Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
številka m.
joliet, illinois, 22. oktobra 1915
LETNIK XXIV
Srbi se umikajo * pred Avstro-Nemci.
B l
°garske čete tudi prodirajo in prekoračile srbsko mejo na os,*»erih točkah. Francozi in Angleži se izkrca-vajo, a Bolgari jim prerezali zvezo s srbsko armado.
Ljuti boji na obeh krilih ruske fronte. Na zapadu napadi in protinapadi.
je prerezanje železniške zveze med Srbijo in Solunom. Prevažanje izkrca-nih zavezniških čet v Srbijo in dova-žanje vojnih potrebščin je s tem onemogočeno.
Po dosedanjih poročilih, prejetih v poslanstvu, prodira sovražnik proti Srbiji od četverih strani. Vranja je bila cilj ene najmočnejših vojaških skupin, ki zdaj prodira v Srbijo.
Ko je Vranja zasedena, zveza s Solunom pretrgana, bode po mnenju poslanstva lahko, dobiti v roke glavno mesto srbsko, morda že v 3 dneh.
Avstrijci zavzeli Obrenovac.
Berlin, 19. okt. — Avstrijska armada, ki ie vpadla v Srbijo čez Savo, u-spešno prodira, ko je bil hud srbski odpor odbit. Vojni glavni ^tan poroča danes* zavzetje mesta Obrenovca. Južno od Belgrada, ob donavski fronti, so Avstrijci pridobili nadaljnjega ozemlja. Čete generala von Gall-witza so zasedle več važnih strategič-nih toček.
Nemško vojno naznanilo.
Nemško dnevno naznanilo o balkanskem vojskovanju se glasi:
"Avstro-ogrske čete pod generalom Koevessom so zavzele mesto Obrenovac.
"Južno od Belgrada so nemške in avstro-ogrske čete po bitki dospele na višine vzhodno od Vranica, južno od Ripnja in južno od Gročke ob Donavi. (To pomeni napredek 12 milj ob železnici.)
"Desno krilo armade generala von Galhvitz je zavzelo krajino zapadno od Seona, kakor tudi vasi Vobanj in Malakrižna. Gričevje pri Lučici ter južno in vzhodno od Boževca do Ma-ljenovca je bilo iztrgano sovražniku.
Bolgari se žurijo.
"Armada generala Bogačeva (poveljnika prve bolgarske armade) je prodrla skozi I novo proti Mjajecalu in po dolini v smeri Pirota (v smeri Niša, ki je kakih -štirideset milj zapadno od mesta Pirota).
"Druge bolgarske čete so zavzele Vranjo, v dolini zgornje Morave. Dalje so že prodrle čez linijo Egri-Palan-ka-Stip."
Srbija v veliki nevarnosti.
London, 20. okt. — Nadaljnje prodiranje avstro-nemških in bolgarskih čet, ki so navalili na Srbijo, poroča u-radno naznanilo berlinsko.
Zadnja tukaj prejeta poročila kažejo da je Srbija v veliki nevarnosti, da
CA&RANZA PRIPOZNAN.
Uncle Sam zopet v prijateljskih od-nošajih z Mehiko.
darle preprečiti njihov poskus, dospeti do morja in donesti Turkom pomoč.
Ob celi liniji se Srbi in njihovi črnogorski sosedje, ki so tudi napadani, trdovratno upirajo Avstro-Nemcem in Bolgarom, in dočim so opustili več mest in postojank, pa še niso dospeli do linije, kjer se mislijo upirati na smrt ali žiH^enje.
Italijani proti Bolgariji.
Pariz, 19. okt. — Oddelek italijanskega brodovja je odjadral na bližnji vzhod pod zapečatenimi povelji, da se prejkone udeleži v blokadi bolgarske brežine, kakor naznanja brzojavka iz Brindisija, prejeta tukaj nocoj.
Srbi se umikajo na severu.
London, 19. okt.—Vsa poročila, dospela semkaj iz nemških in avstro-ogrskih virov o poteku balkanskega vojskovanja, naznanjajo nadaljnje važne uspehe za nemška zaveznika in za Bolgare. Ker pa so dospela iz drugih ! virov nasprotna poročila, si ni mogoče napraviti o pravem položaju jasne slike. Samo na severu se umikajo. Srbi pred močnejšimi četami v gorovje, kakor priznava srbsko vojno vodstvo samo.
Resnična utegne biti vest, da se je Bolgarom posrečilo, prerezati železniško progo Niš-Ueskueb. Prejkone se bodo torej Srbi, ki jih samo na skrajnem jugu podpirajo francoske čete, umaknili v močnejše naravne postojanke, igtip in Kočano so. Srbi že zapustili.
Italija napovedala vojno.
Rim, 19. okt. — Italija je napovedala Bolgariji vojno, tako poroča Stefa-nijeva agentura.
Bolgari zavzeli Vranjo.
Washington, D. C., 19. okt. — Zavzetje srbskega mesta Vranja ob železnici, držeči iz Niša v Solun, po Bolgarih je bilo danes naznanjeno bolgarskemu poslanstvu tukaj. Enakega pomena z zasedbo Vranje
Washington, D. C., 18. okt. — Po prestanku dveh let in osmih mesecev bodo Združene Države jutri s formalnim pripoznanjem Venustiana Car-ranze, prvega predsednika konstitucio-nalistov,:. obnovile diplomatske odno-šaje z Mehiko.
Držav,i tajnik Lansing, poslaniki Brazilije, Argentine in Chilea ter poslanci Bolivije, Uruguaya in Guatema-!e, ki tvorijo "panameriško konferenco", so se danes sestali k seji, v kateri so 'Sj^edinili o zunanji obliki pri-poznarijrC-^i se ima izvršiti jutri.
Zunanja oblika.
Vsaka na panameriški konferenci udeležena vlada bode tukajšnjemu zastopniku Carranze dala jutri po svojem poslaniku ozir. poslancu izročiti noto, v kateri se na običajni diplomatski nači)i izrazi pripoznanje. S temi notami si poda Eli?eo Arredondo, zastopnik (parranzov, v sredo ali petek v Mehike), 'da jih osebno izroči svojemu načelniku.
Konferenca odgodena.
Z današnjim sklepom se je paname-riška konferenca odgodila "sine die" (za nedijl&čen čas). Imela je skupaj pet sej. V prvih dveh so nameravali končati mehiške zmešnjave z "mirovno konferenco spornih strank''. General. Varranza je ta predlog ne le odklonil,rmarveč tudi zahteval, da pri-poznajo njega. Panameriška konferenca >e je odločila za ta lf&črt.
V "uradnih poročilih" je rečeno, da so se razmere v Mehiki tekom zadnjega tedna znatno zboljšale.
jo Bolgarija in Avstro-Nemci premagajo. Nič manj nego osem bolgarskih vojnih skupin je baje prekoračilo mejo.
Srbsko glavno mesto je bilo zopet prestavljeno, to pot iz Niša v Prizrend, blizu albanske meje.
Grški ponudili Ciper.
Lonflaii, 21. okt., 2 zj. — Velika Bri-' tanija je formalno ponudila Grški o-|tok Ciper, bržko Grška prične vojno na strani, -javeznikov. "Daily Tele-
I graph" je naznanil to davi. | (Ciper je tretji največji otok v Sredozemskem morju, 60 milj od malo-azijske brežine.)
Balkan 88 A8H00lntl0n-
čaSubo,eariju R, . • /opET BOJNO TORIŠČE. — GRŠKI TRGOVCI NA POLOTOKU GALLIPOLI.
Jk/^ada '' miliiona voi-"l, Srbl^' na str:illi Avstrije, Nemčije in Turčije; njena redna armada šteje v vojnem
kaže g l* V v°jnem č°V'	I>rodirai° v Srbijo. Grška je mobilizirala, a jc dosl*j nevtralna; njena red-
"e trgovsl<« >l"lh" 3,19S mož' Rumunija je tudi mobilizirala in ostala doslej nevtralna. — Spodnja e šotore na ' ' - ......
Z ruskega bojišča.
Dunaj, 18. okt. — Sledeče uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana je bilo izdano danes:
"Ob potoku Korminu in spodnjem Styru je sovražnik podjel več močnih napadov blizu Kulikovičev, Novo-Sel-kov in Rafalovke. Bitka se nadaljuje. Na drugih točkah je bil sovražnik včeraj odbit z velikimi izgubami. Avstro-ogrske čete ob gorenji Ščari so tudi odbile močan ruski napad."
Nemci uspešni pri Rigi.
Berlin, 18. okt. — Nemško vojno ministrstvo je danes izdalo sledeče u-radno naznanilo:
"Maršal von Hindenburg je v svojem napadu južno od Rige dobro napredoval. Dva častnika in 280 drugih ujetnikov je ostalo v naših rokah. Ruski napadi zapadno od Jakobstadta so bili odbiti. Zapadno od Iluksta smo zavzeli sovražne postojanke v raztegu na fronti ene milje in osmih desetink.
"Dalje južno, v okrožju Morgona, so bili ponovno podjeti ruski napadi z močnimi oddelki odbiti s težkimi izgubami za Sovražnika. Dva.častnika in 175 mož smo ujeli.
"Armadna skupina bavarskega princa Leopolda: 9 ruskih napadov na o-beh straneh železnice Ljalioviči-Bara-noviči se je izjalovilo pod našim streljanjem na razdaljo 400 yardov pred našo postojanko."
Uradno iz Dunaja.
Dunaj, 18. okt., čez London, 19. okt.. 1:45 zj. — Vrhovno vojno vodstvo Je danes naznanilo:
"V vzhodni Galiciji, na fronti ob Ikvi in v volhinijskem trdnjavskem trikotu se ni pripetilo včeraj nič važnega.
"Ob Korminu in spodnjem Styru se boji nadaljujejo. Povsod drugod so bili Rusi odbiti."
Vsi poročajo uspehe.
London, 19. okt. — Ruske čete pod generalom Ivanovom so pridobile več lokalnih zmag v Galiciji in Volhiniji. Ta ofenziva daje opraviti Avstro-Nem-cem in ima obenem namen, politično vplivati na Rumunijo v balkanskem položaju.
Sicer je zanimanje na vzhodni fronti osredotočeno na severu, kjer Nemci nadalje napadajo južno od Rige, a Rusi južno in zapadno od Dvinska. Obe strani poročata pridobitve.
Velike bitke na obeh krilih.
London, 20. okt. — Bitke se vršijo južno od Rige, kjer so Nemci nekoliko napredovali v novem pohodu proti
Cadorna izgubil tretjo bitko ob Soči.
Italijani na fronti med Kobaridom in Tolminom po strašnih izgubah morali bežati.
HOČE PRODRETI NA KOROŠKO.
Silno bombardiranje se vrši ob koroški in tirolski fronti.
Dunaj, 17. okt., čez London, 18. okt., 1:28 zj. — Iz vojnega glavnega stana je danes dospelo sledeče naznanilo:
"Po močni topniški pripravi so pod-jeli Italijani včeraj zarana v severoza-padnem odseku Doberdobske planote več hudih napadov, ki so se brez izjeme izjalovili pred našimi ovirami. Sovražnik je utrpel težke izgube in se je umaknil v svoje stare postojanke.
"Popoldne je naše topniško streljanje preprečilo razvoj novega napada. Popoldne in zvečer je sovražnik nadaljeval svoje brezuspešne prizadeve. Naskočile skupine so bile močne tri do štiri polke.
"Dalje severno so bile naše obmost-ne postojanke pri Gorici in Tolminu ves dan izpostavljene sovražnemu topniškemu streljanju. Italijani so se posluževali tudi plinovih bomb."
Ob Soči Lahi povsod odbiti.
Dunaj, 18. okt., čez London, 19. okt.,
1:45 zj. — Vrhovno vojno vodstvo je danes naznanilo:
"Na fronti ob Soči so razvijali Lahi snoči zopet veliko delavnost. Do trdovratnih spopadov je prišlo v severo-zapadnem odseku Doberdobske planote, blizu Petjana. Na nekaterih točkah se je približal sovražnih prav do naših žičnih pregraj. Potem pa je bil povsod prisiljen k umiku pod težkimi izgubami."
Kaj poroča Rim.
Pariz, 19, okt. — Italijani so odbili avstrijski poskus, vzeti nazaj Prega-sino, v okrožju Gardskega jezera, in so utrdili postojanke, nedavno pridobljene v odseku gore sv. Mihaela na kraški fronti, kakor so naznanile današnje brzojavke iz Rima.
V tretji bitki Lahi poraženi. Berlin, 20. okt. — "Tageblattov" vojni poročevalec na avstrijskem jugo-zapadnem bojišču pravi:
"Tretja bitka ob Soči se vrši. Odločitev je bila dosežena na točkah, kjer so Italijani podjeli svoje najmočnejše napade. Bežati so morali na fronti med Kobaridom in Tolminom, zapu-stivši cele kupe mrtvecev. Italijani so utrpeli tudi težke izgube pred Gorico in na Doberdobski planoti.
