potovanj veljajo na osebo pri prijavi najmanj 45 oseb.
Spomenik padlim vojakom
Več informacij, podrobnejši opisi o ponudbah, popuslih in doplačilih v poslovalnicah M holidays. Poslovalnice M holidays: Maximarket, MC Ljubljana, MC Domžale, MC Novo mesto, MC Celje, MC Maribor, MC Ptuj (Supermesto), MC Nova Gorica, MC Slovenj Gradec, MC Koper, MC Kranj Primskovo in MC Velenje. Splošni pogoji, ki so sestavni del programa in pogodbe/voucherja so vam na voljo v vseh M holidays poslovalnicah. Ob prijavi zaračunamo prijavnino, skladno s splošnimi pogoji in navodili. Ponudbe so omejene, veljajo do zasedenosti prostih mest. Popust velja ob nakupu s kartico Mercator Pika, pri čemer so do popusta upravičeni vsi imetniki kartice Mercator Pika, ki nakup plačajo s kartico Mercator Pika in ob tem pridobijo bonitetne pike ali nakup poravnajo z gotovino in hkrati pridobijo bonitetne pike.
levi strani velikansko njivo sončnic in sonce mi dopušča, da naredim lepo fotografijo. Ob izhodu iz mesta zagledam velik travnik, poln belih križev v spomin padlim vojakom v vojni, ki priča o tem, da so se na tem področju dogajali težki boji v svetovnih vojnah. Daleč pred sabo zagledam obris neke-
ga velikega objekta, ki je spominjal na stari mlin na veter. Bolj ko se približujem, bolj dvomim, da je to res mlin. Po nekaj kilometrih vožnje navzgor le prispem toliko blizu, da ne vidim več mlina, ampak ogromen spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Primusove vinske zgodbe
Petek, 25.3.2011, ob 20.00 v Klubu Gemina XIII. Vinska tematika: Radgonske Gorice. © Redna cena vinskega večera znaša 15 €; za študente, upokojence m člane skupine Facebook G™MA Terme Ptuj pa znaša 12 €.
Svečani Minusov vinski mklluček
Petek, 8.4.2011, ob 20.00 v Klubu Gemina XIII. Svečana večerja in izbor vinskih vzorcev vseh letošnjih vinarjev ter bogat kulturni program. Cena svečane večerje s pestro paleto vinskih okusov znaša: 35 €. Število mest je omejenih!	GRAN1
Niste zudovollnl s svolo postavo?
V Grand Hotelu Primus**** v wellness centru smo za vas pripravili programe za oblikovanje postave in anticelulitne tretmane. S kavitacijskimi programi lahko zmanjšate obseg pasu tudi do 6 cm. V kombinaciji z Body wrappingi, anlicelulitnimi masažami in LIPO DET0X programi pa bo vaša postava zavidanja vredna. Zakaj ne bi blesteli že to poletje?
Grand Hotel PRiMUjg.
Akcija za upokojence od 01.03. do 25.03.2011 (ponedeljek - petek)
- 40% na celodnevno vstopnico (14 €), cena 8,40 €.
PTUJ
H Mercator
Dodatne iniormaaje in rezervaaje na tel.: 02/74-94-500, www.termefitui.si,rezervacije@terme-ptuj.si £
Kuharski nasveti
Regrat in motovilec
Letošnja zima je nasula obilo snega in vlage, sedaj pa je pravi čas za nabiranje regrata.
Mladi regrat je posebej cenjen, čeprav zahteva veliko časa za nabiranje. Večina vrtnarjev ima regrat za plevel, vendar ga danes tudi gojijo, pri nas pa ga nabiramo še vedno divje rastočega. Pri nabiranju izbiramo le mlade, nežne poganjke pred cvetenjem, ki so še posebej okusni. Nabiramo celo rastlino, tako da jo odrežemo tesno nad korenino pod listno rozeto, da ostanejo listi v šopu.
Regrat uspeva v naravi skoraj povsod po svetu, v Nemčiji in Franciji ga tudi pridelujejo. Mladi listi vsebujejo veliko vitamina A, B, C in D, sodi pa med zelenjavo, ki organizem čisti. Listi so sočni in rahlo grenki. Grenkobo regrat pridobiva tudi s starostjo, z različnimi dodatki, kot je krompir, kisla smetana , slanina, zaseka, pa jo zakrijemo.
Listi starejšega regrata so pogosto trdi in manj primerni za pripravo solat. Po nabiranju ga večkrat temeljito operemo in nato narežemo na 2 do 3 centimetre dolge trakove, le tako ga bodo z veseljem jedli tudi otroci in starejši. Najpogosteje si regrat pripravimo kot okusno solato. Nekoliko mehkejši postane in tudi upade, če mu dodamo vroč kuhan krompir ali pogreto kislo smetano in kuhan krompir, včasih pa so ga poparili s prepraženimi ocvirki in zaseko. Zraven krompirja, zaseke in kisle smetane se regrat lepo poda k okusu fižola in tudi
Manj razveseljivo pa je, da s prvimi toplejšimi sončnimi žarki postanejo aktivni tudi klopi in bolhe, ki so vzrok mnogim težavam naših malih kosmatinčkov. Bolhe povzročajo predvsem alergije z vsemi nezaželenimi posledicami: praskanjem, vnetjem kože, izpadanjem dlake, grizenjem po koži, krastami po koži in drugim. Posebej nevarno postane, če se
»prezrtih« stročnic, kot so soja, čičerika in bob.
Regrat lahko pripravimo tudi tako, da ga prelijemo z vročimi kockami slanine, da se nekoliko usede. Surove liste lahko dodamo drugim vrstam surove solate.
Poparjen regrat s prepraženo zaseko, slanino ali kislo smetano lahko uporabimo tudi kot okusen nadev za kanelone, torej pečene palačinke v sredini napolnimo z poparjenim regratom, zavijemo v obliki sarme, povaljamo v moki, raztepenih jajcih in drobtinah ter v vroči maščobi na hitro ocvremo.
Če regratu dodamo vročo kislo smetano, krompir ali za-seko, lahko iz njega pripravimo regratovo zloženko. Pripravimo testo za rezance, ga skuhamo v večjih testenih krpah ali uporabimo testo za lazanje. Damo ga v rahlo pomaščen pekač, nanj vsipamo manjšo količino nadeva in postopek nekajkrat ponovimo. Zadnja plast naj bo testo, čez katerega prelijemo mešanico kisle smetane in jajc. Po želji lahko na vsako plast regratove-ga nadeva naribamo poljuben poltrdi sir in narahlo prelijemo z mešanico kisle smetane in rumenjakov.
Pogosto skupaj z regratom mešamo tudi motovilec, kar ni naključno, saj so ga v Franciji skoraj obvezno jedli skupaj z regratom v času posta. (Regratu v Franciji pravijo tudi duhovni-
napredovala alergija ne zdravi pravočasno, saj so pogoste posledice v obliki gnojnega vnetja kože na različnih delih telesa. Zaradi padca odpornosti imunskega sistema se na živali razmnožijo tudi glivice in še dodatno obremenijo žival s srbenjem kože in posledičnim neumornim praskanjem. Sočasno skupno delovanje bakterij in glivic na organizem pa je ra-
kova solata.) Preden so vzgojili glavnato solato, je bil motovilec poglavitna zimska solata. Ponaša se z lepimi nežnimi listi, ki prenesejo tudi oster mraz, in je cenjen kot hranljiva solata, po okusu pa spominja na orehe. Zato ga v Angliji pred servira-njem pogosto potresejo z grobo sesekljanimi orehi.
Motovilec velja za delikateso med solatami. Najboljše je, da ga pripravimo samostojnega z osnovnim solatnim prelivom. Če mu dodajamo krompir, je obratno kot pri regratu - zmeraj dodajamo hladen, na tanke lističe narezan krompir. Zaradi nežnih listov ga pogosto uporabljamo tudi za dekoracijo hladnih začetnih jedi ali drugih solat.
Iz motovilca pripravimo različne solate. Posebej cenjena je z rakci in praženimi mandlji. Pripravimo jo tako, da repke kozic ali rakce skuhamo v slani vodi, ki ji dodamo še krhelj limone, lovorov list in nekaj zrnc celega popra. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej na suho prepražimo grobo sesekljane mandlje, lahko pa uporabimo tudi mandlje, ki so narezani na
zlog za katastrofalno zdravstveno stanje naše živali: koža je vlažna, v krastah, dlaka izpada na več mestih, žival začne močno zaudarjati, in če ni ustrezne in pravilne strokovne pomoči veterinarja, ki ima izkušnje s hujšimi dermatološkimi obolenji, je prognoza pogosto zelo slaba. Žalosti me, ker sem v ambulanti pogosto priča situacijam, ko lastnik pripelje psa na evtanazijo in pove, da je kuža bil večkrat zdravljen in da se ga ne da pozdraviti. Pozneje v pogovoru izvem, da se kužek praska že zelo dolgo, da je sicer bil pri veterinarju, vendar so injekcije pomagale samo kratek čas, potem pa se je praskal dalje. Tudi med vprašanji bralcev so primeri, ko se lastniki malih živali čudijo in sprašujejo, kako je mogoče, da se kuža praska dalje, čeprav je dobil ampulo proti bolham na kožo ali so mu namestili insekticidno ovratnico ali pa so ga skopali v insekti-cidnem šamponu in podobno.
Treba je vedeti, da so vsa omenjena dejanja (uporaba ampul priti bolham in ovratnic) namenjena preventivi oziroma izključno zaščiti naše živali pred bolhami, ne pa proti praskanju. Če je žival že v fazi alergične reakcije ter si praska in grize kožo, pa omenjena preventiva ne pomaga. V takem primeru
lističe ali na rezance. Pražimo jih med nenehnim mešanjem le toliko, da rahlo porjavijo. Motovilec očistimo, operemo in pripravimo z olivnim oljem ter ga enakomerno porazdelimo po servirnem krožniku. Ohlajene rakce po potrebi rahlo solimo, jim dodamo žlico kisle smetane in nekaj kapljic limoninega soka ali solatnega kisa. Tako pripravljene vsipamo na pripravljeni motovilec. Čez rakce in motovilec potresemo prepraže-ne mandlje.
Motovilec so včasih pogosto ponudili z rdečo peso ali ste-belno zeleno. Po okusu se lepo poda k pečenki in kuhani šunki. Primerne je tudi za kuhanje tako kot špinača, vendar po kuhanju ali dušenju nima tako finega okusa, zato ga skoraj zmeraj uživamo presnega. Vsebuje veliko provitamina A in vitamina C ter folne kisline in je odlično zimsko ali zgodnjespomladansko krepčilo. Še posebej se ga razveselimo, če ni na voljo druge zelenjave. Pogosto ga začinimo z omako vinegrete ali osnovnemu solatnemu prelivu dodamo sesekljano trdo kuhano jajce.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
je treba obiskati veterinarja, ki bo umiril alergijo in ukrepal z ustreznim zdravljenjem. Lastniki živali pogosto ravnajo napačno, ko predolgo čakajo na učinek ampul proti bolham ali učinek kopeli in šampona, žival pa se intenzivno praska dalje. Ponavljam: pri intenzivnem praskanju je potrebno poiskati pomoč veterinarja.
Drugače je pri klopih, saj ti ne povzročajo alergije, so pa prenašalci izredno nevarnih in težko ozdravljivih bolezni. Erli-hioza, borelioza, anaplazmoza, babezioza so samo nekatere od omenjenih tudi smrtno nevarnih bolezni, ki jih prenašajo klopi.
Borba proti bolham in klopom je izrednega pomena za vse lastnike malih hišnih živali. Danes imamo na voljo več učinkovitih sredstev. Preparati so v obliki ampul za kožni nanos, ovratnic in drugih pripravkov. Kupimo jih tam, kjer nam bodo znali ustrezno svetovati. Boljši preparati, ki se uvrščajo med zdravila, se lahko kupijo samo v specializiranih trgovinah in pri veterinarjih. Z njihovo pravilno rabo bomo našim malim kosmatinčkom bistveno dvignili kvaliteto življenja. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: E. Senčar
Tačke in repki
Bolhe in klopi postajajo nevarni
Mrzli zimski dnevi se poslavljajo in spomladansko sonce že vzbuja prijetne občutke pri nas in tudi pri naših živalih. Opazujemo lahko, kako se kužki in muce radi zadržujejo na spomladanskem soncu, kako dremavo sproščeno poležavajo na mestih, obsijanih s soncem, in s pridom izkoriščajo pozitivno energijo sonca, ki jih razveseljuje in napolnjuje z lepimi občutki.
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Ker v zadnjem času vse več govorimo o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, s katerimi bi lahko svoje pridelke predelali in izdelke prodali doma, na kmetiji, ali na bližnjih tržnicah in tako izboljšali finančni status na kmetijah, vam želim predstaviti nekaj zakonskih podlag za registracijo. Poudariti moram, da pogoji za registracijo niso več tako zakomplicirani, kot so bili pred leti, kljub temu pa moramo izpolnjevati nekatere pogoje.
Zakonu o kmetijstvu ( Ur. l. 45/08) opredeljuje, kaj je dopolnilna dejavnost na kmetiji in kdo jo lahko opravlja. Vrste dopolnilnih dejavnosti in posebne pogoje določa Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ( Ur. l. 61/05), sanitarno-tehnične in druge posebne pogoje za opravljanje posameznih vrst dopolnilnih dejavnosti pa predpisujejo različni pravilniki.
Zakon o kmetijstvu pravi: Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delo. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 hektarjev primerljivih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.
Vrste dopolnilnih dejavnosti
1.	predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov. V to skupino spadajo tudi: predelave živil živalskega izvora, kot so predelave mleka ali mesa; predelave živil rastlinskega izvora: predelava vrtnin (konzerviranje zelenjave, kisanje zelja in repe, zelenjavni sokovi, kis ...), sadja (sušenje sadja, izdelovanje sokov, žganje-kuha, sadna vina, marmelade ...), pridobivanje rastlinskih olj, peka kruha, potic in peciva, izdelovanje testenin, izdelava piva;
2.	prodaja kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ter prodaja drugje proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin. To pomeni, da lahko podajamo kot lasten izdelek tudi tistega, ki so nam ga izdelali iz naše surovine na kmetiji, ki ima registrirano tako dopolnilno dejavnost (različni sokovi, olje ....);
3.	turizem na kmetiji: gostinska dejavnost - različne oblike vinotočev, izletniška kmetija in kmetija z nastanitvami - sobe ali apartmaji za goste; negostin-ska dejavnost - ogled kmetije in njenih značilnosti, ogled okolice kmetije, prikaz del na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali in še kaj;
4.	dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji: storitve oziroma izdelki (npr: oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic);
5.	pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov;
6.	storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
7.	izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji;
8.	zbiranje in kompostiranje organskih snovi;
9.	ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib;
10.	aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.
Podrobneje so vse dejavnosti opredeljene v prilogi omenjene uredbe.
Omejitve
Pri opravljanju dopolnilnih dejavnosti je kar nekaj omejitvenih faktorjev.
Prva omejitev je dohodek. Zakon pravi: Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na člana kmetije ne sme presegati 1,5 povprečne letne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati tri povprečne letne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje celoten dohodek, ustvarjen na kmetiji z opravljanjem dopolnilne dejavnosti, ne glede na število vrst dopolnilnih dejavnosti in število njenih nosilcev.
Druga omejitev je največji fizični obseg proizvodnje. Naj omenim le nekatere: izletniška turistična kmetija lahko ima največ 60 sedežev, kmetija z nastanitvijo lahko ima največ 10 sob in število vseh postelj ne sme biti večje od 30; spečete lahko največ 13.500 kg kruha letno, 2000 kg potic, peciva in izdelate prav toliko testenin; pridobivanje energije iz obnovljivih virov je do 1 MW nazivne moči kotla oziroma generatorja.