"Najmanjšega upanja nimajo, pridobiti boljši izid z obnovo napadov. Videti je, da se pripravljajo za poskus, prodreti na Koroško in Tirolsko, kjer se vrši močno bombardiranje."
baltiški luki, ter v Volhiniji in Galiciji, kjer so Rusi pridobili važnih zmag, in te bitke zdaj tekmujejo glede zanimanja z vojskovanjem na Balkanu.
Nemci so zbrali številnih čet in mnogo topništva južno od Rige, in trdovratna bitka se vrši že več dni. Maršal von Hindenburg je poročal pred dvema dnevoma, da so njegove čete dospele do reke Dvine, a široka reka jih je najbrž zaustavila. Vendar smatrajo Rusi položaj za resen, in zopet se govori o zapustitvi Rige.
Na drugem koncu vzhodne fronte je položaj ravno narobe. General Ivanov, ki se je izkazal, da je najbojevi-tejši med ruskimi poveljniki, je hudo udarjal ob avstro-nemške čete ob srednjem Styru in ob celem kosu Galicije, ki je še v ruskih rokah. Na več točkah je pognal svoje nasprotnike nazaj.
Neko poročilo pravi nocoj, da so Avstrijci zapustili Črnovice.
Iz avstrijskega glavnega stana.
Berlin, 20. okt. (Brezžično v Say-ville.) — V danes objavljenem poročilu iz avstro-ogrskega glavnega stana je rečeno:
"Oklopen vlak ruski je bil razdejan. Dve strojni puški in velike množine vojnih zalog smo uplenili.
"Vsi italijanski napadi so se izjalovili.
"Na balkanskem bojišču se bližajo avstro-ogrske čete Šabcu. Pregnale so sovražnika iz utrjenih postojank na višinah severno od Ripnja in jugovzhodno od Gročke."
Asquith zbolel.
London, 19. okt. — Prvi minister Asquith je nenadoma zbolel, tako da mora počivati vsaj nekaj dni.
Zbolelega prvega ministra je zastopal danes v parlamentu municijski minister David Lloyd George. Vse interpelacije glede stvarnega položaja v Dardanelah je zavrnil s pojasnilom:
"Nemogoče je, dati zazdaj zadostno pojasnilo."
Na vprašanje, ali Italija hiti na pomoč Srbiji, je odgovoril: "O tem se posvetujejo, kako bi Italija najbolje pomogla Srbom."
Z zapadnega bojišča.
London, 18. okt. — Obupni napadi in protinapadi se vršijo ob zapadni fronti. Ti so dragi v vojakih, a nobeni stranki se ni posrečilo, pridobiti o-zemlja v znatnem obsegu.
Francozi so odbili nemške napade pri Bois-en-llache, severovzhodno od Soucheza in severno od Verduna. Nemci so odbili Francoze blizu mesta Tahure v Cliamp^igni in južno od Leintry ter Britance severovzhodno od Vermellesa.
Belgijci so porazili prizadevo Nemcev, predreti linijo v Dixmudskem o-krožju na točki znani kot "velika cesta smrti", kjer sta se trdovratno borili obe stranki. Dasiravno so padali kar po vrstah, so Belgijci obdržali svojo postojanko in se niso umeknili niti za ped zemlje.
Francozi odbijajo Nemce.
Pariz, 19. okt. — Nemški napadi ob zapadni fronti so bili danes na vseh točkah odbiti, kakor kaže uradno vojno naznanilo.
Najkrvavejši boj je bil vzhodno od Reimsa, kjer je bil napad po močnem nemškem oddelku odbit. Ta bitka je trajala večji del dneva. Nemške izgube so bile baje težke.
Spomladi mir?
Berlin, 8. okt. (Dopis za Associated Press.) — "S prihodnjo spomladjo pride prejkone tudi mir."
Tako se je izrazil visok vladni uradnik, s katerim je poročevalec za Associated Press danes govoril o položaju.
Vlom v pošto.
Evansville, Ind., 18. okt. — Vlomilci, ki očividno poznajo prostore zavezne-ga poslopja, so davi razstrelili denarno omaro v zaveznem davčnem uradu in utekli z vojnodavčnimi znamkami v vrednosti $15,000.
Rop je bil izvršen, ko so poštni u-službenci delali v spodnjem nadstropju in ko je ponočna straža zaključila svoje obhode.
Pomožni davkar W. Foley je izjavil, da so vlomilci pustili več stotisoč dolarjev vredne davčne znamke za alkohol in tobak nedotaknjene, ker jih ni tako lahko spraviti v denar.
Revolucija na Ruskem?
Pariz, 18. 6kt. — Iz Petrograda je dospelo semkaj potrdilo poročila, da je v Moskvi izbruhnila revolucija in bil proglašen vojni stan čez revolucijski pas, iz česar sklepajo, da notranjemu miru na Ruskem prede sila.
POZOR, ROJAKI!
Iz poročil posnemamo, da se denar, poslan skozi naše posredovanje, izplača v stari domovini točno in zanesljivo potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju ali pa kr. poštne hranilnice v Budimpešti.	*
Zdaj imamo najboljšo zvezo, da za-moremo denar pošiljati najsigurneje, najhitreje in najceneje v staro domovino. Le v onih krajih, kjer se vršijo dnevne bitke pošta ne more izplačati denarja, a drugod pa povsod.
Pošiljatve garantiramo.
5 kron pošljemo zdaj za......$ .80
50
.. 7.70
lOO KRON
-ZA-
$15.40
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Predno pošljete večje vsote pišite nam za posebne cene, da si prihranite denar.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
' 4asti18" °kt: ~ Iz v°j"ega 8"lav"
► če poročjfo?6 danCS	Slede
t %ia'vAa 5rbskih čet je bila P°ra-IH °beh 1Skem okrai" in se "mika
I! čete sed S. ceste proti jugu. Naše ki So dJ'naPadajo sovražne oddelke, nik je , severno od Ralje. Sovraž-kraju j .tudl Prisiljen k umiku v o-Slorave ^ "a °beh straneh spodnje
fiarf f™C1 pnd°bivajo na ozemlju. Bol-'« BabinZa7VZVeli višine Mulin, Percin Effr- T) Dalie južno prodirajo
sn ^alanko."
t 7
J t aVezniki zavzeli Strumnico.
London i g , A Vzniki ' .. • ~ Poročila, da so I) kr«>li v j-°SVQ^H Strumnico in se iz-K Prišla i2 "osu' koJa luka je nedavno (k>. SO po, U,rske pocl bolgarsko vlaženje DoZrOC'la bolJ optimistično mili1 2a VSeh zavezniških deželah. ,
\ e'Čne vred51""1""'" je velike strat6~
d°Pušča o,"0"'' ker n^ena osvojitev 'eznice in	južnega konca že-
neio odondod —ar(?' da Se ne umak" h Tudi £no°s '.
i'°br0 S Je °<1 važnosti; sicer ni Tdba PretiCna,i"Če' aIi njegova za_ 0 ter je 7 . eagač"- ki 'ma veliko Civilni nrv6 n in miniran-
4	- aeač, ki j avci so že zapustili De-S,V;i Pod n! ?°P°'noma v rokah voja-
msk,I«i častniki. jI Srbj _ „
Znan0	Upiraj°-
^ itf Srbskih in nemških po->a armartVa 'nar*aI von Macken-\Pričakov,, ob večji odpor, nego s' je ,
5	> «mekerjetno' da ^ bodo Srbi
« Pos^janl/J V močnejše strategič-
I > da "Kt na severu, vendar dej-° v°jakov nZmki zbiraio veliko šte-Bolgarom in jih ta-
Sff botl°Bo,gari pri-
1 J "ado ,i Voje armade, vzbuja "teg"e Nemcem ven-
ifr~
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 20. okt,—Srečke za krasno peč, ki so jo darovali slovenski livarji za naš "fair", bodo kmalu razprodane. Večje število tiketov po 25c so dosedaj kupili: Društvo'sv. Jožefa, 40; dr. sv. Cirila in Metoda, dr. sv. Frančiška in dr. sv. Janeza, vsako 20; g. Frank Meteš in soproga, 40; po 20 pa sledeči gg.: John Grayhack, John Hor-wat, August Karneboge, Anton Ne-manich mj., Anton Oberstar (Rockdale), Anton Pasdertz, John Staraši-nič, George Stonich, John Težak, Frank Videč ml., Mihael Wardjan, Louis Wise in Anton Zabukovec (Rockdale), ter gospa Ana Marentič (Rockdale).
—	Dobitkov za naš "fair"' je bilo doslej darovanih že lepo številce, a želeti je, da številce naraste v impo?ant-no število. Lepo bi bilo na primer, <la se zganejo naši slavni lovci! Vemo sicer, da jih ni mogoče spraviti skupaj v slovenski lovski klub, a morebiti bi se dali vendarle združiti v svrho, da kupijo puško in jo podarijo za naš "fair" kot dobitek na srečke, ali ne? In potem naši slavni ribiči! Tudi ti bi se lahko o tej lepi priliki s kakim ribiškim darilcem odlikovali, da bi zasloveli po vsej naši novi in stari domovini, kaj ne? In tako dalje.
—	V novi litvanski cerkvi v bližnjem Rockdalti je bila v nedeljo, dne 17. t. m., prva služba božja.
—	Železniška nesreča. Vsled goste megle in nemarnosti nekaterih železniških uslužbencev se je pripetila včeraj (torek) zjutraj ob 6. uri 45 minut na železniški progi ob Jackson streetu v Jolietu nesreča, pri kateri je bilo osem oseb ranjenih, dve izmed njih smrtnonevarno. Trčila skup sta namreč potniški vlak Alton-železnice, ki odhaja vsako jutro ob 6:40 iz Jolieta v Chicago, in hlapon-premikač (switch engine) Elgin, Joliet & Eastern-želez-nice. Hlapon-premikač je zavozil s premikalnega tira nazaj na glavni tir baš v trenotku, ko je potniški vlak prispel na križišče Jackson streeta. Po strašnem trčenju je nastala panika na potniškem vlaku. Mnoge ženske so se onesvestile in druge so vzkrikale. Zmešnjava je bila velika, dokler niso dospeli reševalci. Na potniškem vlaku je bilo do 200 moških in žensk iz Jolieta, po večini čez dan zaposlenih v Chicagu. Moštvo na hlaponu-pre-mikaču je uteklo nezgodi nepoškodovano; hlaponov tender (premogovni voz) je bil strt. Smrtnonevarno sta bila poškodovana strojnik John Mulligan in kurjač Edward Hines na lokomotivi potniškega vlaka; oba so prepeljali v bolnišnico sv. Jožefa. Med ostalimi ranjenci, bolj ali manj poškodovanimi, je bil tudi dr. J. A. Clyne, 201 N. Hickory st., ki je našim rojakom v Jolietu dobro znan; na srečo je bil samo nekoliko odrgnjen na vratu.
—	Kaznjenca utekla. Gosta megla, ki je včeraj (torek) zjutraj zagrinjala Joliet in okolico, je povzročila, da sta dva kaznjenca srečno utekla iz državne kaznilnice. Splezala sta čez dvajset čevljev visoki zid na jugovzhodnem voglu kaznilnice in v megli izginila. Sedanji warden M. Zimmer je že parkrat prosil višje oblasti, naj se pomnoži število stražnikov v državni kaznilnici, a prosil je doslej zaman. Morebiti bo prošnja uslišana sedaj, ko sta utekla nadaljnja dva kaznjenca, tako da je število letošnjih ubegov že malo preveliko in prcsrainotno, ali ne?1 Utekla sta včeraj 301etni E. Fitzgerald, ki je bil obsojen v Chicagu 1. 1909. zaradi ropa na 25 let zapora, in 271etni M. Huriburt iz 1'eorije, obsojen 5. sept. 1914 zaradi vloma v zapor od enega do dvajset let.
—	$100,000 bo stalo dodatno krilo, s katerim se razširi Silver Cross-bolniš-nica. To vsoto namerava odbor ravnateljev bolnišnice nabrati v Jolietu potom prostovoljnih prispevkov.
—Konkritna cesta, osemnajst čevljev široka, se ima napraviti med Lock-portom in linijo Cook countyja. Tako je sklenil odbor supervisorjev z 3? proti 6 glasom zadnji petek. Pri liniji Cook countyja se prične konkritni del Archer-ceste, ki jo zdaj gradi Cook County. To pomeni nepretrgano trdo cesto med Jolietom in Chicagom.
Cleveland, O., dne 18. okt. — Cenjeno uredništvo: — Naznanjam Vam, da sem še živ in zdrav, akoravno so me baje judje obsodili na smrt, in to kar brez Pilata ali Kajfeža. Kot bi jih polil z mrzlo vodo, tako so za hip otrdeli, ko so brali zadnji dopis, in slišati je bilo, da je celo en jud že iz kože skočil; ker je pa bil brez kože še bolj grd, je pa zlezel potuhnjeno nazaj z grožnjo, da se o priliki že maščuje. — Drugi so vihteli pesti po zraku ter od jeze skakali od enega do drugega. Vidite, g. urednik, to že ni tako hudo, kot iz kože skakati, ker vihteti z rokami po zraku je zdravy, posebno za ljudi, ki nikdar ne delajo drugega, kot premišljujejo, kako bi se dalo bolje "slepariti.