Tretja omejitev so posebni pogoji za opravljanje različnih vrst dopolnilnih dejavnosti. Poglejmo nekatere: za predelavo živil živalskega izvora moramo pri neposredni prodaji končnemu potrošniku 100% surovin pridelati na lastni kmetiji; za predelavo živil rastlinskega izvora moramo najmanj 50% surovin pridelati sami, ostale pa morajo izhajati z drugih kmetij; na turistični kmetiji moramo pridelati najmanj 30 % surovin na lastni kmetiji, do 30 % vrednosti surovin se lahko kupi v trgovini, ostalo pa od drugih kmetij; pri ribogojstvu in predelavi sladkovodnih rib mora biti vodno zemljišče sestavni del kmetije; na kmetiji se lahko hkrati opravlja več vrst dopolnilnih dejavnosti.
Kot smo že omenili, za posamezne vrste dopolnilnih dejavnosti veljajo posebni pogoji glede ureditve prostorov in opreme, kar je predpisano v različnih pravilnikih za vsako dejavnost posebej.
Ko izpolnjujemo vse pogoje iz uredbe in posameznih pravilnikov, lahko na upravni enoti podamo vlogo za registracijo dopolnilne dejavnosti. Obstaja poseben obrazec, ki ga dobite na UE ali najdete na internetu. Ko dobite odločbo o registraciji, se morate vpisati še v register dopolnilnih dejavnosti na veterinarski upravi za nosilce predelav živil živalskega izvora in na zdravstveni inšpektorat za predelavo živil rastlinskega izvora. Turistične kmetije se morate vpisati v oba registra.
Nato se priglasite še na davčni upravi in se odločite, na kakšen način boste obdavčeni. Izbirate lahko med različnimi oblikami. Prijaviti pa morate svojo dejavnost tudi na AJPES - Agenciji RS za javne evidence, kjer dobite tudi matično številko svoje dejavnosti.
Ker je vsa odgovornost za varna živila prenesena na proizvajalca, morate za vse predelave živil in turistične kmetije imeti izdelano dobro higiensko prakso, v kateri zapišete: tehnološke procese, določite kontrolne točke, s katerimi boste zagotavljali, da bodo vaši izdelki res neoporečni in čim varnejši za zdravje vaših kupcev, načine in pogostost čiščenja prostorov in opreme, izobraževanja ...
Za registracijo dopolnilnih dejavnosti trenutno ne potrebujete nobene posebne izobrazbe, ker je prišlo do spremembe uredbe.
Vse dodatne informacije o dopolnilnih dejavnostih lahko dobite na Kmetij-sko-gozdarskem zavodu Ptuj, Ormoška cesta 28, pri Tereziji Meško in Slavici Strelec.
Slavica Strelec, inž. kmet.,
svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Krvodajalci
14. februar - Franc Roškar, Bresnica 15, Podgorci; Viljem Tr-stenjak, Vinski Vrh 30, Miklavž pri Ormožu; Herman Prejac, Sveti Tomaž 15 b; Anica Primožič, Vičanci 6, Velika Nedelja; Štefanija Babič, Pušenci 9, Ormož; Bojana Pajtler, Godeninci 42, Središče ob Dravi; Jožef Kump, Moravci v Slov. goricah; Štefka Arnuš, Dornava 56 c; Miran Ljubec, Zabovci 61; Leon Brodnjak, Bukovci 37 b; Danijel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Anton Feguš, Sedlašek 15 a; Tomaž Paluc, Ul. heroja Lacka 1, Ptuj; Marjan Koren, Sedlašek 119 a; Vinko Simonič, Dornava 3; Janko Muhič, Prvenci 5 e; Peter Brmež, Ul. Franca Kosca 12, Ptuj; Alen Hodnik, Arbajterjeva 1, Ptuj; Marjan Feguš, Stanošina 17; Janja Hameršak, Gubčeva ul. 4, Ptuj; Marjana Kmetec, Soviče 17; Nina Gonza, Podvinci 42; Andrej Trunk, Dornava 147 e; Marko Petek, Trubarjeva 9, Ptuj; Ivan Žunkovič, Vinarski trg 7, Ptuj; Alojz Kikl, Skor-ba 6; Ludvik Skela, Dobrina 65 b; Aleksander Čuš, Hlaponci 24 a; David Vidovič, Videm pri Ptuju 3 e; Sabina Kralj, Krčevina pri Vur-bergu; Matjaž Princl, Podlože 39 a; Stanislav Beranič, C. na Hajdi-no 17; Marjan Kolarič, Prešernova 21; Nedeljka Bušnja, Žmaučeva 4 c, Maribor.
17. februar - Doroteja Ko-cmut, Senarska 5, Sveta Trojica v Slovenskih goricah; Drago Škvorc,Godeninci 28, Središče ob Dravi; Rudolf Kosajnč, Veliki Brebrovnik 33; Marijan Pučko, Že-rovinci 35, Ivanjkovci; Marjan Ta-šner, Dolič 36; Vida Muršec, Ločki Vrh 52 a; Marjan Kokot, Majšperk 32; Miro Kokol, Janežovci 12 b; Jože Škofič, Destrnik 14; Janez Goričan, Placar 11 a; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Milena Vrečar, Drstelja 48; Darija Toplak, Mestni Vrh 99; Katica Kolarič, Grajena 19 a; Denis Kodrič, Kicar 10 a; Jožef Rubin, Arnolda Tovornika 6, Maribor; Marjan Kokol, Levanjci 30; Vlado Toplak, Mestni Vrh 99, Leon Kaučevič, Apače 177 a; Anton Pe-klar, Borovci 32 a; Andrej Malovič, Placar 37 a; Danica Ambrož, Mala vas 4; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Konrad Rodošek, Mestni Vrh 89; Slavko Arklinič, Markovci 67 f; Boris Bajec, Dolič 43 a; Marjan Bez-jak, Grajena 51 b; Mrjeta Kokol, Janežovci 12 b; Majda Marinič, Pobrežje 74 a; Janez Vogrinc, Čer-možiše 44; Igor Bezjak, Placerovci 4 a; Simona Majerič, Selska 6; Mi-lanko Kantar, Jenkova c. 9, Planina pri Sevnici; Darko Kos, Prapro-tnikova 12; Marija Lesjak, Miklavž na Dravskem polju; Stojan Kodrič, Kozminci 6 a; Miran Matjašič, Borovci 6; Franc Kukovec, Placar 7 a; Aleksander Selinšek, Stogovci 38; Vladimir Bauman, Arbajterjeva 3; Robert Menoni, Žabjak 4 b; Damir Lenart, Podvinci 126 c; Franček Lenart, Jiršovci 51 a; Ignac Sluga, Levanjci 26; Dušan Najvirt, Cele-strina 11, Maribor.
21. februar - Simon Voršič, Ul. dr. Horvata 16, Ormož; Bojan Cimerlajt, Sv. Tomaž 16; Mitja Novak, Vel. Brebrovnik 44; Melita Žmauc, Dragovič 9; Franc Kokot, Tibolci 39; Anton Zelenik, Vintarov-ci 36; Marijan Milinovič, Cirkovce 49 a; Aleksander Furek, Skorba 31 c; Ivan Korošec, Zabovci 4; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 1 d; Anton Vaupotič, Jablovec 21; Duša Ma-stnak, Vintarovci 72; Rudi Nahber-ger, Zg. Leskovec 10 b; Sonja Ku-kovec, Bukovci 85 b; Roman Sok, Moškanjci 124; Anton Cafuta, Zg. Jablane 18; Franc Križnjak, Veliki Vrh 84; Miran Predikaka, Lovrenc na Dr. polju 6; Branko Lorenčič, Dragovič 36 b; Jože Majerhofer, Hajdoše 40; Simon Zorec, Gomila 11; Borut Šalamun, Nova vas 101; Matevž Žgavc, Mestni Vrh 74 a; Damir Šolman, Čermožiše 45 d.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Strah
Vprašanje: Kako naj verjamem v dobro?
Odgovor: Vaše vprašanje je v osnovi zelo splošno in vendarle pomembno, kajti v sebi skriva modrost, to je iskanje nečesa, kar človeku pomaga pri njegovem bistvu. Verjeti v nekaj je pozitivna vibracija, ki prinaša ugodne rešitve tako na osebni kot duhovni ravni. Spremembe, ki jih piše življenje vsak dan, so zaradi tega, da nekdo dojame, da se mora odločiti in narediti rez. Preteklost je pomembna samo v bistvu, da v sebi skriva modrost, in skozi to se spremenimo. Seveda je nekdo celo svoje življenje ujet v dobro in slabo. Oboje obstaja in modri ljudje so od nekdaj prepričani, da imaš toliko prijateljev kot sovražnikov. Samo tako se vzpostavi neko ravnovesje. Vendar je nujno, da mora človek slabe reči pozabiti in se z njimi ne sme obremenjevati. Skozi celo zgodovino človeštva se je izkazalo, da se dobro z dobrim povrne. Čas, ki prihaja, prinaša ključne novosti, vse tisto, kar je neuporabno, bo odšlo. Osebne stiske v življenju so izraz duhovne naloge in ozave-ščanje starih vzorcev. Največkrat je tako, da če nečesa ne moreš spremeniti, je dobro, da to sprejmeš. In po drugi strani je tako, da privabljaš v življenje tisto, kar prinaša izziv. Zakaj verjeti v dobro? Na to vprašanje ni enostavnega odgovora in je odvisno od posameznika, kako si določi prioritete. Dejstvo pa je, da je zemeljsko življenje samo potovanje in da skozi to nekdo najde zaupanje. Včasih je potrebna tudi osebna borba, ki vnaša zaupanje v zakonito-
sti popolnosti. Seveda nobena situacija ni tako kritična, da ne bomo našli osebnega ključa do rešitve. Dogodki se ponavadi razrešijo v skupno dobro. Problem pa nastane tedaj, ko nekdo sebično gleda nase in je mnenja, da se mu godi krivica. Ni mišljeno dejansko, ampak v prenesem pomenu, da se mu dogaja samo slabo. Seveda so tudi izjeme, toda te so ponavadi zelo močne osebnosti in skrivajo globoko v sebi univerzalnost. Vprašanje pa je, ali se tega zavedajo ali ne. Pod črto je takole: če nekdo verjame v dobro, bo lahko premagal vse obremenitve usode. Če bi vsi razmišljali pozitivno, bi vse okoli postalo blagoslov. Imejte se radi in srečno.
Šifra: Konec ali nov začetek
Vprašanje: Konec leta sva se s fantom po sedmih letih razšla. V tem obdobju sem zelo zmedena in
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
negotova. Zanima me, kaj se mi obeta v prihodnosti na področju ljubezni, ali bom srečala sorodno dušo in ali si bom ustvarila družino.
Odgovor: Draga bralka, naše življenje je sestavljeno iz vzponov in padcev, tako je tudi v naravi: po silovitem dežju posije toplo sonce in pričara nekaj čarobnih trenutkov sreče. Krog večne usode se vrti in prinaša veliko prijetnosti in možnosti za razvoj tako na zasebni kot duhovni ravni. Ne vem, ali verjamete, toda vsak človek je na Zemljo poslan z neko nalogo.
Boli vas, da vas je partner zapustil in da ste ostali sama. Počutite se izigrani. Prepričan sem, da imate preveč časa in da razmišljate o vsem nekoliko preveč negativno. Zavedajte se, da ko se vrata sreča zaprejo, vam bo usoda odprla okno in pokazala pot. Vsak konec ima v življenju
Sovražni govor
Stanislavo iz okolice Ptuja postaja strah, saj se vsepovsod - v časopisih, revijah, po TV, radiu, na internetu, skratka v vseh medijih - pojavljajo same sovražne izjave zoper posameznike, posamezne skupine, združenja, stranke. Celo člani državnega parlamenta javno grozijo drugim, javne osebe z navdihom negativnega naboja govorijo o svojih političnih nasprotnikih, oblastniki se smehljajo in se ne zmenijo niti za ta dogajanja, še manj pa za večino ljudi pri nas, ki živi vedno bolj človeka nevredno življenje, pravice otrok so kršene, saj ne morejo mnogi niti na počitnice, medtem, ko nekateri, ki so blizu oblasti, za uro ali dve skačejo v Dubaj na čaj ... Boji se zase, za svoje otroke in vnuke. Zanima jo, kakšni ljudje so to, ki tako govorijo in grozijo, diskreditirajo. Kaj je psihološko ozadje vsega tega?
Psihološko ozadje takega sovražnega govora pri posameznikih in skupinah, ki ga artikulirajo, je v njihovem strahu za lasten obstoj, saj se zavedajo ne le svoje nezmožnosti, temveč predvsem dejstva, da obstajajo boljši od njih, in krute resnice, da so izneverili svoje volivce, saj je življenje vedno slabše za večino in ta večina skorajda ne živi več, ampak le životari. V takem sovražnem govoru je predvsem projekcija lastnih negativnih in sovražnih teženj, toda k sreči vsega tega ne bodo udejanjili, saj ne živimo v Libiji, temveč v Evropski uniji. Tako je lahko Stanislavo vseeno manj strah zase in svoje bližnje, življenje posameznika v demokraciji je namreč vseeno dragocenejše, kot je to bilo in je še v totalitarnih režimih.
Jasno je tudi dejstvo, da je na žalost še eno tisočletja staro ozadje vsega tega sovražnega govora - to je boj za oblast. Kajti ko imaš oblast v rokah, je takoj blizu tebe denar, kapital in potem ogromna moč, ki je mnogi ne želijo izpustiti iz rok. Zvesta spremljevalka tej oblasti in moči pa je korupcija (o enem primeru le-te, vsaj etično, če že ne pravno dokazanem, pa se te dneve mnogo govori).
Demokracija nam omogoča tudi nove volitve in takrat bo spet možnost, da bolje in bolj sproščeno zaživimo, če bomo izbrali program in nosilce le-tega, ki nam bo to omogočili.
Mag. Bojan Šinko
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
prizvok novega začetka in tudi v vašem primeru ne bo nič drugače. Torej pogumno naprej in kmalu se vam bo nasmehnila sreča. Seveda vam je moški, ki vam je namenjen kot srčni izvoljenec, lahko sorodna duša, toda predvsem bo učitelj in ogledalo. Skupaj se bosta učila in zorela, kot jabolka. Vsak dan je za vas lahko nov izziv in priložnost za neko srečo in radost. Predajte se zvokom čudovite melodije in našli boste tisto, kar iščete. Vsekakor boste imeli otroke in si ustvarili družino.
Bog pa je tisti, ki duši vdahne nek načrt in namen in vse se bo dogodilo tedaj, ko je božja volja. Z ničimer se ni dobro obremenjevati, ampak pogledati na vse, kar se vam dogaja, kot na priložnost za novosti. In ne pozabite, da ste ljubljeno bitje, kajti toliko ljudi vas ima radi. Ljubezen je univerzalni jezik brezpogojne ljubezni. Želim vam veliko veselih in srečnih trenutkov.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Spoznavanje učenja
Kaj je učenje?
Spo štovani bralci Štajerskega tednika, pred vami je rubrika »Spoznavanje učenja«, v kateri vam bom skušal približati značilnosti učenja različnih zahtevnostih ravni, od tistih najpreprostejših do tistih bolj zapletenih, in opisati dejavnike uspešnega učenja z vidika učenca, recimo kako na učenje vplivajo individualne razlike v sposobnostih, stilih spoznavanja in učenja, v učnih strategijah, motivaciji in osebnostih lastnostih itd. Zakaj? Kot študent pedagogike in kot večletni prostovoljec sem namreč pri delu z otroci, učenci, dijaki in starejšimi učečimi se osebami spoznal, da jim primanjkuje ravno poznavanje tehnik in strategij učenja in slednje so tiste, ki so še kako pomembne za dosego čim kvalitetnejšega in dolgotrajnega znanja. V pomoč pri mojem delu mi je bila profesorica Barica Marentič Požar-nik in predvsem njeno delo Psihologija učenja in pouka, katero je tudi moj bogat vir informacij, ki vam jih želim predstaviti.
Torej, kaj je učenje? Uradna
in strokovna definicija učenja (UNESCO/ ISCED 1993) se glasi: »Učenje je vsaka sprememba v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmožnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev.« Običajni odgovori anketiranih na prej zastavljeno vprašanje pa se precej razlikujejo in so predvsem asociacije na šolsko učenje kot recimo pridobivanje znanja, knjiga, ponavljanje, branje,... kar je, če malce karikiram, povezano s sedenjem za knjigo ali zvezkom s spremljajočimi čustvi napora, nelagodja, dolgčasa in včasih tudi strahu. Vendar pa je pomembno poudariti, da je učenje tudi še vse kaj drugega. Recimo učimo se tudi ob dobri skupinski diskusiji, med načrtovanjem in izdelovanjem projekta, na eksurzijah, obisku gledališča ali muzeja,. To vprašanje in predvsem želja po ugotovitvi in klasifikaciji vrst pojmovanj učenja s perspektive tistega, ki se uči, so botrovale številnim raziskavam. Eno pionirskih je na tem področju opravil Saljo (1992, cit. Po Ramsden 1993).
Raziskava je pokazala, da lahko pojmovanja v grobem razdelimo na nižja, kjer je bistvo le povečanje količine znanja, zbiranje nepovezanih spoznanj, dejstev, pojmov in teorij z namenom takojšnjega ali poznejšega obnavljanja in na višja pojmovanja učenja, kjer je učenje dojeto kot proces kvalitativnega spreminjanja že obstoječih pojmov in pogledov, kjer ustvarjamo smisel, dobivamo razumevanje in ustvarjamo nove smiselne povezave med podatki. To pomeni, da znamo več, da gledamo na stvari drugače in da se ob tem tudi sami spreminjamo.
Na tem mestu bi rad poudaril, da so nižja pojmovanja pri razvoju še kako pomembna, saj so osnova in temelj vseh višje sledečih, vendar raziskave pri nas (Šteh-Kure, 1998) kažejo, da pri dijakih in tudi pri študentih prevladujejo v večini nižja zasnovana pojmovanja učenja. Če povem drugače to pomeni, da med našimi bodočimi intelektualci prevladuje pojmovanje učenja kot kopičenja znanja in zapomnitve spoznanj, do katerih so prišli drugi. Takšno pojmovanje posledično tudi vpliva na sam proces pouka, ki tako ostaja zgolj transmisija - prenašanje gotovega znanja, ki pa je prepogosto ločeno od izkušenj učencev in od konkretnih življenjskih okoliščin. Posledica takšnega pouka je premajhna
trajnost in uporabnost znanja, nizka motivacija, slabi rezultati in odpor do šole kot takšne. V izogib takšnemu šolskemu sistemu vse več raziskovalnih dokazov potrjuje, da je kakovostno učenje tisto, ki učenca celostno, miselno in čustveno aktivira. Takšno učenje imenujemo aktivno učenje in je tem bolj uspešnejše, če poteka s samostojnim iskanjem in razmišljanjem učečega se, s smiselnim dialogom v skupini, s postavljanjem in preizkušanjem hipotez. To je učenje, ki človeka miselno in čustveno aktivira, je osebno pomembno in vpeto v resnične življenjske okoliščine. Aktivno učenje bo zato dalo verjetno trajnejše znanje, ki bo uporabno v novih situacijah, pomagalo nam bo razumeti sebe in svet. Tudi pouk bi ob izvajanju aktivnega učenja postal živa transakcija - skupek smiselnih interakcij med učiteljem in učenci ter med učenci samimi - in končno tudi transformacija - spreminjanje pojmovanj o svetu in tudi spreminjanje osebnosti; kar bi pomenilo dosego zastavljenih ciljev našega šolstva.
Kako to doseči? Predvsem je potrebno »šolsko učenje« približati »nešolskemu« - naravnemu učenju. Potrebno je poiskati učne vsebine oz. primere k učni vsebini, ki so učencu osebno pomembne in vsajene v njegove življenjske
okoliščine in tako prebuditi njegovo spontano vedoželj-nost in notranjo motivacijo. Nadalje je potrebno učno vsebino povezati s spretnostmi in informacijami, ki so pomembne za vsakodnevno preživetje, ki jih navsezadnje tudi vsakodnevno uporabljamo in izvršujemo, in s tem prebuditi živo željo in učenčev občutek potrebe po naučiti se teh spretnosti in veščin. Nujno je tudi, da se učenec zaveda, da je povsem normalno, da se kdaj pa kdaj prosi za pomoč in da lahko pomoč kadarkoli tudi dobi pri svojem mentorju (učitelj ali kdorkoli drug), ki ga podpira in vodi. Na tem mestu bi še morda opozoril, da omenjeno vodenje ne pomeni izvajanje stvari in obveznosti namesto učenca, temveč nuditi podporo v smislu spodbujanja in nakazovanja poti, kako doseči želeni cilj.
Nanizanih je nekaj predlogov, ki bodo zagotovo pripomogli k uspešnejšemu učenju, a potrebno se je zavedati, da so šole (in tudi tradicionalni pedagoški prijemi) nujno potrebne tudi zato, da se ljudje naučijo stvari kot so simbolične vsebine, abstraktna znanja spoznavne spretnosti itd., ki se jih sicer v vsakodnevnem življenju ne bi.
Vir: Požarnik Marentič B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana. DZS.
Jernej Šoštar
Slo pop - rock novice
Člani zasedbe Siddharta so se v začetku tedna odpravili v Los Angeles, kjer bodo s producentom Rossom Robinso-nom v slabem mesecu dni izoblikovali dokončen zvok novih skladb. Še pred odhodom v LA pa je Siddharta v soboto nastopila na medijsko najodmevnejši prireditvi pri nas - Viktorjih. Predstavili so skladbo General, ki je po Malishki drugi singel in napoveduje enega najodmevnejših glasbenih dogodkov letošnjega začetka poletja - izid Siddhartinega albuma, ki bo v celoti posnet 18. junija na velikem koncertu v Ljubljani.
■k-k-k
Skupina Big Foot Mama bo po uspešni premieri celovečernega filma Tist dan v tednu 30. marca odigrala enega redkih koncertov v Ljubljani, in sicer na festivalu Orto fest. Medtem so fantje začeli pripravljati material za sedmi studijski album, ki ga je napovedala uspešnica Pot iz trnja, spomladi pa nameravajo izdati tudi nov singel.
-k-k-k
Zadnja leta izjemno aktivna novomeška zasedba Dan D se po zasluženem polletnem premoru vrača na koncertne odre. Prvi veliki nastop jih čaka na tradicionalni Cvičkariji v Križankah 20. aprila. Nekaj posebnega bo intimen koncert, ki ga pripravljajo v izjemnem okolju Sodnega stolpa v Mariboru v okviru Festivala Lent 24. junija, seveda pa ne bodo manjkali tudi na letošnjem Rock Otočcu (2. julija).
Preden pa na koncertnih odrih ponovno okusijo tisto pravo in prvinsko rokersko energijo, zaradi katere je Dan D že nekaj let najprepoznavnejša in najbolj zaželena zasedba pri nas, bo radijske postaje začarala pesem Magično - nov singel z aktualnega albuma Ure letenja za ekstravagantneptice.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. TIDE - VLAK LJUBEZNI 9. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - VIJA VAJA VEN 8. TRKAJ ^BLAŽKA - NEVIDNI 7. VLADO KRESLIN - ENA PESEM 6. SIDDHARTA - MALISHKA 5. MIRAN RUDAN - LJUBIM TE 4. ZLATKO - ZLATO TI DAJE SIJAJ, NE PA SREČE 3. MAJA KEUC - VANILIJA 2. OMAR NABER - BISTVO SKRITO JE OČEM 1. TANJA ŽAGAR - TIHO TEČE SAVA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Manca Izmajlova in trio Eroika
Po uspešnem koncertu v Cankarjevem domu v lanskem letu in koncertu v beograjskem Sava centru bosta Manca in Benjamin Izmajlov 8. aprila v Mariboru skupaj s simfoničnim orkestrom pripravila izjemen glasbeni dogodek. Na glasbeni oder je Manca Izmajlova povabila tudi tri izjemne tenoriste Eroika, ki bodo še dodatno obogatili ta nepozabni koncertni večer.
Manca in Benjamin Izmajlov, slovenska glasbena ustvarjalca, ambasadorja slovanske in slovenske kulture, z letom 2011 pričenjata koncertno turnejo v svetovnih prestolnicah, kjer skupaj s simfoničnim orkestrom MOS filma iz Moskve predstavljata projekt Slovanska duša. ideja o širitvi slovanske glasbene kulturne dediščine se je rodila ob otvoritvenem koncertu IV. Slovanskega festivala, na katerem sta glasbenika nastopila kot glavna solista in bila tudi nagrajena s posebno medaljo za medkulturne stike.
Slovanska duša je prvi projekt na svetu, ki se slovanske
glasbe loti v žanru »crossover« oz. simfonična estrada. Njegov pomen je približati glasbo slovanskih narodov vsem narodnostim in generacijam, saj le-ta na svetovnem glasbenem prizorišču praktično ne obstaja. Projekt združuje glasbo sedmih narodov in vključuje tele žanre: klasika, narodna pesem, filmske teme ter popularne skladbe. Velik del veličastnosti projekta in način, kako se lahko tako različna glasba združi, leži v popolnoma novih aranžmajih Slavka Avsenika ml. in Benjamina Izmajlova, ki so sodobno filmsko navdahnjeni.
Kot gostje bodo na koncer-
Filmski kotiček
Cu do vi to
Vsebina: Uxbal je moški srednjih let, ki ga je življenje zaneslo v socialno in kriminalno podzemlje Barcelone. Z ženo, ki trpi za bipolarno motnjo, živita ločeno. Ona občasno hodi k njegovemu bratu, on pa se z otrokoma stiska v neki najeti luknji. Ukvarja se s posredništvom med zločinci, od prodajalcev ponaredkov do ilegalnih šivalnic, kjer za pest riža delajo Kitajci, od prodajanja ilegalnih delavcev na gradbišča do podkupovanja policije. Življenje se zdi v slepi ulici, toliko bolj, ko izve, da ima raka na prostati, ki se je že razširil na druge dele telesa. V filmu spremljamo nekaj njegovih zadnjih dni, ko želi v poskusu nekakšne odrešitve popraviti razne krivice in pred svojim odhodom stvari posta-
Biutiful
Igrajo: Javier Bardem, Maricel Alvarez, Hanaa Bouchaib, Guillermo Estrella
Scenarij: Alejandro Gonzalez Inarritu, Armando Bo in Nicolás Giacobone Režija: Alejandro Gonzalez Inarritu Žanr: drama Dolžina: 147 minut Leto: 2010
Država: Španija, Mehika
viti na svoje mesto ...
Običajno je pot neameriških režiserjev takšna: doma posnamejo enega ali nekaj odmevnih umetniških filmov, pač v danih omejenih okvirih, nakar jih po-hopsa Hollywood, kjer pa so le delavci ob tekočem traku, kajti vsebino in podobo filma diktirajo producenti. Polni gnusa se čez nekaj let in po nekaj generičnih filmih vrnejo domov, kjer še naprej snemajo kritiško priljubljene umetniške filme, čeprav večino časa porabijo za iskanje financ.
Alejandro Gonzalez Inarritu je ta potek obrnil na glavo. Sicer je res začel v rodni Mehiki s kratkimi filmi, a že po svojem prvem odmevnem celovečerni odšel v Hollywood, kjer pa ni zapadel v očitno past, ampak je še naprej fural svojo vizijo. Njegova ameriška filma 21 gramov in Babilon sta vrhunec njegove kariere. Ču do vi to je zopet posnel izven Hollywoo-da, tokrat v Španiji, a zanimivo, da v njegovi karieri pomeni korak nazaj.
Še vedno je ostal zvest socialni depresiji, življenju običajnega človeka in nevidnim nitim, s katerimi ljudje drug drugemu krojimo življenja, toda Čudovito je le standardno napisan in standardno posnet film. Inarritu se je tokrat odpovedal vsakršnim eksperimentom, rezultat
tu zapeli trije izjemni vokali-sti, zbrani v triu Eroika. Matjaž Robavs (bariton), Aljaž Farasin (tenor) in Metod Žunec (tenor) so klasično
Manca Izmajlova bo aprila nastopila v dvorani Tabor v Mariboru.
izobraženi in šolani pevci, ki jih v glasbeno celoto povezuje dirigent, aranžer in produ-cent Patrik Greblo. O njihovi izjemni priljubljenosti pričajo razprodani koncerti ter osvojena platinasta plošča - diskografsko priznanje za izjemno prodajo njihovega prvenca. Temu je junija 2009 sledila druga studijska plošča Nad mestom se dani, ki je od izida na prvem mestu najbolj prodajanih plošč v Sloveniji kraljevala kar 14 tednov. V letu 2010 pa je zasedba prejela priznanje za najpopularnejšo glasbeno skupino - Vikendov gong popularnosti.
MZ
pa je popolno utelešenje vsega, na kar pomislimo, ko rečemo »evropski umetniški film«. Je torej dolg (dve uri in pol), govori o socialnem dnu, prežema ga depresija, občutek brezizho-dnosti, odsotnost vsakršnega upanja za junake in podobno. Skratka, pravi slovenski film starega kova.
Izbira Barcelone kot kraja dogajanja najbrž ni naključje, ker je ta kraj samo na videz glamu-rozen, v resnici pa vse to podzemlje tudi v resnici že sili na dan, vključno z depresijo. Glavni junak je sicer kriminalec, toda mehkoba njegovega srca je vprašljiva: je takšen zato, ker ve, da bo umrl, ali pa je le mož,
ki so ga kruti valovi življenja zanesli v kriminal, kjer je vedno na robu preživetja? V bistvu to vprašanje niti ni toliko pomembno kot spoznanje, da čeprav je film posnet, kot se šika, in mu pravzaprav ne moremo ničesar očitati, na koncu kljub vsem kritiškim hvalospevom iz kina odidemo prazni, kot da ne bi gledali ničesar. Morda je temu krivo to, da se film kljub vsej svoji dolžini nikoli ne spusti globlje od tega, kar prikaže v prvih petih minutah, zato sledi 140 minut enakih in istih zadev, vse do konca, ko tip umre. (Ups - tega mogoče ne bi smel napisati ...)
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, k je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Foto: arhiv
SESTAVIL
EDI KLASINC
mazilo za rane
nas gledališki igralec
PREKRŠČEVA-LEC
tkanina za obvezovanje ran
sveti egipčanski bik
gospodarski razcvet, boom
ameriški pisatelj (isaac)
film mirana zupaniča iz leta 2001
gora v armeniji
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
vzhodno pokrivalo
tedenska revija
naša dramaturgi-nja
F. IGRALKA DRU
ŽIVALSKA USTNICA
bivši brazilski nogometaš
alžirska luka
vzhodni del vojvodine
ruska znamka piva
osamljenost
lovec na sinice
majhen lesen sodček
skušnjava (primorsko)
mesto v franciji
vitezova zvezda
merjasec, perman
rokometni vratar (aleš)
alkinojeva hči
fr. teror. organizacija
PREBIVALEC ČIKEČKE VASI
smučarka bakke
pevec smolar
mlečni izdelek
bat
kolesarski funkcionar glavnik
štefan istenič
srb. pevec (mile)
prebivalec osijeka
Ugankarski slovarček: ARAGAC = gora v Armeniji, visoka 4090 m, ASAMA = vulkan na japonskem otoku Honšuju, BARABE = film Mirana Zupaniča iz leta 2001, IVANOVO = ruska znamka piva, NAVZIKAA = Alkinojeva hči, OAS = francoska teroristična organizacija, pAnDUR = slovenska dramaturginja (Livia, 1959-), TANTAVA = skušnjava (primorsko).