Tretji so mi zopet obljubili, da mi prav gotovo spraskajo oči. Glejte, to je pa že bolj kritično. Ampak, ker
dobro vem, da jih bo to veselje minulo, predno jim bodo nohtovi zrastli, zato se jih prav nič ne bojim, in upam, da bom kljub vsem grožnjam še vedno lahko poročevalec Am. Slov.
Torej ta kraval, čem reči — karnival, se je odvlekel iz naše naselbine. V soboto pozno v noč in nedeljo zjutraj so razbijali, trgali umazane plahte raz kolov, vpili, kleli in se kregali ter vlačili ciganarijo semtertja, da je bil tak šunder, kot o Babilonski katastrofi. Okrog poldne pa je po tedenskem smradu zopet zavel svež zrak po St. Clairu. Tu in tam se še poznajo sledovi humbuga, kaka navpik štrleča deska, kak polomljen stol, tam zopet razbit zaboj ali kup umazanega papirja. To so vse pustili najbrž Slovencem v — spomin.
Ne mislite pa, da se je ta kraval končal brez posledic, katere navadno pusti za seboj. Sicer nisem imel časa natančno ogledati vse,-kar se je pripravilo našemu narodu, ampak vseeno sem zapazil stvari, katerih ne zamol-čim.
Javno pred vsem slovenskim narodom v Ameriki, posebno tu v Cleve-landu, vprašam tiste, ki so kaj pripomogli h karnivalu: — Zakaj so morali policisti po dnevi in po noči nadzorovati šotore?! Vem, da ne boste dali odgovora; zato ga dam jaz. Ponos in up naroda, slovenski otroci so govorili med seboj, da se v šotorih gode — grde reči! — Ta glas je prišel na uho policijskemu poročniku, ki je potem o-sebno nadzoroval vse šotore.
Torej vi, ki se pohujšujete nad vsako, še tako nedokazano ali sploh laž-njivo stvarjo, ste pripravili ali vsaj pomagali pripraviti slovenskim otro-' kom reči, nad katerimi se še celo nedolžni otroci zgražajo!
Torej to je bilo za otroke, a za velike je bilo pa še nekaj bolj originalnega. Ni bilo dovolj, da se je na vse mogoče načine vleklo iz ljudstva denar, poleg tega so se sešli iz mesta in vse okolice in še celo iz drugih mest vsi profesionalni razbojniki in žepni tatovi. Elementi najnižje vrste so preplavili našo naselbino, zasedli vogale, zastražili pota, ter čakali na svoj delež. Primerilo se precej napadov, ki so pa prenavadni, da bi jih na široko opisoval, namreč enemu se je pobralo denar, drugemu ura, tretji je srečno ušel i. t. d.
Omenim naj bolj na široko samo enega. — Anton Jerman, star dvajset let, prišel v Ameriko pred 2 letoma, bivajoč zadnja dva meseca v Clevelan-du, je še! s svojim tovarišem domov. Na poti je moral skozi karnival. Do-spevša na nekoliko temnejši prostor, ju napade tolpa razbojnikov. Ker sta se skušala braniti, je nastal med njima in tolovaji boj, kojega rezultat je bil ta, da so lopovi razklali Anton Jermanu glavo, njegovemu tovarišu pa zadali težke poškodbe. — Pred par dnevi nič hudega sluteči mladenič danes u-mira v bolnišnici, med tem ko tisti, ki so napravili karnival, z lahko vestjo štejejo od Slovencev izžeti sktipiček. Nadebudni mladenič, edini sin matere, ki ga je poslala v Ameriko, da si nekaj prisluži ter se potem vrne domov, da ji bo opora na stara leta, je padel— padel posredno kot žrtev judovske pohlepnosti.
In vpričo dejstva, da gredo nekateri judje do denarja tudi preko človeških trupel, če treba, kljub temu se slovenski trgovci ne bodo še izmotali iz judovskega žaldja, iz katerega jim danes gleda samo še peta ven. V navado je že prišlo, da mora biti pri vsaki slovenski napravi jud na prvem mestu. Pri vsakem slovenskim banketu mora imeti prvo in zadnjo besedo jud. Pri političnih stvareh ali pri mestnem zastopstvu nas mora reprezentirati seveda zopet jud. Pa kako jud vse to rad stori!
Nobenemu izmed zato poklicane slovenske inteligence, med katero se odnosno prištevajo naši trgovci, pa ne pade v glavo, da delajo judje most med slovenskim narodom in slovensko trgovino. In da bo ta most v dogled-nem času tako velik, da ga ne bodo mogli podreti sanu, to se jim niti ne sanja. — Meni se pa sanja, da ko bodo slovenski trgovci, kar jih nosi znak judovske štafaže, odprli od banketov in karnivalov krmežljive oči ter ugledali tako velik most pred seboj, bodo zopet prosili slovenski narod na po-
moč, in takrat bodo ulice polne lepakov in pamfletov z nekako tako vsebino:
"Gori! Pomagajte!... Prošnja do vseh katol. kristjanov! — Poziv vsem slovenskim društvom, osobito njegovim članom in članicam, hišnim gospodarjem, gospodinjam; najemnikom, delavcem, fantom, dekletom, kuharicam i. t. d. — Mi slovenski trgovci, kar nas je zajezenih z mostom judovskih "second hand" štorov, nujno prosimo pomoči! Na podlagi slovenske solidarnosti apeliramo na vse, v katerih se pretaka še kaplja slovenske krvi, in ki še priznajo, da je tudi nas zibala slovenska mati, iii ki še čutijo v srcu lepo geslo: Svoji k svojim! Prihitite na pomoč, saj priznavamo, da smo zapeljane reve, torej usmilite se nas! Prihitite s krampi, lopatami, denarjem, sploh z vilami; mi imamo grabi je pa itak že pripravljene, da udarimo na ta most judovstva, ki nas muči do smrti.
Hvaležni vam bomo, tisočkrat hvaležni; objemali vas bomo, vpili Hozana, in v znak posebne hvaležnosti pa bomo o priliki prav na pobalinski način opsovali in ozmerjali župnika!...
"Torej pridite" i. t. d., i. t. d.
Kaj bo pa takrat slovenski narod rekel, vam bom sporočil.
Poročevalec.
La Salle, 111., 15. okt. — V Prole-tarcu štev. 422. se je zopet oglasil Kristanov kaprolček, F. A. Jadikuje, da ima premajhno šaržo in da se bi mu bolj dopadlo, če bi ga malo bolj povišal v javnosti. Veš kaj, jaz Ti ne morem prav nič pomagati in dati večje šarže, — svetujem Ti pa, da se obrneš na Vašo najvišjo oblast na generalnega načelnika E. K., kateri je edini, ki deli šarže svojim socijalističnim podložnikom.
Glede tvoje izmišljotine, katero si postavil v tvojem dopisu zadnjič glede blagajnika ali kar je že bil dotični pri dr. sv. Barbare, Ti povem .samo to, da ne rabim prav nič popraševati nobenega člana izmed omenjenega društva, pač pa mi zadostuje dovolj njegovo ime v socialističnem listu "Gl. Sv.", katerega je on zastopnik in _se je le ■s krinko na qbrazu rinil v odbor katoliškega društva, k njegovi blagajni, pri kateri si je hotel razdeliti njeno premoženje po načrtu vašega modernega socijalizma.
In že zopet si se pa ureza!, da sem jaz rekel, da je bil dotični član socialističnega kluba, ker tega nisem nikdar rekel. — Zamenjati ga pa tudi ne morem z njegovim bratom, ker sta oba navedena kot zastopnika "Gl. Sv.", s polnim imenom, in to je dovolj.
Nadalje prašaš, čegav je sedaj ta blagajnik? Povem Ti, da naš ni, ker še nikoli ni bil. In če je zaradi tega kaj sranjote, je prav gotovo, da je na Vaši 'strani, — ker iz Vaše kuče je prišel, toda sedaj, ko se vrača, ste mu pa zaprli duri. — Ravno zato je tudi neresnica v tvojem dopisu, da smo se spekli zaradi tega. Hvala Bogu, še dvajset prstov imamo zdravih.
Svetujem Ti pa, da pogledaš prihodnjič, predno boš zopet kaj tacega na-klobasal y javnost, na svoje lastne prste, s katerimi bilježiš neresnico, če so vsi "a 1 Ir i g h t".	Ravnoisti.
Op. ur. S tem zaključujemo v na šem listu to osebno afero.
Pittsburg, Pa., 17. okt. — Mogoče ste že mislili, da smo jo tudi mi Pitts-buržanje obrnili za ranjko Liko in zaspali spanje pravičnega, toda temu ni tako. Ampak ustanovili smo eno novo ligo, katere smo že leta in leta pogrešali, in to je Slovenski Politični Klub. Kolike vrednosti bode nam Slovencem v Pittsburghu ta Klub, je orisal Mr. P. J. Meenan na ustanovnem shodu. Edino, kar je treba 'sedaj, je, da vsi tukaj bivajoči Slovenci pristopimo v en krog, kot to delajo druge narodnosti.
Ker je v naselbini in okolici veliko rojakov, ki imajo državljanske papirje in jim še ni znano o ustanovitvi tega Kluba, se je sklenilo na zadnji seji 17. oktobra, da se priredi zabavni večer v obliki veselice na 27. oktobra, začetek ob 7. uri zvečer.
Ker bode to prva veselica našega mladega in lepo rastočega Kluba, prosimo vse rojake in rojakinje pittsbur-ške okolice, da se te veselice udeležiti blagovolijo. Svirala bode izvrstna godba za plesa željne. Tudi onim, kateri imajo željo do kegljanja, se nudi ta večer lepa prilika, kajti kegljalo se bo za razne dobitke.
Pričakujoči največje udeležbe od strani našega slovenstva, za S. P. Klub Geo. Weselich.
KNJIŽEVNOST.
=
La Salle, 111., 17. okt. — Kar se tiče dela, gre toliko, da se pošteno preživi-mo. Ne dam pa nobenemu sveta, da bi prišel semkaj dela iskat, ker se ga težko dobi.
V	našem mestu smo dobili izredno lep hotel, po imenu "Ivaskaskia", kateri stane pa tudi lepo svoto $25Č,000. Prihodnje leto bodejo začeli tudi graditi novo pošto, kar bode tudi pravi kinč našemu mestu. — Vse se dviga in raste naprej.
V	mestu živimo po večini Slovani, .prvi so Poljaki, kateri tvorijo večino, zatem pridejo Slovenci, Slovaki, Rusi-ni, Litvini in Hrvati.
Toda Slovenci smo s svojim napredkom skoraj pri prvih vrstah; to pričajo naša široko in dolgo zasejana društvena polja, na katerih izvrstno napredujemo pa naj si bo že pri enem ali drugem. — Pa tudi naše društvo sv. Družine štev. 3., spadajoče k Družbi sv. Družine, Joliet, 111., dobro raste in se razvija naprej ter upamo, da bode še bolj.
Vse člane našega društva sv. Družine štev. 3., si pa dovolim malo opomniti, da bi se malo bolj redno udeleževali rednih mesečnih '<ej. Kjer so delavci, se tudi delo pozna, zatorej dolžnost naša je, da se držimo in ravnamo našega gesla, katero pravi: "Vsi za enega, eden za vse," in če to storimo, s tem storili bodeino svojo dolžnost.
In tudi naznaniti imam tukajšnjim Slovencem in Slovenkam, da naše društvo sv. Družine št. 3, priredi v soboto, 30. oktobra, zvečer svojo prvo vevseli-co našega delovanja in sicer v g. so-brata VVoodšankovih prostorih na prvi cesti štev. 1153.
Veselica se bode vršila pod sledečim programom: "Raflanje" za žive in pečene kokoši, gosi in race, ter srečkanje za razne dobitke. Za veselo zabavo in ples pa bode svirala izvrstna "Slovenska godba".
Vabi >e vse Slovence in Slovenke iz LaSalle, 111., in okolice k obilni udeležbi na to našo prvo veselico, ki jo priredimo v naši naselbini v povzdjgo našega dr. sv. Družine štev. 3.
Torej na svidenje v soboto 30. oktobra zvečer na veselici!
S prijateljskim pozdravom vsem
Anton Kastello, tajnik.
"Ameriški Slovenci, kaj hočemo?"
Tako je naslov novi brošurici, ki jo je i rojakom v resen prevdarek spisal Andrej Tomec, slovenski rudar, in ki jo je nedavno izdalo uredništvo mesečnika "Ave Maria" v Brooklynu, N. Y.
Prejeli smo na ogled iztis te brošu-rice, ki ima na 54. straneh sledečo vsebino: Uvod — Naše razmere — Naše narodne bolezni — Naše javno mnenje — Krščanstvo — Klerikalizeni — Socijalizem — Ali je delavec upravičen do vsega, kar producira — Nebesa na tem svetu — Delavstvo in kapitalizem — Svobodomiselstvo — Ali res nima vera s politiko nič opraviti— Vera in narodnost — Praktično krščanstvo — Polovičarstvo — Kaj hočemo — Kaj naj storimo — Kako naj delamo — Naša polemika — Stališče katoliškega duhovnika — Dolžnosti katoliškega lajika — Disciplina —- Sklep.