'uega® 'uejo 'aegejv 'earnipa 'BABA
'aqejeg 'oppuay 'ego 'Aoiujsv 'auuj. '>|ej} ¡upo 'wnq 'f!>| 'svo 'suueor 's|dv 'IS 'Jnpuej ewn 'eze§ 'siiuetue 'isiideqeue 'OA]siAe>js 'L)e~| e>jer 'pie^g 'zapv 'Atieu 'eiuesv 'ueqog :onavhoooa '9>|uezjj>| 9) a9hs9y
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 26. marec
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PRO-
GRAM. (Radio Ptuj). NEDELJA, 27. marec
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do
24.00 ure GLASBENE ZELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK 28. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kaj-zovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 V živo z Maručo. 21.00 Kviz piramida (Vladimir Kajzovar). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PRO-
GRAM. (Radio Univox ). TOREK, 29. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Avto-radio (Danilo Majcen). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja (z Marijo Slodnjak). 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje). SREDA, 30. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Po-dravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtič-karije z Mišo Pušenjak in Karolino Pu-tarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). ČETRTEK, 31. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PETEK, 1. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahberger-jem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
Horoskop
OVEN
V	tem tednu boste spoznali, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Nedvomno bo za vas neka
ugodna priložnost, kjer boste morali uporabiti inteligenco, razum in zdravo pamet. Improvizacija se vam bo izplačala v ljubezni; kolikor boste dajali, toliko tudi prejemate.
Sn BIK
Volja in trdnost vam bosta v pomoč in spoznali boste, da je življenje kot prijetna pesem. Počasi in vztrajno si boste morali zavihati rokave in se lotiti vseh obveznosti, ki vam bodo dane. Sprostilo in z energijo vas bo napolnila narava, delo na vrtu in ustvarjalnost v ljubezni.
DVOJČKA
, Delovne obveznosti se bodo ko--r^ J pičile, in četudi ne boste najbolj """' navdušeni, se morate odločiti in reči bobu bob. Čustveno življenje bo simbolizirano s školjko bisernico, ki v sebi skriva prelep zaklad. Pomladna jutra bodo božala vašo dušo in skozi pogovor boste odkrili neznano.
RAK
Hrepenenje vam bo pokazalo pot in vlilo motivacijo. Pred vami bo energičen čas in zadevam boste v celoti kos. Ne smete se obremenjevati in morate narediti neko selekcijo, tudi ko vidite, da nekdo potrebuje vašo pomoč. Ambiciozno obdobje vas čaka na delovnem mestu.
LEV
■Tj Odprle se vam bodo nove poti in stvarem boste prišli do dna. Pred tem bo nujno, da na zadeve pogledate z drugega zornega kota. Notranja volja vam bo v pomoč in podporo. Na delovnem mestu se bodo uspehi odvijali hitreje v primeru skupinskega dela in naporov.
DEVICA
Pred vami je čas poslovnih odločitev in trezne presoje. Nakazano je, da se ne boste zanašali na druge, ampak se vsega lotili aktivno. V ljubezni vas bo spremljala strast in ljubljeni osebi boste na pravilen način izpovedali ljubezen. Resnica je ta, da iz majhnega raste veliko.
TEHTNICA
V	vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Čustveno se boste odprli in se začeli na pravilen način pogovarjati. Trdna odločitev, kaj morate spremeniti, vam bo v pomoč. Na delovnem mestu se bodo kocke usode dolgo časa vrtele in na koncu bo vse v vašo korist.
ŠKORPIJON
Intenzivna čustva se bodo okrepila in dokazali boste, da ste lahko zelo magnetični. Zadeve se bodo odvijale v vaši bližini in v vašo korist. Notranja trdnost in besedna impulzivnost prinašata zmes uspehov. Odpravite se lahko h kozmetičarki ali frizerju!
STRELEC
Ljubljeni osebi boste izpovedali ljubezen in naredili pomemben korak naprej. V življenju je tako, da ima vsako obdobje svoje izzive. Pomembno bo, da se vsega lotite s pridihom kreativnosti. Notranji pogum in volja vam bosta v pomoč in čaka vas spro-ščujoča zabava.
KOZOROG
Spoznali boste lepote življenja in se odločili, kaj morate narediti, da doživite neko posebno harmonijo. Počasi bo čas, da sledite osebni legendi, tako boste naredili dobro zase. Notranja volja in trden namen vnašata prijetnosti in nakazano je, da boste končno sledili svojim sanjam.
VODNAR
Pred vami je prijeten teden, napredek je viden skozi komunikacijo in intelektualne stvari. Pogumno stopate naprej in skozi pogovor napredujete na osebni ravni. Ni vse zlato, kar se sveti. Na delovnem mestu vam bodo v pomoč sodelavci, v ljubezni bodo dobrodošli partnerjevi namigi.
RIBI
Korak za korakom hitite naprej. Tako boste uvideli, kaj morate še spremeniti, in spoznali boste, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Notranja modrost vam prinaša nove poglede in trden namen po spremembah. Blesteli boste na delovnem mestu in tudi pri denarnih zadevah.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
POSLUSAJTE NAS NA
INTERNETU: www.radio-tednik.si
ana frank
star možak
alfi nipič
26 Štajerski
Tednikove akcije, bralci pišejo
petek • 25. marca 2011
Iščete svoj stil
Bodoča soferka v sportno-damski preobleki
Suzana DrevenSek je 32-letna mamica 10 let stare hčerka, po poklic je cvetličarka, doma v Zasadih (občina Destrnik), trenutno brez zaposlitve. A ne sedi križem rok: nov izziv išče v poklicu Soferke; izpit za vožnjo kamiona s prikolico je že naredila, čaka pa jo Se izpit za avtobus, ker bi bila rada avtobusna Soferka.
V	prostem času Suzana rada plava in pleše, gre v kino. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila mama in kot vse izzive v življenju je tudi tega sprejela.
V	kozmetičnem salonu Neda, Suzana ga je obiskala prvič, so ugotovili, da ima suho in zelo občutljivo kožo, ki jo bo morala zelo skrbno negovati. Po površinskem čiščenju in odstranitvi odmrlih celic so ji opravili še depilacijo obraza. Svetovali so ji tudi globinsko čiščenje.
Črna barva las, za katero se je odločila Suzana, ji pristaja. Na sprednjem delu, kjer so lasje ostali daljši, so ji v Frizerskem salonu Stanka naredili pramene v rdečem odtenku, s čimer je pričeska, za katero je poskrbela frizerka Stanka Peršuh, dosegla razigranost. Lase je ostrigla asimetrično, oblikovala pa s fenom. Uporabila je Welline izdelke.
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v marcu *
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Suzana prej ...
... in pozneje
Vizažistka Minka Feguš je make up pričela z nanosom pudra, s katerim je v celoti prekrila obraz. Veke je poudarila v temno sivih in vijoličastih tonih, na trepalnice nanesla črno maskaro, obrobila ustnice ter jih poudarila z rjavo rdečim glosom. (Če pa zdaj ne bo naredila izpita za avtobus ... Opomba moškega dela uredništva)
„Suzana je polna energije , ki jo oddaja tudi v okolje in prenaša na vse v svoji bližini kljub trenutni brezposelnosti. Ker bo, če ji bo šoferski izpit omogočil dobiti službo, večino
svojega časa preživela v hlačah, ki so bile že doslej njeno priljubljeno oblačilo, sem jo oblekla v damo s športnim pridihom -izbrala sem ji krilo. Čokoladno rjavo krilo in športno rjavo-bež jakno sem našla v trgovini Modiana, rjavo majico in šal pa na policah trgovine Mura. Škornje in torbico so posodili v trgovini Alpina. K rjavemu krilu sem dodala še rjavo majico z globljim dekoltejem na V, preko tega je Suzana oblekla športno jakno, ki je na zunanji strani rjave barve, na notranji pa bež. Ta efekt je viden pri ovratniku in na spodvihanih rokavih. Za
neobvezno/obvezni dodatek pa vedno lahko poskrbimo s kakšnim šalom ali nakitom. Tokrat sem kot dodatek izbrala sivi šal z vijoličastimi detajli. Z dodanimi rjavimi in torbico lahko začne svoj športno-dam-ski pohod po parkirišču velikih tovornjakov, naj fantje vidijo, s kom bodo imeli opravka! Ob vsaki ponujeni priložnosti naj Suzani ne bo odveč zamenjati hlač s kakšnim krilom ali obleko, naj si privošči to, kar je zaenkrat dano samo še ženskam. Pa ne da moškim ne bi pristajala, le upati si je treba," je Suzanino stilsko prenovo podrobneje predstavila stilist-ka Sanja Veličkovic
Ker gospa Suzana dela cele dneve in ima skoraj vedno enako držo telesa, se to pozna na njeni hrbtenici: začnejo se pojavljati bolečine, zakrčene mišice. V vseh teh primerih se priporoča masaža hrbta dvakrat na teden, da se mišice razbremenijo in sprostijo, olajšajo se tudi bolečine in psihično počutje posameznika. Z masažo hrbta bomo dosegli tudi lažje „delovanje", je povedala kozmetičarka Tamara Galun iz kozmetičnega studia Olimpic.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Suzana v novi podobi - v oblačilih iz Modiane in Mure, čevlji in torbica pa so iz Alpine.
Slovenska Bistrica • Letos na zimovanju več kot 80 otrok
Spomini na zimo(vanje) so Se sveži
Od leta 2005 v Vrtcu Otona Župančiča iz Slovenske Bistrice - vanj spadajo vrtci iz občin Slovenske Bistrice, Poljčan, Makol in Oplotnice - organizirajo za otroke vrtca zimovanje na Boču. Od začetnih, skoraj Stiridesetih, se zdaj že dve leti udeležuje zimovanja nad osemdeset otrok, zato pripravljajo zimovanje v dveh skupinah.
Prva skupina otrok je letos zimovala od nedelje, 27. februarja, pa do srede, 2. marca, druga pa nato od srede pa do sobote, 5. marca. Prav vsi otroci so bili navdušeni nad vsem, kar se je na Boču dogajalo.
Vodji zimovanja Zlatka Ko-cijan (vse od začetka) in Tanja Rajzman sta izkušeni vzgojiteljici, ki sta na zimova-nju že bili, medtem ko so ostale vzgojiteljice v večini bile na zimovanju prvič. To seveda ni zmotilo programa dela, ki so ga pripravile vzgojiteljice otrokom. Od iskanja zaklada zvečer z baterijami do pižama partija, poslušanja zgodb, kot je Legenda o bočkem zmaju in veliko druženja v naravi, vse to je botrovalo, da so otroci uživali in vsaj za nekaj dni pozabili na starše. Tako je bila ločitev od staršev - za marsikaterega otroka prva - bolj težka preizkušnja za starše kot za otroke. Otroci iz enot Poljčane, Makole, Pragersko, Ciciban, Sonček ter Zgornje in Spodnje Polskave so raziskovali okolico doma na Boču, ki leži na nadmorski višini 698 metrov in mu mnogi pravijo štajerski Triglav. Druga skupina otrok je imela celo srečo, da so se lahko med zimovanjem sankali in še
uživali v zimskih radostih. Posebej so otroke razvajali tudi s prirejenimi meniji hrane in treba je poudariti, da jim je upravnik planinskega doma na Boču Bojan Kamenšek kuhal hrano, ki jo otroci v vrtcu običajno najraje jedo. Če pa ste vprašali vzgojiteljice, ali so vsi otroci pojedli svoj obrok, so zagotovile, da so pojedli veliko več kot običajno. Druženje na prostem in nenehne aktivnosti so tudi na tem področju dobro vplivale na otroke.
Stanka Stegne, pomočnica ravnateljice Vrtca Otona Župančiča iz Slovenske Bistrice,
ki skrbi, da zimovanje poteka nemoteno, pravi: »Staršem na uvodnem sestanku povemo, da je to odlična priložnost za otroka, ki se osamosvaja. Tako se vedno več staršev odloča za zimovanje svojega otroka. Otroci so zadovoljni, tudi starši, čeprav imamo pripravljene telefonske številke staršev, da jih pokličemo, če bi otroci imeli preveliko domotožje. Z veseljem povem, da do zdaj še ni bilo treba poklicati nobenega starša.« V vrtcu razmišljajo, da bodo v prihodnosti povabili v naravo zraven otrok še starše in tako bodo utrjevali
medsebojne družinske odnose. Sicer pa gredo v začetku poletja na Boč tudi otroci, ki se v vrtcu vse leto pridno udeležujejo planinskih pohodov, ki jih pripravljajo vzgojiteljice. To so otroci cicibani planinci, ki gredo za nagrado na trodnevno bivanje na Boč.
Mnogi otroci, ki so bili na zimovanju, so želeli oditi tudi
do stolpa na Boču, vendar bo to verjetno naloga, ki jo bodo opravili skupaj s starši ob lepšem vremenu, ko bo razgled odpiral pogled daleč v daljavo. Planinci trdijo, da je najdaljši razgled s stolpa januarja ali februarja, ko je suh in mrzel zrak. Takrat se razgled raztegne do Ptujske Gore, ptujskega gradu, vse tja do Blatnega jezera, Slemena pri Zagrebu, čez Pohorje do Koralp pri Gradcu. Mogoče je videti tudi celotno Posavje od Bistrice ob Sotli, Bohorja, Lisce, Svetih Gor vse tja do Zidanega mosta. Izkušeni planinci pravijo, da iz stolpa na Boču lahko vidijo tudi do Triglava, predsednik planinskega društva Poljčane Janko Kovačič pa pravi, da je s Tri-
glava videl špic Boča. Stolp na Boču so planinci v celoti obnovili leta 2007, tako da je dostop do njega varen, ob pravi meri previdnosti, seveda. Od planinskega doma na Boču je do stolpa, ki leži na nadmorski višini 980 metrov, mogoče priti v dobri uri hoje. In če boste pri stolpu srečali kakšnega izkušenega planinca, vam bo čudovit razgled tudi opisal in pokazal. Mnogi morda niso razmišljali, da bi odšli na Boč, saj ga večina Bistričanov vidi kar z domačega praga, vendar otroci znajo biti vztrajni. Prva priložnost za obisk Boča bo morda že kmalu, ko bo cvetela velikonočnica, ta velika trdoživa vijolična roža, ki je ponos Boča. Nataša Pogorevc Tarkuš
Zimske radosti na Boču v začetku marca
Spomini na zimo so še sveži ...
Foto: NPT
Foto: NPT
Ptuj • Ptujska gimnazijka zastopa Slovenijo v Evropi
Na Akademiji srednjeevropskih sol ACES
ACES, Akademija srednjeevropskih šol s sedežem na Dunaju, je neprofitna organizacija, ki je bila zasnovana leta 2006. ACES nudi konkretne možnosti za aktivno sodelovanje v mednarodnih izmenjavah, razvijanje prijateljstev preko meja, za razpravo o evropskih vrednotah in temah z vrstniki iz tujine ter vzpostavlja kvaliteten skupni prostor za učenje in medkulturni dialog, ki nas nauči gledati na svet s široko odprtimi očmi.
Filozofija celotne organizacije sloni na medsebojnem sodelovanju, prečkanju mej, premostitvi predsodkov in predvsem na vzgajanju mladih, da postanejo aktivni in odgovorni državljani. Trenutno v projektih aktivno sodeluje 15 držav: Albanija, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Madžarska, Kosovo, Makedonija, Moldavija, Črna gora, Romunija, Srbija, Slovaška in Slovenija. Šole iz vseh teh držav so povabljene k iskanju partnerske šole v tujini, s katero izpeljejo letni projekt. Gimnazija Ptuj letos že četrto leto sodeluje na letnem razpisu v okviru ACES-a, z rednim sodelovanjem pa smo si lani prislužili zlato plaketo.
No, pa preidimo s formalnosti na moje osebne ACES-ove izkušnje. Z organizacijo sem se prvič srečala marca 2010, ko sem se kot predstavnica projekta »We care, we act - we are the SURVIVORS« odpravila na petdnevno srečanje v Bratislavo. Še zmeraj se dogodka z veseljem spominjam. V tako odličnem vzdušju in v vsej moji ambicioznosti sem postala slovenska ACES-ambasadorka
in »jezikovna pomočnica« za angleščino, nemščino, francoščino in slovenščino. Kot amba-sadorka sem večkrat nastopila na glavnem odru in imela sem čast spoznati Stanislava Vido-viča, slovenskega političnega ambasadorja na Slovaškem. Ker se je naša tema navezovala na ločevanje odpadkov, sva imeli z dijakinjo iz partnerske mol-davijske šole obleke iz recikliranih materialov in sva bili prava atrakcija za fotografe, snemalce in druge udeležence, ki so se z nama fotografirali. Dala sem tudi nekaj intervjujev za slovenske in tuje televizije ter jih že nekaj dni po vrnitvi domov odkrila na spletnem portalu YouTube.
V zadnjih vrsticah svojega poročila o ACES-ovi Akademiji 2010 sem zapisala: »Če na vse skupaj pogledam kot na zaključeno celoto, moram priznati, da je bila to neprecenljiva izkušnja in mi je v čast, da sem imela možnost biti del nje ter se udeležiti tega posebnega srečanja, ki je bilo zame nasploh prvo, ki sem se ga kadarkoli udeležila. Sklenila so se čudovita čezmejna prijateljstva in postala sem veliko bolj odprta.
Foto: zasebni arhiv
Ptujska dijakinja Tadeja Vaupotič (v sredini) s kolegico iz Moldavi-je v oblekah iz odpadne embalaže (Akademija, marec 2010)
Foto: zasebni arhiv
Dijaki pri delu - Koncil in Strateški dan. (november 2010)
Foto: zasebni arhiv
ACES-ovi ambasadorji iz sodelujočih držav. (Akademija, marec 2010)
Resnično upam, da bom imela še kdaj možnost doživeti kaj podobnega, prav tako pa verjamem, da se bomo še srečali! Lepi spomini prav gotovo ostajajo in bodo z menoj v mojem srcu živeli naprej.«
Da sta me ideja in način dela popolnoma prevzela, je postalo jasno kaj kmalu za tem, ko sem dobila povabilo na letni razpis za »tutorja«. Ni mi bilo treba dosti razmišljati o tem, ali naj se prijavim ali ne - kot bi mignil, sem izpolnila prijavnico in jo poslala po elektronski pošti. Čez dva dni sem prejela klic z Dunaja, na drugi strani pa sem zaslišala glas v angleščini, ki me je živahno nagovoril. Prijazen gospod iz telefonske slušalke mi je povedal, da so navdušeni nad mojim življenjepisom in bi me z veseljem hoteli postaviti v vlogo »tutorke«, neke vrste pomočnice in koordinatorke ostalih 300 dijakov in profesorjev, ki se bodo udeležili Akademije v marcu. Ponudbo sem navdušeno sprejela in oči so mi kar žarele od veselja!
Prav neverjetno, a že nekaj dni za tem so mi na spletni na-
slov poslali elektronsko pošto, v kateri so pojasnili svojo idejo, ki se je kovala že več let. Hoteli so namreč zasnovati prvi ACES-ov posvetovalni organ. Odločili so se, da bodo izbirali med vsemi dijaki in profesorji iz teh petnajstih držav, ki so članice ACES-a, svet pa bo sestavljalo osem članov, štirje dijaki in štirje profesorji, vsak iz svoje države. Pripada nam dvoletni mandat.
Kot so mi povedali kasneje, so že na Akademiji opazili mojo gorečnost, dinamičnost in delovno zagnanost, zato so želeli, da postanem članica prvega ACES-ovega »koncila« in »strateškega dneva«.
Našo skupino torej sestavljamo dijaki iz Slovenije, Bolgarije, Slovaške in Avstrije ter profesorji iz Madžarske, Srbije, Hrvaške in Romunije.
»First ACES Council and Strategy day« je potekal 29. in 30. novembra 2010 v prostorih Medkulturnega centra in Erste Bank na Dunaju. Ko sem se tisto nedeljo, 28. novembra, namestila v hotelu, nisem niti približno slutila, da mi je bila
dodeljena zelo pomembna vloga - predvsem iz evropskega vidika. Misel, da smo prišli na Dunaj s točno določenim namenom in da gre za spoštovanja vredno nalogo, pa me je prešinila že na našem prvem srečanju, ko nam je vodja organizacije rekel: »Vi ste vsi naša prva izbira. Ravno zato je ta skupina tako popolna.«
V naslednjih dneh smo se pogovarjali. Zelo zelo zeloooo veliko pogovarjali. Od jutra do poznega popoldneva smo gubali naše možgane, delili mnenja, predvsem pa iskali in razvijali nove poti ACES-a v prihodnosti. Kljub temu da se naše delo na prvi pogled morda ne zdi tako težko, moram priznati, da smo zvečer vsi izčrpani popadali v postelje. Vodstvo organizacije in tudi profesorji so na koncu pokazali največ navdušenja ravno nad dijaki, ki smo se izkazali za izredno kreativne. Res smo namreč predstavili mnogo zamisli, ki smo jih gojili v naših glavah. Misli so nam neprestano švigale sem ter tja, kot iskrice - in na koncu so res zanetile ogenj novih idej.
Temu, da smo spletli čudo-
vit mozaik idej in zamisli, naše delo pa je obrodilo bogate sadove, je najverjetneje botrovalo dejstvo, da prihajamo iz popolnoma različnih okolij, starostnih skupin in socialnih podlag. Naša vizija je ustvariti skupni prostor za učenje drug od drugega in drug z drugim. Ko enkrat postaneš član te velike ACES-ove družine, spoznaš, kaj pomeni od drugih črpati pozitivno energijo in elan, biti nekomu navdih ter sodelovati pri oblikovanju prihodnosti Evrope! Zbrani koščki ACES-ove sestavljanke se bodo počasi začeli združevati in slika bo dobila pravo podobo, kajti naše zamisli se bodo postopoma začele uresničevati.
Kot članica ACES-ovega sveta in »tutorka« obenem bom imela na Akademiji veliko dela! Letos bo potekala od 29. marca do 1. aprila v hotelu Diplomat v Pragi. To nedeljo grem na pot! Našega ponovnega srečanja se že veselim, saj verjamem, da bomo spet ustvarili mnogo lepih spominov in bomo polni pričakovanja čakali, da se spet snidemo.
Tadeja Vaupotič
Ptuj • »Posestniki« na ekskurziji v Avstriji in na Madžarskem
Obisk tovarne kmetijske mehanizacije Vogel noot
V sodelovanju s podjetjem Kmetijstvo Polanec so se člani Strojnega krožka Posestnik tokrat odpravili na ogled tovarne plugov Vogel noot. Tovarna, ki obratuje že 140 let, je na dveh lokacijah: v Avstriji (Wartberg) in na Madžarskem (Mezögepgyar).
V avstrijskem obratu je zaposlenih 160, v večjem madžarskem pa 390 delavcev. Tovarna je sicer najbolj znana po proizvodnji plugov, a poleg tega proizvajajo še linijo strojev za osnovno obdelavo tal in nego rastlin, kot so mulčerji, podra-hljači, vrtavkaste brane, predse-tveniki, sejalnice in škropilnice. V svetu je tovarna znana tudi po proizvodnji grelnih teles, radiatorjev, kjer prav tako ponujajo vrhunske tehnološke in inova-tivne rešitve ogrevanja prostorov.
Ob strokovno vodenem ogledu obeh lokacij so poudarili, da poteka celotna proizvodnja kmetijske mehanizacije skoraj izključno po naročilu, saj se naročniki v svojih željah in potrebah (gre vendarle za dobavo mehanizacije po domala vsem svetu) močno razlikujejo. To gre predvsem razumeti v odvisnosti
od tipa tal, z morebitnimi pojavi skal ali drugih motečih faktorjev v tleh.
Udeleženci so si na obeh lokacijah lahko do potankosti ogledali postopek nastajanja in montaže, nastavitev in uravnovešanje plugov, vse od vstopne jeklene surovine, preko kovač-nice, kjer kujejo in kalijo veliko sestavnih delov za pluge, preko izjemno natančnega laserskega rezanja iz zelo kakovostnih jeklenih plošč do robotiziranega (dvostranskega) varjenja, pa vse do lakirnice in končne montaže plugov. Morda je umno poudariti, da kakovosti namenjajo veliko pozornost, saj npr. plužnim deskam, ki so kasneje pri delu izpostavljene velikim obremenitvam, v postopku izdelave dodajo še fazo »poboljšanje« materiala. Izdelovanje po naročilu pride do izraza predvsem zaradi specifičnih potreb posamičnih
naročnikov, a v tem pogledu zasledimo velik poudarek na hidravličnih (ne več toliko mehan-
skih) varovalih plužnih teles.
Znotraj podjetja deluje še hčerinsko podjetje »Premium
parts«, ki zagotavlja nadomestne dele tako za lastne proizvode kot za proizvode drugih znamk.
Foto: Jože Murko
Člani strojnega krožka pred tovarno Vogel noot
Povedali so, da trg oskrbujejo s kar 2.300 različnimi rezervnimi in nadomestnimi deli za kmetijsko mehanizacijo.
V sklepnem delu so trije vodilni možje tega dogodka (Anton Zemljak, predsednik SK Posestnik, Franc Planinšek, direktor Kmetijstva Polanec, in Gerhard Mulleder, Vogel noot) vsem udeležencem ekskurzije razodeli še dodatne zanimivosti v zvezi s tem podjetjem, kot najpomembnejšo pa gre poudariti namero vodstva po ekspanziji proizvodnje. V ta namen bodo v kratkem potrebovali novo delovno silo, po besedah g. Mul-lederja kar 200 novih delavcev. Dogodek so udeleženci zaključili v eni izmed znamenitih madžarskih csard, kjer so ob dobri hrani in pijači lahko zanimivo razpravo še dolgo nadaljevali. Jože Murko, KGZ Ptuj,
Kmetijska svetovalna služba
Lovrenc • 10. ocenjevanje podeželskih dobrot
Kvaliteta vzorcev vse višja
V organizaciji Turističnega društva občine Kidričevo so minuli konec tedna v dvorani v Lovrencu pripravili jubilejno, 10. ocenjevanje podeželskih dobrot; z veseljem ugotavljajo, da sta tako število kot kvaliteta vzorcev iz leta v leto višja.
/0		
* venija	W TI	
		
		|¡L~ M
	H .	/ t I 1
		
		
Foto. M. Ozmec
Zvonko Babič iz Župečje vasi (desno) je osvojil kar štiri prva mesta: za šunkarico, tlačenko, pečeno svinjsko ribico in pečeno slanino.
Foto. M. Ozmec
Najboljši gemaj in najboljši kvinton je pridelal Branko Sitar (desno) iz Kungote pri Ptuju.
Kot je na nedeljski sklepni slovesnosti pojasnil predsednik TD Kidričevo Davorin Urih, so vzorce za suhome-sne izdelke, brajdovščino in domače bučno olje zbirali že v soboto, v nedeljo pa sveže vzorce kruha, pletenic, potic in keksov. Mesne izdelke je ocenjevala komisija, ki jo je vodil Peter Pribožič, sodelovala pa sta še Viktor Postružnik in Bojan Grušovnik. Zanimivo je, da so letos sprejeli v ocenjevanje kar 36 vzorcev različnih mesnin, po mnenju komisije pa so bili vsi dobri. Kar 15 vzorcev je bilo ocenjeno z 18 ali več točkami, to pa pomeni zelo dobro kakovost. Po posameznih kategorijah so zmagali: najboljši jablanski želodec, suho domačo salamo in klobaso v zaseki je izdelal Peter Če-lofiga iz Spodnjih Jablan 41, najboljšo šunkarico, tlačenko,
pečeno svinjsko ribico in pečeno slanino Zvonko Babič iz Župečje vasi 44, najboljše meso iz tunke pa Srečko Lah iz Pongrc 28 c.
Kruh, pletenice in kekse so ocenjevali Franci Levstik, Marija Horvat in Terezija Me-ško, v ocenjevanje pa so prejeli 4 vzorce kruhov, 2 vzorca keksov in 1 vzorec testenin. Najboljši kruh je spekel Robert Žitnik iz Starošinc 37 a, najboljše kekse in najboljše rezance pa Janja Metličar iz Zgornjih Jablan 30 a.
V kategoriji domačih vin -brajdovščine so letos prejeli 25 vzorcev, od tega 4 vzorce gemaja ter 21 vzorcev kvin-tona ali mešanega domačega vina. Ocenjevalna komisija v sestavi Bojan Lubaj, Boris Ur-bančič in Edi Hojnik je 1. mesto v obeh kategorijah prisodila Branku Sitarju iz Kungote
pri Ptuju 158.
Prvič pa so letos ocenjevali domače bučno olje. Komisija v sestavi Marija Predikaka, Boštjan Kuhar in Marija Metli-čar je prejela kar 9 vzorcev in bila po svoje presenečena, saj so bili vsi zelo dobri, najvišjo oceno pa je prejelo bučno olje, ki ga je izdelal Jože Go-ričan, Stražgonjca 36 pri Pra-gerskem.
Zbrane na sklepni slovesnosti s svečano razglasitvijo rezultatov ter podelitvijo priznanj je nagovoril župan občine Kidričevo Anton Lesko-var, s kulturnim programom pa so za popestritev poskrbeli mlada pevka Katja Babič, skupina ljudskih godcev in pevcev Stari mačkoni iz okolice Makol, skupina mladih harmonikarjev pod vodstvom Primoža Zvira ter pevski trio Fantje treh vasi iz Lovrenca, ki letos slavi okrogli jubilej.
Tudi po letošnji zaključni slovesnosti so vse vzorce lahko pokusili številni obiskovalci od blizu in daleč, ogledali pa so si lahko tudi razstavo ročnodelskih izdelkov na temo pomlad, ki so jo pripravile članice in člani TD Kidričevo skupaj z Društvom žensk Kidričevo ter Kulturnim društvom Lovrenc.
Splošna ugotovitev organizatorjev in udeležencev ocenjevanja podeželskih dobrot v občini Kidričevo je, da so tudi po zaslugi te prireditve izdelki iz leta v leto številnejši in predvsem kvalitetnejši. Z veseljem pa ugotavljajo tudi dejstvo, da je v občini Kidričevo vse več registriranih kmetij, ki se profesionalno ukvarjajo s predelavo mesa in mestnih izdelkov; trenutno se s to zahtevno dejavnostjo preživlja že pet kmetij s tega območja.
M. Ozmec
Destrnik • Prva rez stare trte
Prvi grozd ob volitvah 2012
V drugi polovici marca je tudi destrniška potomka najstarejše trte na svetu, mariborske modre kavčine, sicer precej sramežljivo in skrito pred javnostjo doživela prvo rez.
Čast deviške rezi pa na De-strniku ni pripadla glavnemu gospodarju, ampak glavnemu skrbniku, predsedniku tamkajšnjega turističnega društva (TD) Ivanu Hauptmanu, medtem ko je župan - gospodar trte - temu dejanju lahko le prisostvoval in ga nadzoroval ... De-strniška znamenita potomka raste ob nedavno obnovljeni viničariji, ki jo ima prav tako v upravljanju TD.
„Prvi rezi naše moder kavčine - žametne črnine so letos ob županu prisostvovali člani upravnega in nadzornega odbora društva, vsi skupaj pa smo ji po opravljeni rezi nazdravili z željo, da bi še naprej lepo ra-
sla in uspevala. Zaenkrat lahko kot skrbnik rečem, da se je trta glede na lokacijo dobro prijela. V letošnjem letu seveda še ne pričakujemo pridelka, saj želimo, da se dobro ukorenini in razvije, pričakujemo pa prve grozde v letu 2012. V prihodnje nameravamo trto napeljati kot brajdo pred in na vini-čarijo," je ob mini slavnostnem dogodku povedal predsednik TD Ivan Hauptman in dodal, da bo naslednje leto prireditev ob rezi in morebitni trgatvi prvega grozdja, ki se bo zgodila prav okoli državnozborskih volitev, precej manj siromašna kot letos.