To je bogata vsebina, ali ne? In te brošurice ni spisal kak slovenski duhovnik ali izobraženec, ampak spisala jo je žuljava roka slovenskega prole-tarca, vašega sotrpina, slovenski delavci: zato sezite po tej velepoučni brošurici in razširite jo! Cene so res zelo nizke in sicer: 1 iztis, 2c; 10 izti-sov, 18c; 100 iztisov, $1.75. Naslov za naročbo je: Ave Maria Press, 21 Nassau Avenue, Brooklyn, N. Y. *
"Čas, edini slovenski -magaciu v A-meriki, posvečen poduku, izobrazbi in napredku sploh." Prejeli smo prvo številko rečenega mesečnika, kateri prinaša sledečo zanimivo vsebino: Čas —Upliv meseca na kokoši — Prvi sovražnik vsacega človeka — Kako ločimo zdravo hrano od pokvarjene — Pravilno obrezovanje 'vinske trte — V bakrenem rudniku — Polij premog z vodo — Dno globokega morja — Iz astronomije — 1? geologije—Od kdaj pomenja podkev srečo — Smrt pred ovcem — Ob zlatem pesku — Slovenska Liga — Kaj bo z našo nekdanjo domovino — Saj res, kaj je s Slovenskim Zavetiščem — Mala Kranjska — Naše razmere s staro domovino — Srebrna poroka — Naša sodba o Angležih'— Mož in žena v zakonu — Zakaj zdehamo — Nekaj novega o kačah — Pravilno ravnanje z utopljencem — Kako se ubrani slepota pri ljudeh.
Oitivo je zanimivo in raznovrstno, oblika lista okusna. Izhaja vsak mesec na 36 straneh, in velja za vse leto samo $1.(X). Urednik je Frank Krže. Naslov uredništva in upravništva: Cas, 2711 S. Millard Ave., Chicago, 111. •
G. Frank Krže je pred leti izdajal 'Našega Gospodarja", ki je potem prenehal izhajati vsled izdajateljeve daljše bolezni. Nadaljevanje "Našega Gospodarja" je novi "Čas", samo da je prvotni kmetijski in gospodarski list izpremenjen v list za splošno gradivo z razširjeno in raznovrstnejšo vsebino. Mesečnik "Cas" priporočamo in izpre-govorimo o njem kaj več o priliki, kaj-! ti <a list je važen pojav na našem časnikarskem polju.
in slogi, in zate mi je težko, če se s pisanjem Vašega lista razdražijo duhovi. Jaz jih bom izpreobrnil iz lepa, delajte tudi Vi z ljubeznijo! Ali ni ljubezen najlepša čednost?"
"Da, to je res, to se da tudi iz svetega pima dokazati."
"In ali ni mir smoter vsakega boja?"
"Da, res je, borimo se le zato, da bi po zmagi dosegli mir."
"Tako je, veseli me, gospod urednik, da se da z Vami tako lahko govoriti. Glejte, jaz bi vrgel v koš vse ostre dopise, ki delajo zdražbo, in bi pisal le znanstvene, leposlovne in vspodbud-ne stvari. Nobena neolikana beseda ne sme v list. Ali niste tudi Vi tega mnenja, da bo naš mili narod le tedaj napredoval, ako bo znanstveno izobražen in če bo gojil slovstvo in umetnost?"
"To je moje najglobje neomajno prepričanje, predragi gospod. Verjemite mi, da bi jaz najrajši pisal znanstvene in leposlovne stvari."
"Oh, to me veseli! Da, takih mož nam je treba, ki imajo smisel za lepoto in resnico! Prinesel sem Vam tudi jaz majhen donesek za Vaš list. Saj veni, da moramo dandanes literarno delovati. V našem kraju je človek, kateri, ne rečem meni, ampak javnemu blagru in zlasti naši narodnosti, naši domovini silno mnogo škoduje. Tega človeka moramo enkrat naslikati, kakršen je. In pravim Vam, brezobzirno! Poslal sem Vam že neki dopis, a ste ga vrgli najbrže v. svoj svetovnoznani u-redniški koš. Zakaj niste sprejeli mojega dopisa?"
"Vaš dopis? lini, spominjam se nečesa, pa ne vem več prav dobro. Nekega Brijazovca se menda tiče."
"Da, da! Tista stvar. Zameril sem Vam prav pošteno, da niste priobčili tega dopisa."
"A oprostite, jaz sem se bal—"
"Bali ste se? Da, kadar treba braniti nas, katerih edina bramba je Vaše glasilo, takrat se bojite? In mi naročamo še Vaš list?"
"Potrpite za trenutek, da izgovorim. Bal sem se za Vas."
"Zame? Kdo se ima zame kaj bati? Jaz jamčim s svojim imenom, in to Vam povem, da če ona propalica, ta hudobni človek, ta gnili tur na telesu našega milega naroda, ne pride v Vaš list in če ga pošteno, z vso brezobzirnostjo ne izmijete in razkrinkate pred javnostjo, pustim Vaš list in se naročim na "Pozno Večernico"! Vi nas morate braniti, Vi imate to dolžnost.'
"Vsekako, sem popolnoma Vašega mnenja. A kaj želite od mene."
"Da nemudoma, še danes, priobčite
ta dopis. Povem Vam, ta Brijazovec zasluži. Poslušajte: Iz Smrečjega br-da. V naši mirni dolini, kjer doslej še ni bilo niti najmanjšega prepira, ;e je naselil — Bogve odkod je prišel ta ■slepar? — neki človek, kateri dela sramoto našemu kraju. Ta breznačajm pijanec, kateri je goljufal svojega varovanca, ta narodna izdajica, v vsakem oziru propal in ničvreden človek... Zakaj se smehljate, gospod u-rednik? Je vse najčistejša resnica. JaZ garantiram!"
"Ali je dopis še dolg?"
"Dolg, dolg, pa vedno resničnejši)» boljši. Prvi je bil doslovno ravno tat Zakaj ste ga zavrgli?"
"Iz čisto enostavnega vzroka, 61 j •spod Mirkovič: Zato, da Vas resirrj najmanj trimesečnega zapora. oprostite, presirovi z nasprotniki.
"A-a!"--
Druda telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247
JOSIP KLEPECj
,	JAVM NOTAR
• 100« N. Chicago St.	JOLIET, I^J
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zof' ogenj pojdite, k ANTONU SCHAGE*
North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banl^,)l
E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogreb
9251 E. 92 St., S. Chicago, Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago l®6- -Ambulanci in kočije, ter avto®0 za vsako prigodo in vrem«^
gflllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllll
| Chi. Tel.: Office 658, Res. M41*
E	Uradne ure:
1 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 V- 0' I Ob nedeljah od 10. do 12-
I Dr. S.Gasparovicl
Dentist :: Zobozdravnik
Joliet National Bank Build^ 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLlNOl^
gHEGHHEQE^
BOL V HRBTU
iS
r=
»JS
a
H
a a a a a a a a a a a a a a a a a a
in v straneh se hitro prežene z rabo
Severa's
Gothard Oil
(Severovega Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper
revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost V sklepih, krče, bolečine in poškodbe.
Je mazilo preiskušene vrednosti.
Cena 25 in 50 centov.
e. Štefan Plačko, iz M»| rietta, N. Y., nam je P16" sledeče:	. „in
"Trpel sem vsled boleC'® v hrbtu in straneh veC eo pet let ter sem mea časom poiskusal rJZ' zdravila toda brez uspeli Čital sem v VaSem nahu o Severovem Gotnw" skem Olju ter sem e» KJ iskusil in so mi boteci"® kmalu izginile. Lahko i" di rečem, daje izbornoz"; per bolečine v noeah. r' poročam ca vsim, ki 'r| J,, vsled krajevnih boleim-
RANE,
otiske, ureze, odprte rane, tvori, bule, pekline in ožgani"« se hitro zacelijo, a*0 se nadene
SEVERA'S
Healing Ointment
(Severovo Zdravil"0 Mazilo). Cena 2»c'
Severove Pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severove. Za**" nlte nadomeslitve. Ako vas ne more lekarnar založiti, naročite jih od nas-
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids,
HfflHHMHfflfflKHHfflfflfflHffl

McGregor, Minn., 16. okt. - Ljubi Am. Slovenec: — Naznanjam ti danes veselo novico, ki smo jo dolgo časa pričakovali. Tukaj v tem mestu so pričeli delati pred enim tednom katoliško cerkev, ker je že kapitala prišlo skupaj v denarjih $800.50. Ako je še kateri rojak pri volji kaj pomagati za to cerkev, prosimo, aH kateri duhoven. Da bi skoraj dočakali tisto veselje, 'ki ga še nikdar ni bilo v tem mestu, ko bo prišel tisti dan, da bo cerkev blago-lovljena, in ko se bojo sv. maše darovale v nji in ko se bo pevski zbor zaslišal: "Hvala bodi gospod' Bogu, vse stvari ga zdaj molite i. t. d. Trikrat se bo izpolnila najtoplejša naša želja. Dosedaj smo hodili brez pastirja kot zgubljene ovce. Zdaj pa pozdravim vas, dragi slovenski rojaki in rojakinje, ki sle naročniki tega lista. Z Bogom!
Ana Jakše.
PRI UREDNIKU.
(Iz "Slovenca".)
"Gospod urednik, mimo grede se o-glašam pri Vas. Ali Vas motim? Imate mnogo dela?"
"Dela, da, dela imam res nekoliko. A s čim Vam morem postreči?"
"Nekaj nasvetov bi Vam dal. Jaz opazujem Vaše delovanje že dalj časa. Cndim'sc Vaši vstrajnosti v teh težavnih razmerah. Le nekaj bi Vas prosil v imenu dobre stvari. Ali bi ne bilo dobro, če bi se'od običajne ostrosti nekoliko odnehalo? Vi ste, oprostite, presirovi z nasprotniki. Pomislite! Na eno kapljico medu se ujame več muh, kakor na cel sod jesiha? Ali ni to res?" *
"Popolnoma res, dragi gospod?"
"In glejte, da Vam dalje razlagam svoje misli, ali ni res, da se rado skrha, kar je preostro?"
"To uči izkušnja?"
"In potem, gospod urednik, ne pozabite ljubezni do bližnjega! Jaz živim med nasprotniki, živim z njimi v miru
Iz malega raste vel
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite in>et' ^ starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
ali P'
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno 3 j pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je nadzorstvom zvezne vlade. "
Mi imamo slovenske uradnike.
wjjwrjxi\\\\w//////
The
Joliet Nation*' Bank
JOLIET, IL LINO"
""»»S! ■ -»"čE-StV^ifi'
j IZ STARE COMOYINE. |
KRANJSKO,
~ Xova cerkev na Viču. Z Viča Poročajo: Slikarska dela v tukajšnji ^tvpm cerkvi so že dovršena. Dne 31. ^gusta so se odstranili zadnji odri iz cerkve. S tem je že na zunaj impo-Mntna zgradba tudi znotraj srečno vrsena. Računaje s sedanjimi voj-*}'mi okoliščinami, nismo pričakovali.
»o letos tudi slikarsko delo dovrše-ltV ,,^lac'clu se Je zahvaliti, da se je jub viharnim časom slikanje mirno nadaljevalo in da danes cerkev stoji ®redt lepe župnije v vsej notranji kra-Zupna cerkev sv. Antona na Vi-v -if svoji dovršenosti ena prvih škofiji. Očetje frančiškani so v primeroma zelo kratkem času preskrbeli 1011 lepo hišo božjo.
—	Duhovniške spremembe v ljubih1 škofiji. Premeščeni so bili sle-
kaplani: Ivan Drešar iz Smledni-lo -Zp ZUpnega upravitelja v Spodnji Jj r]rančišek Kogej iz Jesenic za be-š„,iC'Jata v Šmartin pri Litiji; Franči-A ml* . b iz Poljan nad Škof j o Loko na Užl"'06' Tomaž Javornik iz Gorij v v Ayan Kete iz Zagorja ob Savi Gab • nac' Ljubljano; Frančišek Kam°--Sek 'z Vrem v Hrenovke. — vom 6-SCeni pa so bili kot kaplani no-Bla?asmk>: Josip Gabrovšek v Vre-vasi' i3"62 Jalen v Bohinjski Srednji I pr; l rančišek Jezerec pri Sv. Križu Plana U'J'; Ludovik Lederhas za ka-< §i;o{.. ln kateheta pri uršulinkah v ob s''' • ' A"ton Oman v Zagorju ton sT Janez Pucelj v Smarjeti; Anko- 7 " v Poljanah nad Škofjo Lo-VViu mag0slav Turk v Gorjah; Henrik Sttme v stari cerkvi.
•renj^^trijska ravnopravnost. "Go-nih „ ^ Kranju piše: Na c. kr. pošt-
br2ojavk S° nabite vsak dan nove
stojiščih ^ por°čajo o položaju na Na Cei ' Pri nas 'seveda v — nemščini.
vatskihk 0t-°ku Krku' tudi v čisto hr~
javljene 'rajl'1> so Pa te brzojavke ob-ivčasu, ko V ~~ italijanščini. In to v tpjejo'protiSe Hrvatje najpogumneje bi-> 1'janščina -fcr?lomn'm Italijanom. Ita-Je se vedno gospa!