SM
Ivan Hauptman je opravil prvo, deviško rez destrniške črnine.
arhiv društva
žametne
Od tod in tam
Markom • Zlatoporočenca Horvat
V nedeljo, 20. marca, sta po 50 letih zakona pred matičarja znova stopila zakonca Marija in Peter Horvat iz Bukovcev. Civilni obred zlate poroke je v poročni dvorani občine Markovci opravil župan Milan Gabrovec. Zlati ženin Peter Horvat je bil rojen 9. marca 1941 v Bukovcih, zlata nevesta Marija pa 30. junija 1937 v Novi vasi pri Markovcih. V zakonski stan sta stopila 11. marca 1961 v Markovcih. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: hčerke Ana, Ida in Brigita ter sin Dani. Danes sta Horvatova ponosna stara starša vnukom Marku, Barbari, Petri, Natanaelu in Tadeju, pred tremi meseci pa sta postala tudi pradedek in prababica deklici Aneji. Na fotografiji sta zlati ženin in nevesta s pričama - hčerko Ano in sinom Danijem (v prvi vrsti).
MZ
Kidričevo • Zlata poroka Weissbacherjevih
Foto: zasebni arhiv
V Njivercah, Ob železnici 4, sta v krogu svojih najdražjih 5. februarja obeležila 50 let skupnega življenja Franc in Marija Weissbacher. Zlati ženin Franc je bil rojen 30. septembra 1937 v Šturmovcih, njegova soproga Marija, rojena Dukarič, pa 19. julija 1939 v Jazbini Cvetlinski na Hrvaškem. Da si bosta zvesta v dobrem in slabem, sta si slovesno obljubila februarja 1961. Njun dom je napolnil otroški smeh kar šestih otrok, od katerih je danes živih še pet. Medtem ko je Franc odhajal na delo v Talum, je Marija doma kot gospodinja skrbela za dom in otroke. Danes ju razveseljuje tudi pogled na njunih pet vnukov. Zlato poroko je opravil župan občine Kidričevo Anton Leskovar ter jima ob tej priložnosti izrekel iskrene čestitke.
Mojca Trafela
Ptuj • Festival kitare
Foto: Tone Stojko
Med 30. marcem in 3. aprilom bo na Ptuju potekal 6. festival kitare, ki ga vsako leto organizirajo v ptujskem Centru interesnih dejavnosti (CID).
Pričeli ga bodo najmlajši udeleženci, perspektivni kitaristi nižjih glasbenih šol s Štajerske, s koncertom 30. marca ob 19. uri v Glasbeni šoli Karola Pahorja. 1. aprila ob 20. uri bo v CID-u nastopil Agostino di Giorgio trio, 2. aprila ob 20. uri bosta v CID-u nastopila Jer-ko Novak in Žarko Ignjatovič (na fotografiji), 3. april pa bo dan za rock - ob 19. uri se bo v CID-u predstavil Tadej Košir trio z gosti, udeleženci rock kitarske delavnice. Vzporedno bosta namreč potekali dve delavnici: jazz kitarska (ki jo bo vodil Di Giorgio za študente jazz kitare 2. aprila ob 12. uri v Glasbeni šoli Karola Pahorja) in rock kitarska 3. aprila ob 15. uri -vodil jo bo Tadej Košir. Ker je število prostih mest omejeno, svetujejo čimprejšnjo prijavo.
Polona Ambrožič
Foto: MZ
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7a, Destrnik, GSM 051 415 490.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
IZDELAVA, popravila in servisiranje pohištva, izdelava kuhinjskega pohištva, izdelava ostalega pohištva po meri. Montaža stavbnega in ostalega pohištva. Gregor Stramič, s. p., Zg. Pristava 4a, Ptujska Gora, tel. 031 671 754.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obha-jilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 14. do 18. ure. Tel. 031 894 183.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www.brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
xfnilumed
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSKE storitve za podjetja in s. p. opravljam. Petra Zelenko, s. p., Bolečka vas 6 d, 2323 Ptujska Gora, GSM: 031 712 863, e-mail: pisarna. petra@gmail.com.
jfSlimmer
^ VVELLN6SS CLUBS
TEČAJ ZDRAVEGA HUJŠANJA. Prijavite se na 041 461 266. Darinka Pesek, s. p., Miklošičeva ulica 5, Ptuj.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
PO KONKURENČNIH CENAH izvajamo vse vrste izolacijskih fasad in napušče. Urejamo EKO kredite in SUBVENCIJE za nepovratna sredstva. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj.Tel: 02/788 59 60, GSM: 041/834 860.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
INŠTRUKCIJE iz MAT., FIZ., SLOV. in TUJIH JEZIKOV ter PRIPRAVE NA MATURO nudijo profesorji z izkušnjami. Nudimo tudi PREVAJANJE IN LEKTORIRANJE. Jezikovna šola ONTARIO, Novi trg 6, Ptuj, tel. (02) 779 10 80.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva. Možna dostava. G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p., tel.: 041/ 610 210 ali 02/769 15 91.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih. Telefon 051 828 683.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 33 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 1401.
V NAJEM vzamem ali kupim kmetijsko zemljišče na območju občin Ptuj, Videm ali Hajdina. Tel. 041 315 392.
PRODAM manjši vinograd z brunarico na lepi lokaciji. Tel. 041 779 755.
PRODAM predsetvenik širine 4 m , hidravlično zapiranje, ter predse-tvenik 2,80 m. Tel. 041 817 766 ali 02 758 10 61.
PRODAM bukova, in gabrova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM prašiče v teži od 25 do 100 kg, mesnati tip, linija 44 in 54, z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766.
PRODAJAMO BELE piščance domače reje , Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
PRODAM VOZ ZAPRAVLJIVČEK, vreden ogleda, cena po dogovoru. GSM 031 623 079.
PRODAM odojke, mesnate dolge pasme. Tel. 757 32 1 1.
PRODAMO suhe žagane akacijeve količke za vinograd, cena: 0,50 eur / kos, in slamo v balah, cena po dogovoru, ter nerabljen štedilnik na trdo gorivo, obzidan s pečnica-mi, dimenzija 105 x 60 x 85 cm, cena: 630,00 eur. Informacije po 16. uri na 051 395 082.
PRODAM svinjo, težko cca 180 kg, domače reje. Tel. 782 43 31.
UGODNO prodam hlevski gnoj. Tel. 041 955 324.
TRAKTOR Univerzal, Zetor ali Fiat in kmetijsko mehanizacijo kupimo, plačilo takoj. Ponudbe na tel. 041 646 087.
BUKOVA drva, razžgana na 25 ali 33, zložena v paleti, prodam. Tel. 041 893 305.
PRODAM štiriredno pnevmatsko Oltovo sejalnico, cena 1400 €. Tel. 041 687 735.
V NAJEM dam njive v Trnovski vasi. Tel. 070 893 765.
PRODAM pujske od 30 do 35 kg. Tel. 755-23-21.
PRODAM pujske od 20 do 50 kg in od 60 do 120 kg. Tel. 041/233704.
TRAKTOR IMT 540, traktorsko kosilnico, cisterno za gnojevko Creina, nakladalko sena, tračni obračalnik in sadilec koruze prodam. Tel.041/896-915.
PRODAMO dvobrazdni 14-colski Oltov plug, generalno obnovljen in pobarvan. Prodamo tudi 130 kg prašiča domače reje. Cena po dogovoru. 031 274 707.
NESNICE, RJAVE, 19-tedenske, pred nesnostjo, prodajamo. Rešek , Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
PURANE, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PIŠČANCE, 4-tedenske, težke 1,20 kg, za nadaljnjo rejo. Naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše.
PRODAM senene bale - štirikotne. Tel. 041 485 731.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sort jonagold, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, možna dostava. Telefon 769 26 91.
PRODAM kosilnico Gorenje Muta, stari tip, priključki freza, kosa, mulčer. Telefon 031 56 88 81.
PRODAM semenski krompir, prva množitev, z deklaracijo. Telefon 02 790 7221.
PRODAM prašiče domače reje od 50 do 60 kg. Telefon 02 766 15 31.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM oddamo dvosobno opremljeno stanovanje v okolici Ptuja, vse ostalo pri ogledu. GSM 031 623 079.
ENOSNOBNO OPREMLJENO stanovanje, 50 m2, oddamo v najem v Hajdošah. Tel. 040 644 601.
V	NAJEM ODDAM opremljeno sobo študentki, ki ji nudim tople obroke, vse ostalo po dogovoru. Tel. 031 430 122.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899.
PRODAM dvosobno stanovanje v Kidričevem, 1. nadst., obnovljena kopalnica. 041/754 850.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju z lepim razgledom na Ptuj, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
UGODNO prodam na novo preurejeno in obnovljeno mansardno stanovanje na Ptuju. Tel. 030 396 757.
Krvodajalci
24. februar - Gregor Fekonja, Ihova 26, Benedikt; Majda Bezjak, Velika Nedelja 41; Robert Tibaut, Mezgovci 12 a; Andreja Frijol, Trnovci 30; Tatjana Petek, Rucmanci 39; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104 d; Branko Merc, Pobrežje 119 a; Marijana Sok, Sodinci 21 a; Marija Polanec, Krčevina pri Vurbergu; Petra
Dominc, Rimska ploščad 17; Vjekoslav Homec, Dornava 14 a; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Andelo Maračič, Rimska ploščad 1; Jožef Lončarič, Zg. Hajdina 203 b; Anton Peršuh, Trnovec 4 a; Stanko Solina, Jiršovci 59; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu; Boris Zelenik, Žetale 46; Alojz Janžekovič,
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio Tednik Ptuj. št. 5/2000, in Ur. l. RS št. 26/2004, Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2008) Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj v letu 2011
Občina Markovci podeljuje naslednja priznanja:
-	največ en (1) naziv »častni občan Občine Markovci«
-	dve (2) plaketi občine Markovci
-	eno (1) listino občine Markovci
-	pohvalo občine Markovci
1.	Naziv »častni občan Občine Markovci« se podeli posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu občine.
2.	Plaketa občine Markovci se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela.
3.	Listina občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja občino.
4.	Pohvala občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam v letu, ko praznujejo okrogle jubileje svojega aktivnega delovanja (10., 20., 30. itd. obletnica).
II.	Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.	Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki.
IV.	Rok za oddajo predlogov za podelitev priznanj je do vključno srede, 20. aprila 2011, do 11. ure, ne glede na to, ali je predlog podan osebno ali preko pošte.
Vloge - predloge je potrebno nasloviti na Komisijo za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Priznanja bodo podeljena ob letošnjem občinskem prazniku dne 6. maja 2011.
Milan Gabrovec, prof., župan
Strelci 5; Jana Jerenec, Cirkovce 46; Simona Smolinger Levst, Ul. Jožefe Lackove 28, Ptuj; Sebastijan Matjašič, Juršinci 34; Boris Ledar, Praprotniko-va 5; Janko Zamuda, Tibolci 55; Silva Prezelj, Podvinci 51 a; Maks Kostanje-vec, Pobrežje 98 b; Stanko Lenart, Nova vas 72; Milan Mlakar, Kicar 138 a; Marjeta Sušec, Gubčeva 10; Vlasta Mlinarič, Potrčeva c. 50; Franc Janžekovič, Slomi 7 a; Boris Rukav, Dornava 51 a; Marjan Cajnko, Nova vas 100 b; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7; Gordana Šori, Juršinci 78; Jožef Rajh, Apače 294; Tina Zupanc, Vodruž 2 b, Šentjur; Viktor Leben, Moškanjci 46 e; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Miran Gojko-vič, Hajdoše 64; Srečko Toplak, Vičanci 98; Vinko Matjašič, Gabrnik 22; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Asja Stropnik, Mestni Vrh 17 c; Janez Serdinšek, Lovrenc na Dravskem polju; Boštjan Zupanič, Hajdoše 10.
28. februar - Goran Brenholc, Mali Bre-brovnik 22; Benjamin Fekonja, Vinski Vrh 55 a; Tomislav Munda, Ključarovci 15 b; Martina Zadravec, Miklavž pri Ormožu 52; Mirko Fekonja, Vinski Vrh 55; Janez Rajh, Gabrnik34 a; Ana Roškar, Zagorci 13; Štefka Majcen, Zagorci 3 a; Milan Pernek, Repišče 16; Sonja Pre-dikaka, Šturmovci 11; Brigita Hergan, Cirkovce 34; Milan Čuš, Gabrnik 31; Bojan Muršič, Senčak 4; Laura Krajnc, Brezovci 20; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Boštjan Kos, Grajenščak 36 a; Franc Ratek, Gabrnik 1; Ivan Vičar, Rotman 18; Branislav Svenšek, Žetale 105; Irena Rajh, Gabrnik 34 a; Slavko Klaj-derič, Cirkulane 46; Janez Štumberger Stojnci 20; Avgust Kodrič, Čermožiše 98; Vida Hojnik, Hlaponci 10; Mihael Bohanec, Zagorci 53 a; Janez Žnida-rič, Lancova vas pri Ptuju; Andrej Plohl, Draženci 21; Anton Topolovec, Mariborska 39, Ptuj; Katarina Holc, Zagorci 81; Ivan Sledič, Stoperce 23; Franc Si-monič, Gabrnik 3; Štefka Plohl, Sakušak 52; Marjan Munda, Juršinci 27 d; Denis Brumen, Sakušak 26; Vladimir Vozlič, Zamušani 4 a; Albina Vršič, Ribiška pot 9 a, Ptuj; Katica Petrovič, Moškanjci 22; Bojan Sabotin, Volkmerjeva 27, Ptuj; Ludvik Furjan, Čermožiše 90 a; Matej Golob, Prerad 49; Milan Kostanjevec, Grlinci 20; Dragica Toš Majcen, Grlinci 37; Miran Munda, Sp.Ključarovci 15 a; Tatjana Šeruga, Švajgerjeva 2, Ptuj; Davorin Šegula, Bodkovci 42.
DOMplin - varna, hitra in zanesljiva dostava plina
Podjetje Inplan, d. o. o., Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, je pogodbeni partner vodilnih proizvajalcev in trgovcev s plini v regiji in svetu. Asortiman blaga, ki ga ponujajo, zajema plin za gospodinjstvo, pogonski in tehnični plin. Plin v jeklenkah za gospodinjstvo nudijo v rumeni ali oranžni jeklenki. V okviru poslovnega projekta DOMplin, ki ga izvajajo na območju Štajerske in Prekmurja, ponujajo plin v jeklenkah z brezplačno dostavo po najugodnejših cenah v najkrajšem času na dom. Stranke lahko plin naročijo na BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 73 00.
Zveste kupce nagrajujejo v nagradnih in

WJïi Ipfin
moč kvolirere
DOSTAVA PUMA
drugih akcijah. V začetku leta je potekala nagradna igra, v kateri so podelili denarno nagrado v vrednosti 1.000,00 €, ki jo je prejela ga. Zdenka Črnčič iz Sladkega Vrha, enodnevni izlet v Benetke za dve osebi je pripadel g. Marku Horvatu iz Šalovcev na Goričkem, še 30 nagrajencev je prejelo majice z logotipom DOMplin - Mi pripeljemo, Vi varčujete.
Za prihajajoče obdobje so se odločili za humanitarni projekt »IGRAČO PODARI, SREČO USTVARI!«, s katerim bodo v sodelovanju z Rottary clubom Maribor - Park zbirali igrače ter jih podarili otrokom, javnim soci-alnovarstvenim zavodom in različnim organizacijam, ki jim igrače primanjkujejo. Ob koncu posameznega obdobja akcije bodo na Ptuju,v Mariboru in Murski Soboti organizirane še tržnice igrač, kjer si bodo lahko otroci, ki bodo obiskali stojnice, izbrali po eno igračo.