—	Velik
Posestnik- a Svota denarja izgubljena, šek v 111 gostilničar Janez Kogov-z Vrhnit' "1 Je na svojem povratku ■3600 kroie "Wbil rdečo denarnico s Po'"1000 "rmi' sicer dva bankovca kr°n in 7(1 k0"' Štiri bankovce 1)0 50 bankovcev po 20 kron.
t Sfcih S/Ueskem ujetništvu. Po 13. me-za met°8lasi1 iz ruskega ujetništva i Cl,er. L;i^-ega Proglašeni Josip Ma-ee> P- Draga, okraj Kočevje.
stva jeltal'janskega vojnega ujetni-ZSorni °g asil Jožef Zorman, doma ljal> na c Brnika št. 108 pri Cerk-
i	sUh°renjSkem- Piše pa tako"lc
S ani dam materi Mariji: "...in | obe nnVedeti- da sem zelo ranjen [f ^nila 8!' Hoditi ne morem nič. S L S''m> da Je,dne 26" julija granata. 0 hodil 7 ,om '"koli več prav lah-
T Pa kamen- v ko,ena me Je zade!o \ Sem ob Jc je Priletelo v me tako,
\ Pa tudi ne eZa" na vse strani. Pisati r°ka boli c,°rein kai Prida, ker me 9 vetniki, dru 0vcnec sem sam med t ■ ^emci , le Nemci in Mad*žari. f,	Pa	mal° Pomenimo. V
»	"obe„«, - samo dva dni, pa ni-
g s , 1 do*ti u "okusiL Kruha intam M , 1 "aslov ' v x glž Vam bom napi-.
ma»i nič J .ne ni01'eni pisati, ker t °JUe dopisll >ai"rja- Pa tudi nobene
1	več, saj veste( kjc da
II V^SeCa°8januiVOjaki- Pogreša se od
2	SPolka- 2 , Anton Dečman, 87. 1 na JC »iegoi	po njen. poiz-
' ? " V Savn a-z-a Frančiška Deč-; «b,jani »h st. i«, pošta Jcžita pri
j^ec, ki e°^eža se Angel Kralj,
ju,ka 'U je bi]Krot "novojnik 58. peš-'<akor . ailJ.en v Galiciji dne 2.
Jes	r^'
^ ennUp'je št. 19'	Kralj' Go"
jaž "Jskem — p ' P°sta Tržič na
24, ' d°niol)r	se Jožef Mat-
P Ž	£P-"J-gOVa mater Ma-
I J>jem p°dčastniu ^°Slp Kozina, ra-
^ P.,1,-	SV°Jci v Ljubljani.
Julija adh vojaki i? -UČ 50 Padi J' , • PeiPolka. Meseca
nfe- Št- Ju H ti gr»°yoj»ik F, •iani JosiP Birtič n . an,u' ~ Dc"
^ Martin i Dobrova pri Ljub-- p !°vojnik t	11111 rl na koleri.
CSCC ^z rTj Sede)' Vrhnika. - Crnov 'f' Slari trg P1'
"ik f.ersc'> s §,., "' ~ Crnovojnik Ja-|trS eBa-Čn,OV°j-
?r- 7-a ar R ,rnCJ. na Dok"'-i	Jnik Jane. v "ri uMah. -
'*r0. - V av«, ,Korosec- Rob pri T S,a l"»r,a 'a ko-' ,GiW°fjo Loko J?S,I> Erže»- Selce
J}®* nni» PeŠCC De,b0"
I ^ja ^°Jaki
^MS&S1- V ™™ih ljub-
' Lepi'> Kor -u Umrli s'cdt<-"i k Feodor Ma-
trejev, ruska vojna ujetnika. — Josip Horak, vojaški delavec, 28 let. — Anton Zehet gruber, topničar težke hav-bične divizije, 22 let. —- Aleksander pl. Hoffmann, nadporočnik. — Ivan Kol-kosovsky, pešec. -— Aleksander Bauer, ogrski honved.—Janez Jasenčak, poddesetnik. — Engelbert Stadler, topničar domobranske havbične divizije. — Radivoj Radin, pešec. — Rudolf Svoboda, desetnik. — Janez Štefko, Pavel Čilion in Nikolaj Stralja, ogrski pešci.
—	Umrli so v Ljubljani: Matevž Mam, rešetar-hiralec, 27 let. — Ivan Hvala, posestnik-hiralec, 72 let. — Iv. Bergant, hiralec, 82 let. — Karel Klop-čič, sin železniškega čuvaja, 10 mesecev. — Marija Čolnik, žena železniškega jiadsprevodnika, 49 let. — Marija Kogoj, čevljarjeva hči, 15 mesecev. — Jaroslav Kočka, sin gimnastika, 3 mesece. — Zdravko Jazbec, rejenec, 6 tednov. — Danica Zavadlov, hči begunke, 8 mesecev. — Antonija Jeloč-nik, stavčeva žena, 34 let. — Frančiška Florjančič, služkinja, 24 let. — Helena Danič, žena železniškega delavca, 33 let.
—	Umrl je na Bledu Julij pl. Payer, znani avstrijski raziskovalec severnih pokrajin. Truplo so prepeljali na Dunaj.
—	Ranjeni na bojišču. Na italijanskem bojišču so bili ranjeni sledeči: rezervni poročnik dr. Fran Suliadol-nik, rezervni kadet Ferdo Polak, oba iz Kranja, in rezervni poročnik Valentin Eržen iz Zgornjega Bitnja pri Kranju. — Na severnem bojišču je bil ranjen kadet Alfonz Završnik, učitelj v Ribnici; zadet je bil v trebuh in se zdravi v Kolomeji.
—	Umrli so v Ljubljani: Katarina Sivec, služabnica pri kuratu v Opat-jem selu. — Po kratki bolezni je preminul dr. Anton Seemann. — Viljem Rolf, prokurist, 49 let. — Marjeta Prešeren, kuharica, 39 let. — Neža Kli-kon, posestnikova hči, 7 let. — Jakob Trček, kajžar, 49 let. — Josip Potokar. bivši hišnik, 71 let. — Jernej Babič, oficijant deželne vlade in hišni posestnik, 60 let. — Mihael Čelešnik, posestnik, 60 let. — Mihael Čelešnik, posest-uikov sin, pol leta. — Katarina Golob, zasebnica, 80 let. — Marija Marn, mestna uboga, 73 let. — Ivan Gliha, paznik zaklepnega društva. 31 let. — Ivan Dvorschak, nadsodar, 51 let. — Alojzij Žitnik, delavec, 18 let. — Rozika Logar, delavčeva hči, 15 mesecev.
—	V ruskem ujetništvu se nahaja F. Valjavec iz Leš na Gorenjskem.
—	Iz italijanskega ujetništva se je oglasil livar Fran Zalar iz Ljubljane. Piše, da je bil ujet 25. julija zvečer. Pravi, da je zdrav in da se mu godi dobro.
—	Pet sinov v vojni imata oče iti mati Jemc iz Žej pri Domžalah. Sin Karol se je po desetih mesecih oglasil iz ruskega ujetništva (bil je ranjen ujet), Peter je pri pijonirjih, Lovrenc in Matija pri 17. pešpolku, Jaka je pa crnovojnik.
—	Vojaki umrli. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli sledeči vojaki: Josip ICrhouna, saper. — Josip Lampacher, lovec. — Karel Poreitnik, major. — Anton Turk, pešec. — Štefan Kendi, ogrski honvedski pešec. — Fran Sko-čovsky, pešec. — Ivan Golenač, pešec.
—	Umrli so v Ljubljani: Antonija Jeločnik, rojena Češnovar; zapušča štiri otročičke, mož je pa pri vojakih. — Helena Petek, liiralka, 60 let. — Fran Črnagoj, posestnikov sin, 7 mesecev. — Zofija Jamnik, hči tobačnega delavca, 3 mesece. — Josipina Konje-dere, hči železniškega delavca-begunca 16 mesecev.
—	Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji Jožef Omers, župnik v pokoju v Sežani. Pokopali so ga na pokopališču v Šmihelu. Umrli je bil rojen 14. marca 1845 v Lahovčah, o-kraj Kamnik.
—	Begunci v Ribnici. Kljub temu, da je prebivalce Ribnice zadela huda nesreča, požar, morajo skrbeti za veliko število goriških beguncev.
—	Mlad napadalec. Na potu med Selom. in Žirovnico je okrog 15 let stari posestnikov sin Anton VidiC napadel z nožem namestnega čuvaja državne železnice v Žirovnici Janeza Žemljo, ko se je le-ta vračal v mraku od matere iz Sela domov. Zadal mu je dve rani; eno pod rebra in eno v hrbet, v>ekakor precej občutni, ker je Zemlja moral v deželno bolnišnico. Ves dogodek je zelo zagoneten in čuden, ker med obema poprej ni bilo ni-kakega sovraštva in je napadeni celo birmanski boter napadalčev.
—	Iz italijanskega ujetništva piše Fran Adamič iz Andola pri Sv. Gregorju svoji ženi: "Naznanim Ti, da sem ujet v Italiji, z menoj tudi nekaj mojih tovarišev, Venturini Franc in Arko iz Zapotoka Levstek je umrl. Z Bogom, pa kaj molite zame!"
—	Utonil je v rakovniškem bajarju sin nadučitelja Mlakarja, katerega družina stanuje na Galjevici št. 1 v Ljubljani. Mornariški učenec Ludovik
Staudt je skočil za potapljajočim se dečkom. Prvič ga ni mogel dobiti, nato je skočil drugič v nevarni bajer. Privlekel je dečka na suho, a deček je bil žalibog že mrtev, ker je zašel v bajerjevo blato.
— Smrtna nezgoda. Posestnik Štefan Kerč v Gradu pri Cerkljah, 691etni mož, je skočil tako nesrečno z voza, da je na dobljenih poškodbah v deželni bolnišnici v Ljubljani umrl.


ŠTAJARSKO
—• Iz Rusije se je vrnil Jožef Ška-fer, doma iz Gotovelj, kot prvi Slo-venec-invalid, ki je bil rešen ruskega ujetništva.
—- Padel je na bojnem polju črno-vojnik Janez Persch, rojen 1893, s Štajerskega. (Kraj, od kjer je doma, se v uradnem poročilu ne naznanja.) Služil je pri 17. pešpolku.
—	Žrtve vojne. Na strani svojega brigadirja, polkovnika Viljema Stau-ferja, je padel tudi njegov adjutant, nadporočnik V. Elsbacher, finančni tajnik iz Lipnice. Truplo so prepeljali v Ptuj.
—V vojnem ujetništvu 'se nahajata stotnik 26. domobranskega pešpolka, 4. stotnije, Evgen Jošt, in stotnik 26. domobranskega pešpolka Jak. Schrei-ner.
—	Umor in samomor. Na Pobrežu je ustrelil neki črnovojnik B., ki je došel domov na kratek dopust, svojo ženo in nato še samega sebe. Živel je s svojo ženo že dalj časa v prepiru. Jezilo ga je posebno, ker mu med vojnim službovanjem ni poslala nič denarja, sama pa je med tem časom doma precej lahkoživo živela in pri tem potratila veliko denarja.
—	Streljanje prepovedano. Vojni nadzorovalni urad je prepovedal vsako streljanje, da se tako vse vrste smodnika prihranijo za vojaške potrebe.
—	Mlad doktor. Na dunajskem vseučilišču je bil pronioviran doktorjem prava nečak mariborskega stolnega dekana J. Majcena, član akade-mičnega društva "Danice" Stanko Maj cen. c. kr. namestniški praktikant v Gradcu in zdaj v vojaški službi kot rezervni poročnik.
—	Cene v Radgoni. Piščanec 1 K 80 v, 1 liter vina 80 v. Kruh je bel in nič dražji kot je bil pred vojno.
—	Iz seznama izgub. Stotnik Fran Bude. 97. pešpolk, mrtev; praporščak Mihael Collerig, 47. pešpolk, mrtev: poročnik Alojzij Glaser, 47. pešpolk. mrtev; kadet Fran Haider. 47. pešpolk, mrtev; praporščak Alojzij Miki, 47. pešpolk, mrtev; poročnik Ferdinand Seiringer, 47. pešpolk, mrtev; kadet Fran Somnier, 47. pešpolk, mrtev; kadet Evgen Baraga, 47. pešpolk, ranjen; kadet Beneš, 97. pešpolk, ranjen; praporščak Alojzij Castellan, 97. pešpolk, ranjen; praporščak Vinko Gruden, 47. pešpolk, ranjen; kadet Josip Kožuh, 7. pešpolk. ranjen; nadporočnik Ivan Zeitz, 27. pešpolk, ranjen; kadet Fran Kavčič, 97. pešpolk, ujet.
—	V ruskem ujetništvu jc umrl Avgust Svetlin, učitelj v Konjicah.
—	Umrl je v Mariboru hišni posestnik in umirovljeni paznik mestnih naprav Fran Graf.
—	Nagloma je umrl v Gradcu črko-stavec Konstantin Dačič.
nem lastnem zagovoru takoj izpuščen na svobodo. Na vprašanje, ali ima biti kaznovan obtožitelj, je izjavil, da mu odpusti.
—	IColera. V Beljaku je zopet jav-ljenih '6 slučajev azijatske kolere. Oboleli so vojaki, došli z bojišča.
—	Razglas deželne vlade. Deželna vlada razglaša z odlokom z dne 26. avgusta sledečo notico: Primeroma dobra žetev na Koroškem je povzročila, da ljudstvo nima več strahu, da bi primanjkoval potrebni živež, a hkrati se vrača tudi ona lahkomiselna in brez skrbna navada, da ljudstvo ne štedi z moko in žitom, dasiravno se je vlada že mesece in mesece borila proti tej brezskrbnosti. Pozabiti pač ne smemo, da nam tudi najobilnejša žetev ne more docela nadomestiti uvoza žita, ki se vrši v mirnih časih zadnjega meseca v posameznih delih Avstrije in o-sobito Ogrske znatno oškodovalo žetev. Jako nevaren položaj bi nastal, ako bi se prezirali predpisi, ki jih je vlada izdala glede štedljive porabe moke in žita in ki so več ali manj vsakomur znani. V polnem ob-egu torej še veljajo predpisi glede množine moke in žita za posameznika in ravnotako predpisi glede krušnih listkov. Vlada opozarja, da so oblasti dolžne paziti na strogo izvrševanje teh predpisov in kaznovati one, ki se temu upirajo. Vlada poživlja vse patrijote, da se z ozi-rom na splošno korist sami uklonijo tem predpisom in da naznanijo kršitelje predpisov na politično oblast.
PRIMORSKO.
J
jejo posamezniki potom slovenskih listov.
—	Padec trdnjave Brest-Litovsk so praznovali Goričani s tem, da so razobesili avstrijske, mestne in deželne zastave. Slovenskih zastav ni bilo videti. Naravno, saj so vendar zastave in trakovi belo-modro-rdeče barve prepovedani!
—	Iz ruskega ujetništva je pisal kadet 95. pešpolka Anton Iveša doma v Premanturi pri Pulju, svojemu prijatelju: Mili druže! Evo Ti glasa od mene! Živ što no riječ, upravo živ i nista više. Još nemam stalne adrese. Javit ču Ti se iz Rusije još koji put. Uz pozdrav Tvoj Iveša.
—	Umrl je v Trstu lastnik kavarne "Minerva" Josip Gol.ia-Kranjc.
—	Smrt med begunci. Na kolodvoru v Ljubljani, kamor >se je pripeljala s svojimi stariši, je umrla 161etna Josipina Konjedic, delavčeva hči iz Plavi pri Gorici. Kot vzrok smrti so kon-statirali čreve'sni katar.
—	Kobariški župan in osvoboditelji. "Muenchener Neueste Nachrichten" poročajo: "Ko so Italijani zasedli Kobarid, katerega so naši iz vojaških razlogov prostovoljno zapustili, je župan na čelu občinskega zastopa nagovoril vrhovnega poveljnika in izrazil pri tem samo to željo, da bi za prebivalstvo pod italijanskim gospodstvom ne bilo slabše nego dosedaj pod avstrijsko vlado."
"VELIKA PONUDBA"!
S p red »i del Nebo šktlljice Vreden Ac. T (otoTiai Celi kapon vreden J cesta "t fotorini
c -iV??1" H>r«dn3i ik»ltic buj. iits "ediotl. StjilUkko ume t ji u (otorilo tli rrtdn« pr*dnw!*.
(Ta pogodba ugasne 31. decembra 1915.) P. Lorillard Co.. Inc.. New York Est. 1760
ZA

HRVATSKO.
|	KOROŠKO.	|
—	Padel je na severnem bojišču čr-liovojniški enoletni prostovoljec četo-vodja pešpolka št. 7 Fr. Iirovat, šolski ravnatelj v Št. Ulriliu. Rajni je bil odlikovan s srebrno hrabrostno sve tinjo 2. razreda. Pokopali so ga v vasi Ivanje ob Dnjestru.
—	Na poti k soprogu smrtno ponesrečila. Iz Beljaka poročajo: Gospa Franke, soproga telovadnega učitelja, je hotela te dni obiskati svojega soproga. ki -služi kot nadporočnik. Pri vožnji čez Podkoren so se splašili konji in gospa je smrtno ponesrečila. Njeno truplo so prepeljali v Kranjsko goro in od tam v Beljak.
—	Narodno romanje se je vršilo minule dni na Brezje, kjer so božjepot-niki molili za skorajšnji mir. Pontili-kalno mašo je daroval sam knezoškof dr. Adam Hefter. Pred mašo je govoril kanonik msgr. dr. Lanipe, kateri je v vzvišenih besedah razložil romarjem pomen skupnega romanja. Po maši je bila slovesna molitev skupno zbranega naroda. Na to božjo pot so prihiteli ne le Korošci, temveč je bilo opaziti rojake tudi s Štajerske, Kranjske in celo iz daljne Istre. V hudih časih živimo!
—	Po krivici obtoženi duhovnik. "Cesky Zapad" piše: V minulih dneh je prišel v Plzenj koroški župnik Ku-kačka, ki je služil v obmejni koroški vasi. Pri izbruhu vojne je bila župnija iz vojaških ozirov izpraznjena, ob tej priložnosti je bil župnik — rodom Čeh — obdolžen od župana protiav-stfijskega hujskanja. Na podlagi ob-dolžnice je bil aretiran in odpeljan v Gradec. Pri zasliševanju se je dognala neutemeljenost obdolžbe in po krivici napadeni duhovnik je bil po sijaj
— Vojaki so umrli. V bolnišnici Rdečega križa v Gorici so umrli sledeči vojaki: Krebelj Andrej iz Kopra, tetanus. — Mrgutič Toma, Orebič, tetanus. — Janovič Trpino, Perzagno pri Kotoru, prestreljena pljuča. — Maliič Anton, Pulj, prsni, strel. — Kovanda Jakob, Vatkov pri Netolicah, granatni strel. — Celič Jakob, Imotski v Dalmaciji, razne poškodbe. — Potsch Fr. z Ogrskega, granatna rana. — Kibala Nikolaj iz Galicije, granatna rana. — Kukalj Mile, Knin v Dalmaciji, trebušni strel. — Matkovič Ivo, Imotski v Dalmaciji, trebušni strel. — Skerlj Ivo, Brdice pri Postojni, prestreljena pljuča. — Irandus Brakno Matija, Sinj, grantna rana. — Koenig Rihard, Dunaj, trebušni strel. — Zanocchi Pie-tro, Pavia, trebušni strel, korporal v italijanski armadi. — Draxler Jurij, Ogrsko, zadet v glavo. — Lončar Stje-pan, nepoznat, granatna rana. — Tro-škot Simeon, Benkovac v Dalmaciji, prestreljena pljuča. — Kotič Josip, Ogrsko, granatna rana. — Jukič Pero, Livno kod Celebiča, Bosna, prestreljena prsa. — Jurič Pero od Nikole, Tran, Split, granatna rana. — Pende Fran, Ogrsko, granatne poškodbe. — Boža-nič Ante, Komiža, Lesina, Dalmacija, prsna rana. — Hasenauer J., Ogrsko, zadet v glavo. — Parašič Ivo, nepoznan. trebušni strel. — Branica Mate, Harin-Šibenik, granatni strel. — Ba-kotič Luka, Imotski, Dalmacija, zadet v glavo. — Španija Matija, Kotor, Per-lan, trebušni strel. — Vukotič Ivo, Knin. Dalmacija, granatne poškodbe.
—	Kolovrat Nikita, Imotski, Dalmacija, granatna rana. — Farago Jožef, Ogrsko, granatne poškodbe. — Čanko Jožef Ogrsko, granatna rana. — Prka Gjorgje, Imotski, Dalmacija, prestreljena prsa. — Marinšek Alojzij, nepoznan, šrapnelski strel. — Bistrian Ivo, Ogr-ko, zadet v glavo. — Pais Jurij, Ogrsko, granatna rana. — Demian Salon, nepoznan, granatna rana. — Voj-vodič Vicko, Zaton Dubrovnik, zadet v hrbet. — Pavlovič Ivo, Komatac Dubrovnik, trebušni strel. — Adamovec Štefan, Ogrsko, zadet v glavo. — Peric Jožef, Brestovica, Sežana, meningitis.
—	Sabo Jožef, Ogrsko, tetanus.
—	Umrl je za kolero pešec Delbon Girgoni, rojen 1881 v Krminu.
—	Umrli so v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici sledeči: Komic Anton, 60 let star, iz Števerjana; vzrok smrti: rak v grlu. — Srednik Anton, 80 let star, delavec iz Kojskega; vz'rok smrti: starostna slabost. — Furlan Dominik, 64 let star, kmet iz Ločnika; vzrok smrti: starostna slabost. — Furlan Dominik, 64 let star, kmet iz Ločnika; vzrok smrti: jetika. — Selaunich Jakob, vratar novega semenišča, 68 let star; vzrok smrti: sušica.
—	V italijanskem ujetništvvu. Bogo-slovec Ciril Podržaj v Ljubljani je prejel naslednje pismo: Cremona, 28. julija 1915. Instituto Manini. Dragi prijatelj! V najboljšem stanju in v najlepšem krogu znanih duhovnikov, učiteljev, županov itd. z naših Brd in Furlanije, sem od 8. julija s svojim očetom kot "Prisonnier de guerre" (vojni jetnik) v Cremoni (Lombardia, gornja Italija). V molitvi, branju, pisanju in igranju krogel in šaha čas hitro mine. O vsem tem je bil goriški nadškof že obveščen in prosim, da sporočiš tudi "Slovencu". Srčno pozdravljajoč Tebe, svoje predstojnike in tovariše, prijatelje in vse znance, Tvoj Ludovik Zorzut. — V italijanskem ujetništvu se nahaja v družbi več uradnikov in duhovnikov- Vinko Ban-delj, nadučitelj v Št. Martinu v Brdili. Piše, da se jim godi razmeroma dobro. Naslov: V. Bandelj, R. Coman-do Deposito Fanteria 65, Cremona, Lombardia, Italia.
—	Pogreša se jako mnogo družin s Primorskega, po katerih poizvedu-
— Talci v Bosni. Sarajevski "Hrvatski Dnevnik" poroča: Po odredbi poveljujočega generala in deželnega poglavarja v Bosni in ercegovini so te dni odpustili iz Arada na Ogrskem 569 bosensko-hercegovinskih podanikov, 395 so jih pa odpravili v Žegar pri Bihaču. Razun tega so že od ja nuarja t. 1. odpuščali iz Arada bosen-sko-hercegovinske podanike in je bilo do aprila izpuščenih 146 oseb. Vseh 715 oseb se je vrnilo na svoje domove. Razen tega pa je bilo do danes 60 oseb oproščenih talniške dolžnosti ter so se istotako vrnili na svoje domove.
Zavarovanje
proti požara, mala in velika posojila pojdite k
I A. SCHOENSTEDT&CO. I
I 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 I Joliet, 111.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali« fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo®
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILI»
SLAVNOZNAN1
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim reč ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYO

To so naši domači cisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,0« KRON.
Vložen denar obrestuje po
4\ %
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO*» TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA * vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAK34I IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAM* KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL« NlCa LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj w«o šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dohf Vaš denar.
i	-STRANI OBSEGA-
4j(JVeliM Slovensko-Angteški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slo vensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI	KOLEDAR.
24.	okt. Nedelja	Rafael, arhangel.
25.	" Pondeljek Krišpin, muč.	
26.	" Torek	Evarist, p. m.
27.	" Sreda	Frumencij, škof.
28.	" Četrtek	Simon i Juda.
29.	v Petek	Narcis, škof.
30.	" Sobota	Klavdij, muč.
CERKVENI GOVOR ZA DVAINDVAJSETO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
Dolžnosti do Boga in cesarja.
Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega.
Mat. 22, 21.
1.	Dvem rečeni sc nikoli zadosti čuditi ne morem: hudobiji ljudij, ki ne opuste pravici in re-nici zanjk nastavljati; pa božji modrosti, ki se ne naveliča, hudobne sklepe ljudem podirati in uničevati: kar nam današnji -sv. evangelij prelepo kaže.
2.	Samo dve besedi Jezus izreče, in zvijačo, sovražnikov osramoti. Oh, vsa človeška modrost je proti božjej neumnost (1. Kor. 19—20).
3.	Te dve besedi: "Dajte cesarju' itd. »so* pa tudi za nas, posebno sedanje dni zlate besede; dajte, da vam jih danes globoko v srce zapišem. Dajte najprej Bogu svoje srce, in poslušajte zvesto božjo besedo!
' i.* 1.
Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Bog je na tem .svetu dvojno kraljestvo postavil nam k časni sreči in v večno zveličanje, deželsko in duliovsko. Kakor imamo dušo in telo, tako smo udi obelidveh.
1.	Spoštovanje in čast (I. 1'etr. 2, 17). Ko je Bog Izraelcem kralja dal, je poslal preroka, kralja pomazilit in Bogu posvetit (1. Kralj. H), 1). Kralj in cesarji so Bogu posvečeni; zato je David Savla toliko spoštoval (1. Kralj. 24). Tudi prvi kristjani so cesarja v vi>oki časti imeli. "Učimo se, gosposki in oblastnikom, ki so od Boga postavljeni, časti dati, katera jim gre" (Sv. Polikarp).