Več o podjetju, akcijah in prodaji plina lahko preberete na spletnih straneh www.DOMplin.si ali www.inplan.si.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
FIAT PUNTO 1,2SX	2001	2.140,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN C5 2,0 HDI SX	2004	6.500,00	2XAVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,41	2005	4.300,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA 1,61 PLAISIR	2000	1.690,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN P0L01,212V COMF	2001	3.120,00	PRVA REG. 2002	KOV. B0RD0
FORD FOCUS 1,8 TDCIKARAV.	2002	3.600,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1,0 CLUB	2003	2.620,00	PRVI LAST.	KOV. B0RD0
OPEL KARAVANASTRA 1,616V NYOJ	2004	4.250,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN C31,41	2004	5.200,00	55.000 KM	KOV. SREBRNA
OPELMERIVA 1,616V	2004	5.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ELANTRA 2,0 CRDI	2003	2.990,00	KLIMA	KOV. ZLATA
VW VARIANT PASSAT 1,9 TDI COMF.	1998	3.150,00	REDNO SERV.	ZELENA
PEUGEOT 2061,41	2001	2.750,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 307 2,0 HDI SW	2004	5.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 2061,41	2005	4.630,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA 2,0 HDI EXCLUSIVE	2003	3.750,00	PRVI LAST.	KOV. MODER
KIA RIO HB 1,5 LS	2001	1.890,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
PEUGEOT 2061,4 HDI	2003	3.990,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
SEAT IBIZA 1,4 MPI	2000	1.990,00	PRVA REG. 2001	KOV. MODRA
RENAULT SEDAN MEGAN 1,616V EXPR. CON. 2006		6.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
UND ROVER FREELANDER 1,8 XEL	1999	4.350,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
PEUGEOT 2061,4XSBREAK	2003	4.700,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
MITSUBISHI SPACE STAR 1,3 GLI	1999	2.450,00	PRVA REG. 2000	ZELENA
FIAT GRANDE PUNT01,4 8V ACTIVE	2007	6.550,00	17.000 KM	KOV. B0RD0
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
({( RAD IO PTUJ
89,8- 98,2-10473 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
TV
PETEK 25.3.
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 26.3.
TV
www.siptv.si
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 10 let ansambla Navihanke 1. del 10.15 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika
11.45 Kuhajmo skupaj
12.30 Video strani
17.00 Glasbena oddaja
18.00 10 let ansambla Navihanke 2. del
20.00 Gorišnica - Iz naših krajev
21.00 Glasbena oddaja
22.00 Polka in majolka
23.00 Video strani
NEDELJA 27. 3.
8.00 SIPKO - Otroška oddaja 9.00 Praznovanje materinskega dne v Oš Hajdina 10.10 ŠKL
11.00 Kronika iz Občine Videm 12.15 Od kleti do kleti s prijatelji 13.00 40 let OOPZ Ptuj 15.00 Gorišnica - iz naših krajev 17.00 Kronika iz občine Destmik 18.30 10 let ansambla Navihanke 2. del 20.00 SIPKO - Otroška oddaja 20.30 Kuhajmo skupaj 21.15 Video strani
8.00 Kulturni praznik na OŠ Markovci 10.00 10 let ansambla Navihanke 1. del 11.45 Kuhajmo skupaj 12.30 Video strani 18.00 Polka in majolka 19.00 Ptujska kronika 20.00 Podelitev priznanj OOPZ Ptuj 22.20 Markovci - Iz domače skrinje 23.55 Video strani
PONEDELJEK 28. 3.
8.00 10 let ansambla Navihanke 2. del 9.20 Od kleti do kleti s prijatelji 10.00 Utrip iz Ormoža 10.45 ŠKL
10.35 Ptujska kronika 11.45 Kuhajmo skupaj 12.30 Video strani 17.00 ŠKL
18.00 Kronika iz Občine Videm 20.00 Podelitev priznanj OOPZ Ptuj 23.00 Mozaik kulture 23.30 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Donava
PI LUSKA TELEVIZIJA
ipean
Petek 25.3. IMS Hrana in «ing 10.30 Ptijska kronika-poa. 11:30 Modra
12:05 Spdznajmose.com 13:20 K»iK«ttPianolleky 14:40 Art karneval 16:30 PdIKs in majolita 17.35 Hrana i it <ino 16:00 Ptujska kronika - p»! 18:20 Spdicajmdse.tdT
13:10 Sreiari|B z Evropa - dokuTintama oddaja
13:40 Belo zlatu
20:00 Ptujska kronika - pon.
20 JO Povabila na kan - pdt.
20:55 Kdddsit Jure Tori tria
22:05 To lit moj po Mi t - Izvajalec sutiomontaino graddje 23:00 M kanal Sotoita 26.3.
9:30 Otroška oddaja Gorišnica
10:30 To bo moj poklic - Izvajalec sdltomorrtaiie gradnji jt
11:25 Modro
12:00 Ptujska kronika
12:20 Spoinajmos9.com
13:15 Poljudno - znanstvena oddaja
14:00 Ptujska kronika - pon.
16:05 Ptujska kranika-pon.
16:35 Polka in majolka
17:40 Bela zlato
18,00 Ptujska kniniki - fon.
18:20 Povabilo na kavo
16:55 Spozdajmose.com
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja?! .3.
9:25 Otroška oddaja Gorišnica 10:25 Hrana in vino 11:20 Modro
11:55 Koflcert Mi a Žmdarit 13:00 Proelod tod na 13:25 Spuznajmo&e.cDm 14:15 Koncert Terralolk 15:50Ke.icert Trieiliimsa 16:55 Polka in majska 16:00 Hrana in vrne 13:55 Koncert Bacu Oarido 20 06 Pregled tedna 20=25 Koncert Puzzollekj 21=45 Modro 22:20 Info kanil Ponedeljek 26.3. 10:05 Hrana i o vino
10:30 Sreianj! i Evropo - dokumentarna oddaja 11:00 Pregled tedna ■ 11:25 Modro 12:00 Povabilo na kavo 12:35 Spozitajmose.cotn 15:20 Koncert Piazzellekp 16:40 Polka in ' 17:45 H rana in' 16:10 trt karneval 20:00 Preeloctodna-jon. 20:25 Koncert kluba Soroptimist Ptuj 21:55 To Ite moj poklic - Dimnikar 22:50 tnifo kanal
PETKOV VEČER
Bodite nocoj 0 družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tadnik.si
RADIOPTUJ
tui ¿filetee
www.radio-ptuj.si
www.radio-tednik.si
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE miL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
BMW 318 D UMUZINA CONFORT	2008	15.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
CIIROEN C41.6 HDI PICASSO PACK AMBIANCE	2009	12.990,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN C 8 2.0 HDI	2006	9.550,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
CflJtOENXASA PICASS01.8116V	2000	2.300,00	AVT.KUMA	KOV. ZELENA
FIAT CROMA 1.9 MJT16V DYNAMIC	2007	9.880,00	ALUPLATIŠCA	KOV. SIVA
FORD FIESTA 1.3	2000	1.250,00	AIRBAG	BELA
FORD MONDE01.8 TDCI KARAVAN EC0NEHC	2008	12.880,00	AVT.KUMA	SREBRNA
HYUNDAI COUPE 2.0	2007	9.280,00	AVT.KUMA	SREBRNA
MAZDA 5 2.0 CD	2007	12.290,00	AVT.KUMA	ČRNA
PEUGEOT 4071.6 HDI KARAVAN PREMIUM	2008	9.880,00	AVT.KUMA	SREBRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXPRESSION	2005	7.880,00	PANORAMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI KARAVAN EXPRESSION	2008	10.190,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
ŠKODA ROOMSTER 1.9 TD CONFORT	2007	8.990,00	KUMA CLIMATIC	KOV. MODRA
TOYOTA AVENSIS EXECUTIVE D4D KARAVAN	2009	18.950,00	PANORAMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 KARAVAN BLUEM0H0N	2007	12.580,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CONFORJUNE	2007	12.370,00	AVT.KUMA	SREBRNA
VW PASSAT 2.0 TDI 4X4 CONFORTUNE KARAVAN	2007	14.580,00	AVT.KUMA	SREBRNA
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
PVC - LES - ALU
ßeicoNT Er
*Da*ta ße&eda, oéaefuje
www.belcont.si, tel.: 02 741 13 80, GSM: 041 316 505
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA SOBNA VRATA
		
	HORMANN garažna in industrijska vrata	
Garažna vrata leta
Odlična kakovost po neverjetni ceni
OBIŠČETE NAS LAHKO NA SEJMU MEGRA
V Gornji Radgoni v času 29. marec - 2. april 2011, HALA A1
^ !	^itttjtttttttttttt
¿ti![% a ¡i a a ,i hjji<11'1i'" 'i'' i' "
[TTIj il
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hormann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo
888 C
Pooblaščeni zastopnik
•is+ava 26/a 92-40 L.ju1"omer-Teleftm: 02/583 12 29 Tel^fixx: 02/584 12 30 Mobiteil; 051/424 570 E-mail:balila@siol. com.
vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo
950 €
vs
£tcy&aka budilka,
89,8 98,2 104,3Mb
flóiuXajte naó tudi na ôpietu: www. radio-ptuj.âi
RADIOPTUJ
89,8 »98.2*104,3
NOTESDENT
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zaiivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
MOMOT [lEM
>©© [MM
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si

Prireditvenik
Petek, 25. marec
10.00 Ormož, Kerenčičev trg in pred trgovskim centrom Holermous, stojnica
Mladinskega centra Ormož ob slovenskem dnevu prostovoljstva 14.00 Kidričevo, svečano odprtje nove športne dvorane 14.00 Ptuj, Minoritski trg: postavitev velike velikonočne pisanice; kulturni program - učenci OŠ Olge Meglič, OŠ iz Koprivnice in ZGŠ v samostanu Sv. Petra in Pavla
17.00 Juršinci, večnamenska dvorana: proslava ob materinskem dnevu, kulturni program: kvartet Bakhos in skupina Vokalis, sekciji KUD dr. Anton Slo-dnjak Juršinci
18.00 Videm, občinski prostori: 15. skupščina Gasilske zveze Videm 18.00 Babinci, gasilski dom: proslava ob materinskem dnevu v organizaciji TKD Babinci
18.00 Lovrenc na Dr. p., dvorana DU: razstava udeleženk delavnic ustvarjalnosti
Sončnice - Društva invalidov Kidričevo 19.00 Cerkvenjak, dom kulture: območna revija odraslih folklornih skupin iz
občin Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij 19.00 Žetale, dvorana: proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu 19.00 Slovenska Bistrica, grad: pričetek starobistriških večerov; gostje so dobitnice Borštnikovih prstanov Ivanka Mežan, Iva Zupančič in Štefka Drolc 19.30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Harolda Pinterja Strežni jašek 19.30 Draženci, Kulturna dvorana: predstava »Hrup za odrom« ŠUS teatra KD Draženci
20.30 Ormož, Central Caffe - nakupovalni center Holermous: koncert Vlada
Kreslina ob materinskem dnevu 21.00 Slovenska Bistrica, MC Miš: Petkov clubbing
Sobota, 26. marec
9.00 Ljutomer, Glavni trg: turistična tržnica 10.00 Kebelj, knjižnica: pravljične urice - Obljuba je obljuba 10.00 do 18.00 Lovrenc na Dr. p., dvorana DU: razstava udeleženk delavnic
ustvarjalnosti Sončnice - Društvo invalidov Kidričevo 12.00 Tržec, Etnografski muzej Djočanova kmetija: delitev sadnega drevja in posaditev oreha
14.00 Ptuj, Potrčeva c. 34: akcija ureditve okolice in notranjosti ob dnevu prosto-voljstva
17.00 Draženci, dom vaščanov: pogostitev ob prazniku žena in materinskem dnevu
18.00 Skorba, dom krajanov: proslava ob materinskem dnevu v organizaciji
vaškega odbora Skorba 18.00 Korena: predstava »Gajaš, arestant« Ferija Lainščka v produkciji MGP in
izvedbi Vlada Novaka 18.00 Cirkulane, večnamenska dvorana: 9. Jožefov koncert KD Cirkulane in
mešanega pevskega zbora; gostje: domače ljudske pevke, Sestre Kopinske in tamburaši iz domačih logov, dramska skupina KD Cirkulane, Gasilski moški zbor iz Hajdoš 18.00 Videm, občinska dvorana: predstava Romane Ercegovič Ženske stvari v
izvedbi gledališča KD Videm; režija Metka Ostroško 19.00 Sveta Ana, kulturno-turistični center: predstava Toneta Partljiča Čistilka in
predsednik uprave v izvedbi Mojce Partljič in režiji Vita Tauferja 19.00 Obrež, dom kulture: Folklorni večer Folklornega društva Obrež 20.00 Ptuj, Domkulture: koncert kantavtorja, kitarista in pesnika Tomaža Pengova 22.00 Slovenska Bistrica, MC Miš: koncert - Soundtopia
Nedelja, 27. marec
8.00 do 18.00 Lovrenc na Dr. p., dvorana DU: razstava udeleženk delavnic
ustvarjalnosti Sončnice 15.00 Kebelj: materinski dan
15.00 Pragersko, strelski center Gaj: 4. obletnica folklorne skupine TD Breza Pragersko Gaj
15.00 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj: akademija MGP v sodelovanju z Ljudsko
univerzo Ptuj, predava Petja Janžekovič na temo Božanska komedija - Vice 18.00 Draženci, kulturna dvorana: predstava »Hrup za odrom« ŠUS teatra KD Draženci
18.00 Videm, občinska dvorana: predstava Romane Ercegovič Ženske stvari v
izvedbi gledališča KD Videm; režija Metka Ostroško 18.00 Gerečja vas, gasilski dom: romantična komedija Cecilija ali šola za očete avtorja Jeana Anouillha v izvedbi gledališke skupine KD Skorba
Ponedeljek, 28. marec
17.00 Poljčane, knjižnica: pravljične urice Obljuba je obljuba
18.00 Slovenska Bistrica, MC Miš: tehno potica (tehnologija za vse okuse)
Torek, 29. marec
9.00 Slovenska Bistrica: dom DPD Svoboda: dopoldanska območna revija
odraslih in otroških lutkovnih skupin 18.00 Ormož, viteška dvorana: Brez dlake na jeziku - predavanje Miroslava
Huskica Terorizem 18.00 Ptuj, Narodni dom: 3. seja skupščine ZKD Ptuj
KINO Ptuj
petek, sobota in nedelja, 25., 26. in 27. marec: ob 17.00 Art program: dokumentarec Želvino osupljivo potovanje; ob 18.30 romantična drama/mjuzikl Burleska; ob 20.40 Oskarjevi nominiranci in nagrajenci: zgodovinska drama Kraljevi govor.
Po pravnomočnem sklepu Okrožnega sodišča na Ptuju pod opr. št. St. 1072/2010 z dne 01. 03. 2011 MTD, d. o. o., - v stečaju, Breg 13, Majšperk, objavlja
prvo prodajo premičnega premoženja -osnovnih sredstev, drobnega inventarja in zalog
materiala zgoraj imenovanega stečajnega dolžnika v skladu s prvo točko tretje alinee 346. člena ZFPPIPP-C - na podlagi posebnih pravil o prodaji določenega premoženja.
Predmet prodaje je naslednje premično premoženje:
1.	1248 postavk osnovnih sredstev, drobnega inventarja in zalog materiala v skupni vrednosti 143.609,02 eur po posameznih postavkah ob dejstvu, da vrednost posameznega premičnega sredstva ne presega vrednosti, določene v skladu z določili tretje točke 346. člena ZFPPIPP-C.
Premično premoženje - osnovna sredstva, drobni inventar in zaloge
-	se ponudijo v prodajo po cenah, kot jih je ocenil sodno zapriseženi cenilec.
2.	Plačilo se opravi na TR 0451-5000-1713-431 pri NKB, d. d., Maribor ali preko blagajne na sedežu stečajnega dolžnika.
3.	K prodanim cenam se doda DDV.
4.	Vse premoženje se proda po načelu videno kupljeno.
5.	Prodaja se prične na sedežu stečajnega dolžnika naslednji delovni dan po objavi v Štajerskem tedniku ob 8.00 uri in traja do 13.00
ure ter v istem času poteka tudi v naslednjih delovnih dneh. Posamezen delovni dan bo nakup omogočen 20 strankam.