2.	Zaupanje, da za naše dobro skrbijo. Kjer v hiši gospodarju, v deželi poglavarju ne zaupajo, tam miru, veselja in sreče nimajo. Glava mora misliti in gospodovati, udi pa glavo ubogati, da človek dobro izhaja. Vsem po volji pa tudi Bog storiti ni kos. Hudobni ljudje in pa otroci; ni jim mogoče dovolj postreči. Mi pa zaupajmo, da bo vse prav.
3.»	Voljno pokorščino (Rim. 13, 1 — 6). Ako pri hiši pokorščine ni, se slaba godi; ravnotako tudi v cesarstvu. Bog hoče pokorščino poprej ko darov. Pokoren je bil Jezus, božji Sin Pilatu deželskemu oblastniku, pokorni apostoli, in prvi kristijani. bodimo tudi mi.
Ne, kakor bi nam gosposka ukazala, kar Bog prepove, ali prepovedala, kar Bog zapove; takrat bi imeli Bogu poprej pokorni biti, kakor ljudem (Djanj. a p. 5, 29).
4.	Dolžni davek (Rim. 13, 7). Davek dajamo k našemu pridu. Zato imamo gosposko, ki nam ljubi mir vavrujejo, učenike. ki nam mladino tiče, in toliko uradnikov, kateri za lepi red po deželi skrbijo. Je nam grenko, davek plačevati, ne pozabimo, da ie sladko, ljubi mir, pravico itd. uživati. Zato je tudi Jezus sam davek plačal, in nam dejal (Mat. 22, 21).
5.	Zvestobo; le zvestoba hišo, kakor kraljestvo »srečno stori. Bodi si hlapec ali gospodar, kmet ali gospod, vojščak ali vladni uradnik, zv»st imaš biti zavolj Boga (Rim. 13, 6).
6.	Molitev za vse oblastnike, da bi jim Bog dal potrebno modrost in moč, njih težave velike dolžnosti dopolnjevati (I. Tim. 2, 1—3). Pravična in modra gosposka je velik božji dar; pa tudi krivična je od Boga, naša šiba. Moliti za njo, pa voljno potrpeti, nas naša sveta vera uči. Gorje puntarjem in podpihovalcem (Rim. 13, 2).
a)	Pridejo hudobni podpihovalci, rekoč: "H čemu imamo gosposko? Sami si lahko gosposko damo" itd. Oj, ne poslušajte jih! Take besede je kača Evi dajala.
b)	Vas hudobneži šuntajo, se puntati, oblastnikom nepokorni biti, bežite pred njimi! Tako je storil Lucifer s svojimi tovariši, rekoč: "Nočem služiti!" Sv. Peter uči: "Bodite vsaki gosposki podložni zavoljo Boga" itd. (I. Petr. 2, 13—17). Puntarija in prekuci-ja je krvava cesta v časno in večno nesrečo.
c)	Ako vam malopridneži branijo, davke dajati, povejte jim priliko, katero je mode rmož starim Rimljanom pravil od udov človeškega telesa, ki niso oteli za želodec delati; pokažite jim dober roj ljubih bučelic in pono* vite jim Jezusa zlate besede- "Dajte cesarju, kar je cesarjevega!"
II.
Pa tudi Bogu, kar je božjega! Božje je vse, kar imamo, k božji časti smo dolžni vse obrniti (Ef. 5, 20. Kol. 3, 17). Bogu gre pred vsem najimenitnejša stvar:
1.	Naša duša. Čigava je tvoja duša, o grešnik? Komu si jo pa prodal la-komnik, nečistnik, zavidnik, jezljivi srditnik? Čigava podoba je zdaj tvoja duša? Daj jo spet Bogu, očedi jo s sveto pokoro, olepšaj jo s pobožnim življenjem. "Kaj pomaga človeku ves svet" itd. (Mat. 16, 26). Božji so vsi dnevi našega življenja; posebno pa:
2.	Sveta nedelja in prazniki (III. Mojz. 23, 2—3). Čigava je sveta nedelja, ti krojač, čevljar, kateri celo dopoldne delaš, večerko po krčmah greš? ti voznik, ki si cele nedelje na cesti, sebi in živini počitka ne daš? ti kupčevalec, ki največ ob nedeljah časnega dobička, za večno pa največjo škodo imaš? vi pijanci, dobrovoljci in prešestniki, ponočni vlačugarji, ali je nedelja hudičeva, da po rajih, kegliščih pivnicah, hudiču tako skrbno služite? Dajte Bogu sveto nedeljo, in Bog bo vam obilno blaga, dal za telo (III. Mojz. 26. 2—10. Iz. 58, 13—14), pa še več blagra za dušo (111. Mojz. 26, 11— 12. Iz. 56, 6—7). Dajte Bogu:
3.	Svojo družino, deco in posle; oni so božji dar (Sirali. 30, 1. 7—12). Čigavo je tvoje uboga dete, ti nesramnima? Čigav je tvoj razpuščeni sin, ti zanikarni oče? tvoja razuzdana hči, ti malopridna mati? Komu podobna je vaša družina, vi zanikarni gospodarji in gospodinje? Ali ne veste, da bode Bog enkrat njih duše iz vaših rok tir-jal? (Eceh. 3, 18—20). Kaj porečeš, kadar bo na sodbi Bog zatirjal: Daj nazaj sina, hči, hlapca, deklo, ki sem jih tebi zaupal, te jim pastirja, hišnika postavil! Boš zamogel odgovoriti: Tukaj so" itd. (Joan. 17, 12).
4.	Tudi premoženje za božjo čast; tudi življenje, ako bi bilo potreba. Božje kraljestvo na tem svetu je sveta katoliška cerkev; verni so dolžni skrbeti, da se to kraljestvo spoznanja in čast božja po vsem svetu razširja, da se podpirajo misijonarji z molitvijo in miloščino. Si kaj dal za božjo čast, za lepoto hiše božje? Si se kaj ponesel za sveto vero, ako si slišal, kako kovražnik krive nauke seje? Kako preklinjalci Bogu čast jemljejo, zape-Ijivci in pohujšljivci božje kraljestvo razdirajo! Daj Bogu, kar je božjega. Amen.
SOCIJALISTOVSKA ZAROTA.
Zarota zoper vero.
, haja v njihovih vrstah ateistična propaganda, katero so napadli, a nikakor zatrli.
Ce odštejemo to malo število socija-listov. kateri priznavajo, da je stranka brezbožna, vidimo, da socijalisti zani-kujejo >rezbožno»st, ker se boje, da zgube lasove, če ljudem pokažejo, da so zt jr vero. Večkrat so tudi prav zviti če se gre za pridobitev kakega nevedneža. Če se obotavljajo, češ, da so vsi socijalistovski voditelji verski sovražniki, 11111 povedo, da bi tudi ne smel biti demokrat, ker je bil Thomas Jefferson ateist in ne republikanec, ker Ingersoll tudi ni veroval v Boga.
Ker se socijalisti tako lepo zgovar-jajo s tema imenoma, bo pač primerno, če zavrnemo ta dokaz in pokažemo, kako nespametno je • primerjati Jeffersona in Ingersolla s socijalistov-iskimi voditelji.
Thomas Jefferson in Robert Ingersoll sta bila ateista, kakor tudi politika, ki sta dobro razumela svoje stranke, a nobeden izmed njih ni rekel, da je demokratstvo ali republikanstvo veri nasprotno in nikdo se ni bal pristopiti k stranki, katerih voditelja sta bila. Nasprotno pa je s socijalis.tovskimi voditelji. Ljudje, kateri so voditelji v socijalistovski stranki, gotovo poznajo njihove nauke in poisledice, katerim smemo verjeti, ti ljudje pravijo, da socijalizem zahteva ateizem in boj zoper vero. Jefferson in Ingersoll nista napadala vere in nista rabila brezver-] stva za razširjanje demokratstva in republikanstva. Veliko število socija-listov pa, evropejskih, kakor ameri-' kanskih, grozovito udrihajo po veri v svojih spisih, ker hočejo koristiti stranki 11a ta način. Ne Thomas Jefferson in ne Robert Ingersoll nista dobivala kake pomoči od svoje stranke zaradi svojega brezverstva. Zato bi seveda bilo nespametno, če bi kdo ne hotel biti niti demokrat, niti republikanec, ker sta bila ta dva moža strankina voditelja. Koliko denarja pa so izdali revolucionarji za nakup proti-verskega čtiva, katero so spisali njihovi voditelji, s kakim veseljem berejo njihove članke o brezbožtvu. S tem pa še niso zadovoljni, storijo tudi vse, da razširijo brezbožne spise svojih voditeljev, kateri hočejo izbrisati ime Božje.
Predno pa pridemo z dokazi, da socijalistovski voditelji in njihovi privrženci res sovražijo vero ali tako sovraštvo vsaj natihem odobravajo, naj še nekaj spregovorimo o ekonomičnem determinizmu. Ta nauk spada med temeljne nauke socijalistovske stranke. Pravijo namreč, da je cela zgodovina človeškega rodu, cel političen, umski in verski razvoj samo razvijanje, katerega vodijo denarne, oziroma gospodarske razmere iit kar temu isledi, namreč razredni boj^. Naravno je toraj, da socijalisti, kateri slede temu nauku, ne pripoznajo, da Bog varuje in razširja pravo vero. ker ekonomičen ekonomizem uči, da razvoj cerkve ni delo Božje previdnosti, ampak gospodarskih razmer in razrednega boja v družbi.
W. D. P. Bliss, socijalistovski urednik "New Encyclopedia of Social Reform" pripoznava na strani 1135, da je res, da večina socijalistov ne mara za vero in cerkev. To da jih vodi v čudne nazore v obnašanju, denarju in družini.
Zarota evropskih socijalistov.
Friderik Engels, znan socijalist, ki je s Karl Marxom pisal "Communist Manifesto", ki je pisal tudi druge znane socijali-tovske spise nemško in angleško, je spisal, da danes vemo, kako se je svet razvijal in da ni prostora za stvarnika in vladarja.
Wilhelm Licbknecht, kateri je bil znan socijalistovsk voditelj v Nemčiji do svoje smrti, leta 1900, je rekel na konvenciji v Ilalle:
"Kar se mene tiče. -eni opravil z vero v zgodnji mladosti. Ateist sem, ne verujem v Boga... Mirno lahko stojimo na socijalistovski podlagi i" tako premagamo neumnost množic, kolikor se tiče neumnosti, katera se kaže v venskih obredih in naukih."
V svoji knjigi "Materijalna podlaga zgodovine", piše:
"Naša dolžnost kot socijalistov je, da izrujemo vero v Boga z vso vnemo ni nikdo ni vreden tega imena, kdor sc ne posveti razširjevanjit brezbožtva.
August Bebel, do svoje smrti, leta 1913, voditelj socijalistov na Nemškem je večkrat dokazal sorodstvo med so-cijalizmom in brezbožtvom. 16. septembra, leta 1878, je rekel v Reichs-tagu:
"Gospodje, vi napadate naše nazore o veri. ker so ateistični in materialistični. Pripoznam, da je to resnica. Popolnoma sem prepričan, da socijalizem konečno vodi v ateizem."
31. decembra, leta 1881, je izpovedal v Reichstagu to-le: "V politiki pripo-znamo republikanstvo, v gospodarstvu socijalizem, v veri brezbožtvo."
nost jezika, zemljepisna skupnost, gospodarski odnošaji. Toda trebalo bi še velikega obrata, da bi dobilo to edinstvo dejansko možne oblike. Treba bi bilo predvsem močne sile, ki bi navrnila ves dosedanji razvoj iz smeri diferenciacije v smer asimilacije. Torej najprej žive enotne zavesti in krepke volje. Saj vemo, kako mogočna či-nitelja narodov sta zavest in volja. Treba bi bilo pa tudi politične sile. Diferenciacija je pač še tako velika, da bi mogla izvršiti zopetno popolno asimilacijo v en kulturni narod le politična skupnost z enotnim šolstvom, enotnim uradnim književnim jezikom z enotnimi kulturnimi napravami, sploh s »smotrnim kulturnim delom vsega političnega ustroja v smeri edin-stva.
Jugoslovansko nacionalistično gibanje bi torej moralo biti predvsem politično gibanje.
"Jugoslavija" res spet tudi to odkrito priznava: "Problem južnih Slovena i kulturni i politični mora se i može se riješiti, evolucijom ili revolucijom, milom ili šilom".
Toda ima li to gibanje v tem smislu še pravni naslov?
Narodnostna ideja sama kot taka tega prava absolutno ne daje. Sicer je pa že "Jugoslavija" sama zapustila stališče narodnostne ideje, ker govoreč o jugoslovanskem edinstvu, popolnoma prezira Bolgare, ki so vendar tudi "južni Sloveni". Za kulturni razvoj pa spet ni treba edinstva vseh, da, to edinstvo bi bilo morda ravno v kulturnem pogledu dvomljive vrednosti ali celo kvarno.