6.	Vstop za ogled in nakup ponujenega premičnega premoženja bo dovoljen kupcem v skupini do največ štirje kupci.
7.	Prevzem kupljenega premičnega premoženja bo omogočen takoj po njegovem plačilu, plačilo pa se mora opraviti najkasneje v roku 24 ur po prejetem predračunu, v nasprotnem primeru se smatra, da je kupec odstopil od nakupa izbranega premičnega premoženja.
8.	Sklep o prodaji se da v vednost delavcem, ki bodo opravljali prodajo in so odgovorni za njeno izpeljavo v skladu z izdanim sklepom o prodaji.
9.	Vse dodatne informacije o prodaji premičnega premoženja je možno dobiti vsak delovni dan na sedežu stečajnega dolžnika. Opombi:
-	posamični spisek ponujenega premičnega premoženja je bil objavljen na spletnih straneh AJPES-a dne 01. 03. 2011
-	upravitelj je korigiral nekatere cene sodno zapriseženega cenilca -tretja točka 346. člena ZFPPIPP-C
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PTUJ, Selska cesta 11, prodam hišo , možnost menjave za manjše stanovanje z doplačilo. GSM 031 279 505.
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Telefon 031 233 264.
BIODA - urejanje, podiranje in obrezovanje vseh vrst drevja, tudi sadnega, obrezovanje živih meja ter ostalega grmičevja, negovanje travnih površin in razrez drv za kurjavo. Vse informacije na 041 847 799; Jože Pogačar, s. p.
V	MIRNEM DELU PTUJA PRODAM urejeno svetlo in obnovljeno dvosobno stanovanje v pritličju, cena 80.000 evrov. Telefon 031 397 766.
V	CENTRU PTUJA damo v najem 25 m2 urejenih prostorov - kozmetične storitve, alternativno zdravljenje. Telefon 031 741 540.
VOZNIKA C-, E-KATEGORI-JE z izkušnjami v mednarodnem prometu, špedicija, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
IŠČEM izvajalca za izdelavo ostrešja (rušt, kritina, žlebovi), plačilo kompenzacija za avtoplašče. Tel. 040 971 899.
MOTORNO VOZILA
PRODAM tomos 14 TL. letnik 80, cena 320,00 €. Tel. 031 553 597.
UGODNO prodam potovalni sku-ter Yamaha 250, letnik 2008, cena po dogovoru. GSM 031 623 079.
RENAULT CLIO 1,2, 16 V, bila-bong, letnik 2003, prevoženih 59.000 km, klima, prodam Tel. 051 336 879.
ZELO UGODNO prodamo pnevmatike Continental, dimenzije 295/45ZR19 109Y, nove, nerabljene, DOT 06. GSM: 041331-971 ali 788-50-54.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
PRODAM 20 kosov novih panelov za ograjo dimenzije 2 x 1,5 m . Tel. 041 900 231.
MOŠKI, star okrog 50 let, zaposlen, želi spoznati žensko, staro do 45 let, za skupno življenje. Inf. na tel. 041 240 151.
OBČINA MARKOVCI objavlja javni razpis - zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin v k. o. Zabovci (starejša stanovanjska hiša z dvoriščem). Več na www. markovci.si javni razpisi.
GARAŽNA VRATA
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
□ □RAJNI SISTEMI
NADSTRESKI ■ 7fl PFTKf>Vf> I7nfl.in
02 48 00 141
Dupleška cesta 10 2000 Maribor
Program TV Ptuj
Oddaja v soboto ob 21.00 in nedeljo ob 10.00 - KONCERT TERME ČATEŽ: glasbeni večer z Alfijem Nipičem; venček največjih uspešnic in balad; gostje koncerta: Monika Pučelj, Ela in Nina Vodušek; dokumentarni film - S čebelo do medu; naj ne mine dan brez medu; Revija Monitor predstavlja novosti iz sveta elektronike.
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov
justina.lah@radio-tednlk.si, za veCje objave predhodno pokličite.
Bolečina, ki nam v srcu tli,
te v življenje več ne obudi.
Slej ko prej zabriše čas vse bolečine,
a spomin ostane, nikdar ne izgine.
V SPOMIN
Te dni mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Andrej Breg
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU
Hvala vsem, ki obiščete njegov prerani grob, mu prinašate svečke, se z lepo mislijo spominjate nanj in to delite z nami.
Tvoji najdražji
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (Tone Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, tasta in dedka
Franca Emeršiča
IZ LANCOVE VASI
5. 7. 1951 - 16. 3. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala govorniku g. Kozelu ter godbeniku g. Dasku za odigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste se od njega poslovili v tako lepem številu in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Petra z Matjažem in Simona z družino
ter sin Franci z družino
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker si za vedno vzel slovo.
ZAHVALA
ob izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Franca Prosenjaka
roj. 6. 7. 1928 - 15. 3. 2011 IZ BRSTJA 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali sveče, cvetje in za svete maše.
Hvala župnikoma iz župnije sv. Peter in Pavel, govornici, pevcem in pogrebnemu podjetju Komunala. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Tvoji najdražji
www.radio-tednik.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Kidričevo • Intervencija gasilske enote ob ekološki nevarnosti
Nevarne snovi na bivši ekonomiji
V sredo, 23. marca, okoli 9. ure so z regijskega centra za obveščanje alarmirali gasilsko enoto Ptuj zaradi sporočila o razlitja nevarne tekočine na območju nekdanje kidričevske ekonomije.
Kot je povedal poveljnik intervencijske enote Martin Vr-bančič, so v Kidričevo so odhiteli s tremi gasilskimi vozili in skupaj 13 gasilci, saj niso vedeli za obseg nesreče.
„Pojasniti moram, da si je prizorišče na nekdanji ekonomiji dan pred tem ogledal inšpektor za okolje in prostor iz Maribora ter informacijo o nevarnosti in domnevnem razlitju nevarne snovi posredoval na Center za obveščanje v Ptuju.
Ko smo prišli na prostor, kjer je bila včasih Kombina-tova ekonomija, smo za kupi lesnih in gradbenih odpadkov našli štiri 200-litrske sode, pokrite s plastično folijo, in dve 1000-litrski plastični posodi, v katerih je bila temna mastna in napol trda snov. Po vonju sodeč, gre po vsej verjetnosti za ostanke masti in naftnih derivatov, saj podrobnejših analiz nismo uspeli opraviti.
Skupaj s predstavnikom občine Kidričevo Herbertom Glavičem smo ugotovili, da snov ne izteka, a se kljub temu dogovorili za takojšnjo sanacijo terena, saj so nas seznanili, da bi bilo razlitje tekočine nevarno za podtalnico oziroma
Foto: M. Ozmec
Najemnik prostora Marjan Zu-mer je zatrdil, da za posode ni vedel, saj so bile dobro skrite za kupi odpadnega lesa.
za nahajališča pitne vode v neposredni bližini tega prostora. Najemnik prostora, ki je bil prav tako prisoten, nam je obljubil, da bo nevarne snovi odstranil in varno saniral še isti dan."
Najemnik ograjenega prostora, ki je v lasti podjetja Goja Špedicija iz Ptuja, je trenutno Marjan Žumer iz Hajdoš, ki je pojasnil, da je prostor najel pred časom od lastnika, podjetja Goja špedicije iz Ptuja, in sicer za skladiščenje večjih količin lesne biomase, saj se
Foto: M. Ozmec
Gasilci so v posodah našli temno, napol trdo snov, podobno mešanici naftnih derivatov in masti.
ubada z njenim zbiranjem. Zatrdil je, da za posode z nevarno snovjo ni vedel, saj so bile dobro skrite za več velikimi kupi oziroma za deponijo lesenih odpadkov, po vrhu pa še prekrite. Sicer pa je zatrdil, da bo odstranitev posod z nevarno vsebino ter sanacijo terena zaupal ustreznemu podjetju še isti dan, saj je to tudi v nje-
govem interesu.
Še isto popoldne okoli 15. ure nas je poveljnik PGD Ptuj Martin Verbančič obvestil, da so že prejeli obvestilo in zagotovilo, da je podjetje Kemis, ki se ukvarja z odvozom nevarnih odpadkov, vse posode z nevarnimi odpadki varno odpeljalo in saniralo tudi del zemljine, na katerem so bile
postavljene, tako da nevarnosti za okolje ni več. Neuradno pa se je med domačini iz Kidričevega razvedelo, da naj bi posode z nevarno temno snovjo ostale še iz časov, ko je bilo na tem prostoru skladišče poljskega podjetja, ki je na Dravskem polju gradilo plinovod.
-OM
Ptuj • Društvo proti mučenju živali
Kdaj azil za živali na Ptuju?
Letošnji občni zbor Društva proti mučenju živali Ptuj je bil že deveti po vrsti. Ob članih so se ga udeležili tudi nekateri gostje: Alenka Bezjak, predstavnica MO Ptuj, Branka Kosenburger, veterinarska inšpektorica, in Tatjana Lenko iz Zavetišča Dramlje, ki je do nedavnega sprejemalo živali iz MO Ptuj.
Ptujska občina je ena izmed petih spodnjepodravskih - ob videmski, majšperški, hajdinski in kidričevski -, ki vzorno skrbijo za zapuščene in zavržene živali po pogodbi z zavetiščem Maribor. Po besedah Lenkove je ptujsko Društvo proti mučenju živali eno najboljših glede skrbi za živali v Sloveniji, zato je tudi postala njegova članica. Po najnovejših podatkih naj bi bilo v MO Ptuj več kot 3200 registriranih psov, na območju celotne Upravne enote Ptuj pa naj bi jih bilo več kot 12 tisoč.
Predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj Kristina Pšajd je povedala, da dela z dobro ekipo, vse probleme rešujejo sproti, saj živali potrebujejo pomoč v trenutku in ni mogoče odlašati. Lani so poskrbeli za 67 zavrženih in poškodovanih psov, od tega 34 lastniških, 12 jih je dobilo nove lastnike, 13 so jih odpeljali v zavetišče, štirje so bili posvojeni, dva so morali žal evtanazirati, ker ni bilo druge rešitve, nekaj pa so jih vrnili lastnikom. Vseh najdenih muc pa je bilo 98. Za vse zavržene in poškodovane živali so člani društva poskrbeli po najboljših močeh. Tudi lansko leto je postreglo s številnimi žalostnimi zgodbami, ki včasih presegajo
meje razume; nepojmljivo je, da lahko lastniki tako kruto ravnajo s svojimi ljubljenčki. Tako je eden od lastnikov komaj rojene psičke zapakiral in jih skušal odvreči; kršitelja so hitro odkrili in male kužke vrnili k psički, njihova zgodba se je srečno končala, saj so za vse našli prijazne lastnike. Posebej pa se je članov društva dotaknila zgodba psa Izija, ki je uspešno okreval (njegovo usodo smo opisali tudi na straneh našega časopisa). Kot uspešno so ocenili tudi lansko akcijo sterilizacije in kastracije psov in mačk, ki je potekala s 40-odstotnim popustom. Med tistimi, ki so želeli izvesti steri-
lizacijo s pomočjo društva, je bilo tudi nekaj takih, ki so imeli tisoč evrov za nakup živali, niso pa imeli denarja za sterilizacijo. Društvo po novem razpolaga s petimi lovilnimi košarami za ulov živali. Ljubitelji živali so se tudi lani izkazali z donacija-mi hrane, na to računajo tudi v letošnjem letu. Predvsem pa si želijo, da bi bilo zavrženih živali čim manj, da bi živali čim manj trpele oziroma da nobena ne bi potrebovala njihove pomoči.
Tudi v Društvu za mučenje živali Ptuj je bilo letošnje leto volilno. Sprejeli so razrešnico dosedanjim organom društva in izvolili nove. Kristina Pšajd
Foto: Črtomir Goznik
Kristina Pšajd, predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj: „Poskrbeli smo za vse zavržene in poškodovane živali."
je ostala predsednica, Sonjo Ačkun so izvolili za podpredsednico, za tajnika Boruta Ver-bančiča, za računovodkinjo pa Leonido Ozimek.
Na Ptuju se že dolgo pogovarjajo o gradnji azila za zapuščene živali. Ta zgodba je bila aktualna ponovno ob lanskih lokalnih volitvah, kajti potrebo po azilu je kot del svojega programa predstavila stranka
Zares, podprli pa so ga tudi v Društvu proti mučenju živali. Predlog je, da bi ga uredili v nekdanjih vojaških objektih v Novi vasi, o čemer so pred časom razmišljali tudi v ptujskem društvu. Dejstvo je, da bi morali v zavetišču glede na število psov na Ptujskem zagotoviti najmanj 14 ležišč. MO Ptuj trenutno plačuje za tri ležišča, vsaka lokalna skupnost pa mora glede na zakon o zaščiti živali v zavetišču zagotoviti eno ležišče na 800 registriranih psov. Stranka Zares je uspela postavko za azil vključiti v proračun za leto 2011, ki sicer ni velik, a predstavlja dobro osnovo za reševanje tega problema, ki bi ga v sodelovanju vseh občin in do-natorjev lahko po mnogih letih prizadevanj končno le rešili v korist trpečih živali.
MG
Črna kronika
Pri vzvratni vožnji povozil pešca
21. marca okoli 7.30 je 55-le-tni moški iz Lenarta vzvratno vozil kombinirano vozilo Renault trafic po klancu navzgor dovozne ceste v Hrastovcu. Pri tem je trčil v 54-le-tnega moškega, ki je hodil po klancu navzgor. Pešec je bil v prometni nesreči hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor.
V ovinku zletel s ceste
21. marca okoli 20.50 je 20-le-tni moški iz okolice Slovenske Bistrice vozil osebni avtomobil BMW 318 po cesti Na Boč v Zgornjih Poljčanah. Ko je pripeljal po klancu navzdol, v levi nepregledni ovinek, je vozilo zaradi prevelike hitrosti zaneslo v desno, izven vozišča, kjer je trčilo v snežni kol, po dobrih 13 m pa v drevo. Po trčenju je vozilo odbilo nazaj in zdrsnilo je po hribu navzdol. Voznik je bil v prometni nesreči hudo telesno poškodovan.
Vlomi, tatvine
Med 15. in 17. marcem je neznan storilec v Krčevini pri Vur-bergu odtujil delovni stroj Doosan solar 210W. Premoženjska škoda znaša okoli 100.000 evrov.
V	noči s 16. na 17. marec je neznan storilec v Trnovski vasi vlomil v osebni avtomobil BMW 530 D. Odtujil je volan, varnostno blazino, elektroniko in odbijač vozila. Premoženjska škoda znaša okoli 5.000 evrov.
V	noči s 17. na 18. marec je neznan storilec v Gabrniku vlomil v osebni avtomobil Citroen C5. Odtujil je vrata, pokrov motorja, motor in prednje luči. Premoženjska škoda znaša okoli 20.000 evrov.
V	noči z 22. na 23. marec je neznan storilec vlomil v gostinski lokal v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil gotovino in cigarete. Premoženjska škoda znaša okoli 1500 evrov.
Alkohol v prometu
18. marca ob 18.35 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 47-letnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,03 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
18.	marca ob 22.50 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Slovenski Bistrici ustavili 44-letnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,14 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
19.	marca ob 8.55 so policisti Policijske postaje Lenart v Coge-tincih ustavili 40-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,05 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, popoldne se bo v hribovitih krajih zahodne Slovenije zmerno pooblačilo. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 5, najvišje dnevne od 16 do 20 stopinj C. V soboto bo v zahodn i in severni Sloveniji že bolj oblačno, popoldne bodo ponekod manjše padavine. Drugod bo povečini sončno. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo oblačno s padavinami, ohladilo se bo. Ob močnejših pada vinah bo snežilo tudi po nižinah. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem burja.
... s oncni žarki in odličen sladoled.
na terasah vseh Pomaranč