Če pustimo vse dvoumno govorjenje, je v političnem oziru alternativa jugoslovanskega nacionalističnega gibanja leta: ali v habsburški monarhiji ali v velesrbski državi. Ali — ali! Čim pa se alternativa tako jasno in odkrito pove, je vprašanje etično že tudi rešeno.
Dokler bomo Slovenci in Hrvati katoličani, dotlej bomo verni tudi katoliškemu načelu, a katoliško načelo zahteva od nas zvestobo. Le če bi brez naše krivde, po krivdi onih, ki jim je izročena skrb narodov, zgodovinski dogodki raztrgali habsburško monarhijo ter nas vrgli v svetovni metež, bi morda za nas nastalo vprašanje, kam tedaj. To načelo nam lahko nalaga časih tudi težke žrtve, toda katoličani j imamo zavest, da je vendarle to načelo ne le dolžnost, ki se ji morajo ttklo-1 niti poedinci in narodi, pa naj si bo še tako težko, marveč da je tudi najboljše j jamstvo naše blaginje. Mi verujemo: v božjo previdnost, a večni izrek božje I previdnosti se glasi: "Blagor ljudstvu ki je Gospod njegov Bog!"
Toda prav v tem slučaju tudi ni težko uvideti, da se nravni razlog naših načel dobro strinja is sociološko-poli-tičnimi razlogi.
Da monarhija Habsbttržanov ni sa-moslovanska država, to po pričevanju zgodovine in sociologije ni noben razlog, da ne bi mogla biti kulturna država svobodnih narodov. Slišali smo sociologa Gumplowicza, ki 11111 je taka država celo višja oblika v socialnem razvoju. Iti spet, da je kaka država slovanska, ni noben razlog, da ne bi mogla biti nekulturna država nesvo-bodnih ljudi.
Kaj pa ima Srbija za nas?
Srbskemu ljudstvu ljubezen in spoštovanje, a politična Srbija more imeli za Slovence in Hrvate le malo privlačnosti. Nje ravnanje z Bolgari je naravnost barbarsko. Z ognjem in mečem zatirati narodnost bratskega slovanskega naroda, to se ne pravi v kulturni tekmi vršiti asimilacije, niti ne kulturnimi sredstvi pospeševati edinstva. Srbija se zdi da je vzprejela iz bizantinske kulture tudi najslabše elemente in ti bi pač ne bili nobeno obogatenje naše kulture. Poleg tega se pa zelo bojimo, da tragedija balkanska še ni končana in da bo še kri opirala velike krivde venčanih glav.
Se mnogo inanj more mamiti Slovence in Hrvate politično edinstvo s Srbijo z versko-kulturnega vidika. V Srbiji se je začelo prečudno mešati nestrpno pravoslavje z zapadnim svobo-doniHelstvom. Tako se zdi, da bi prišli mi katoličani med dve sovražni sili. Bizantinsko pravoslavje bi izkušalo dušiti naš svobodni verski razvoj. Kes, da obeta Srbija katoličanom konkor-dut, a ta konkordat se še ni izkazal in konkordat je tudi lehko pod legalnim videzom svobode le sužna spona. Saj je tudi Rusija izdala tolerančni edikt. a z raznimi upravnimi in policijskimi odredbami ga je izpremenila za katoličane v pravi zatiralni edikt! Če bi tako oficielno pravoslavje izkušalo tlačiti naš svobodni verski razvoj, bi pa obenem svobodomiselstvo inteligence še svobodneje širilo svoje sovraštvo do katoliške Cerkve in katoliške kulture. Ali je mar slučajno, da se navdušujejo za jugoslovansko edinstvo najbolj tisti, ki sovražijo naš verski in kulturni preporod ter oznanjajo pod frazo klerikalizma boj zoper katoliško Cerkev? Tudi "Jugoslavija" že v prvi izjavi poudarja, da hoče biti omladina, ki se bori za jugoslovansko edinstvo, "radikalno antiklerikalna". Če prav presojamo znamenja, izhaja najmočnejša agitacija za to edinstvo v vele-srbskem zmislu iz bclgrajske — lože. Značilno je, da sega vpliv srl>>ke lože že v Zagreb in da se je že tudi pri nas javnost zavzemala za ložo. Prav resno se je bali, da bi prišli Slovenci in Hrvati z jugoslovanskim edinstvom le pod jakobinsko gospodstvo lože!
Naše nacionalistično gibanje, če naj bo naravno, resno in smotrno, se mora dejstvovatl le v mejah prava in v me-
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland'
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Jo'itt'
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau ^ Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Jol'rt
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.
1	t ........ ■ - -
'13m9 I
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Sloven« 1 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
jali pravih kulturnih ciljev. Meje prava so v političnem oziru meje habsburške monarhije. Meje pravili kulturnih ciljev so pa načela krščanske etike in principi katoliške kulture. Le v teh mejah se moremo katoliški Slovenci in Hrvati zavzemati tudi za jugoslovansko edinstvo."
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
(Nadaljevanje.)
Pripoznati se mora, da veliko ljudi, kateri hodijo v cerkev, volijo socijalist«, da protestujejo zoper politično korupcijo in kapitalistično zlorabo; njihov namen toraj ni naravnost ta, da bi podpirali nauke mednarodnega socijalizma. Če hočemo biti pravični moramo tudi priznati, da je nekoliko socijalistov, kateri denarno podpirajo stranko, kateri pa ne napadajo vere in se ne »strinjajo z nauki, katere širijo uradne Mnrxove tiskovine.
Skoro po vsej Evropi, kjer je boj proti veri bolj razširjen, kakor v Ameriki, socijalisti priznajo, da so proti veri.
Pri nas nekateri predrzni socijalisti priznavajo v govorih in spisih, da bi bili zelo veseli, če bi sc Božje ime postavilo za vedno v »staro zgodovino. Krščanski socijalisti, katerih pa ni preveliko v stranki, priznavajo, da se na-
Pretepališče za otroke.
Anglija je poleg Amerike zelo iznajdljiva država. Zdaj je vpeljala javno pretepališče za otroke. Znano je namreč, da raste število mladoletnih hudodelcev od leta do leta. Na Angleškem so imeli nedavno pedagogi zborovanje, kjer se je sklenilo in priporočalo, da se v javnih šolah zopet vpelje brezovko. Povdarjali so, da je taka kazen umestna. Priporočili so pa zopet, da se napravi tako kaznova-vanje javno, ker ima baje boljši uspeh. Po tem priporočilu je takoj neki londonski sodnik sklenil vpeljati pretepališče. Na policijski postaji je dal napraviti podolgasto ozko klop z jermeni. Kogar obsodi, da se ga pretepe, ga privežejo in potem mu jih našteje-jo. Najnižja kazen je šest, najvišja o-semnajst udarcev. Pretepa jih neki policaj. Javnosti je dovoljeno, da prisostvuje. Oče sme pripeljati tudi svojo otroke zraven in če hoče. lahko tudi poskusi sam. Zmerna telesna kazen ne more vplivati slabo. Gotovo je namreč, da se v človeku razvijajo tiste dobre ali "-labe lastnosti, katerih razvoj se ne ovira. Kar je zakon za od-rastle, to je telesna kazen za otroke. I11 gotovo je nekaj: kjer so zakoni strogi, se ne dogajajo stvari, kakor v državah, kjer so zakoni mehki.
polnoma nepoškodovani 40 k® od točke, kjer se je balon v zra dignil.
Avstroogrsko prebivalstvo po stan°
Zadnje ljudsko štetje dokazuj^' v naši monarhiji še vedno Pre* . kmečki stan; dve petini vsega P valstva se preživlja s kmetij51*'^ gozdarstvom. V poljedelstvu,1^ stvu, ribarstvu in gozdarstvu Je
•slenih 30,100.000 oseb, v in<lustr" 8,410,000; dalje: v trgovini, pr°'»e, zavarovalništvu 3,316,000, v ruda* in fužinarstvu 742,500, stavben' ^ 940,000 in v domačem gospoda^1 138,500 oseb. Uradnikov, učitelj hovnikov in umirovljencev je ■ L brez poklica 1,249,000 oseb. Pr'z* { nje industrijskih krogov, da b' ^ jo preosnovali v industrijsko ^ se potemtakem niti oddaleč 1" ^ čilo. Kmetijstvu se je sicer . globokih ran, toda kakor vidimo. vse izgubljeno.
Novi revolverji pariške p°l'c1'
ki jih rabijo za omotenje nasil"'^ in katere so uvedli po krvav' . njali z Bonnotom in drugim' ; te dni prvič praktično Pre'z'<U'zJl])f krotiti je bilo treba zbesneleSP | skega milijonarja Vitalo P0' |3(; ima v francoski Guyani velike P^j že, a je obolel na živcih i" 5 £ v Pariz zdravit. Stanje se »1l1 izboljšalo, marveč poslabšalo ' . nedeljek je začel besneti. 5 .., streljal na domače in ninoz'C°> j| pred hišo nabrala. PokKcanaJ^ je porušila neko steno 111 ^ omotilnimi (smrdljivimi) ^ streljala na Pothina, ki ?e j? onesvestil. Ko so ga zveza « ( zdramili: eksperiment m«'11' ** škodoval.
Potujoči učitelji na konjih.
Na Abruškem je med 100 prebivalci 68 analfabetov, kljub temu, da so v zadnjih letih sezidali mnogo novih šol. Šole pa so prazne, ker hodijo otroci kakor preje pasti črede. Profesor E-milij Agestioni je zato predlagal italijanski vladi nov sistem odgajanja mla-deži, ki ga je že srečno izvedel. Abru-ški prebivalci so večinoma pastirji, ki prebivajo po 9 mesecev v letu 11a gorah, oddaljeni od vsake kulture. Ker seveda oni nočejo hoditi v šolo, mora pač iti šola za njimi. Vsled tega je sedlo 15 učiteljev na konje ter so jezdili po planinah in učili otroke pisati in čitati pocUmilim nebom, kjerkoli so jih dobili. Uspehi so bili povoljni nad vsem pričakovanjem. Gorjancem se je priljubilo teh 15 učiteljev in kjer opazijo koga izmed njih otroci v planini, pobite k njemu. Pastirji, ki so se doslej upirali vsakemu pouku, so naenkrat postali zelo marljivi učenci ter se uče z vso reisnostjo čitati in brati.
Mraz v zračnih višinah.
Ravnatelj zvezdarne v Paviji, profesor Gamba, je meril toplino v zračnih višavah in prišel do znamenitih številk. Spustil je v zrak z vodikom napolnjen balon iz kavčuka, ki se je vzdignil 37.700 metrov. Balon je imel v premeru 17 cm in je imel s sabo priprave za merilo topline zraka. Ko je prišel balon zopet na tla, so se pokazale sledeče številke: v višini 12,000 m ima zrak 55 stopinj mraza, v višini 37,-700 metrov je pa — 51 stopinj mraza. T c številke nam kažejo, da ne vlada v največjih višinah največji mraz. V višini 37,7(X) metrov znaša zračni pritisk komaj 3 milimetre. To velikansko višino je dosegel balon v 1 uri in 18 minutah. Potem je balon počil; na tla je padel čolniček in vsi drugi merilni inštrumenti. Prišli so na zemljo po-
RAB
dobrega in bistrega moža z3 ^J; nje naše zemlje v naši sl»vetl _ ^ niji v Wisconsin. Pravi ^ dobro zasluži. Izkušnje neP17 j|
GRIMMER LAND C t
1263 N. Paulina St., cor. M'1*8"
CHICAGO, H-L^^i/
Naznani1"
> Y^i
Slavnemu slovenskem« >j| ^
mu občinstvu v Jolietu '>az1,a sem otvoril svojo
novo ittestf|c j' In groceriJ^I
na vogalu Cora in imam največjo zalogo sve- yStv bega mesa. kranjskih k ^ , giocerije in drugih P«<lm^|t<>P dajo v mesarsko in 2roC	(
ročje.	e vs«i'|;l
Priporočam svoje poto*	,
jakom, zlasti pa našim ^ji-t
Moje blago bo najbolj«* in tudi po zmerni ce«u-
Spoštoivajjjeni	. J .
John JT. ?*>f
Chicago tel. -' ' M C or. Cora and Hutd^S^^ft^
JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE.
Dr. Aleš Ušeničnik, znani učenjak in profesor v duhovnem semenišču v Ljubljani, je v lanski junijevi številki ljubljanskega "Časa" razmotrival v zvezi z nacionalistično idejo jugoslovansko vprašanje. Jedro njegovih izvajanj v tem oziru navajamo po "Slovencu" v sledečem:
Jugoslovansko edinstvo — tako u-vaja tozadevno razpravo — "samopo-
sebi seveda ni nič absolutno'nemogočega. Nekateri splošni pogoji so res že dani: plemensko sorodstvo, sorod-
Veliki Awstro-NettiS*
essaSHODesssS11
v Nedeljo pop. ob 3. uri 24. 0
-v Turner Hs-ll^ Vsi Avstrijci naj se	j
VSTOP. PROST. J

Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
V \J&?ž,NJENIH DRŽAVAH SEVEKXE AMERIKE.
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1&14 lukor. v drž. 111., 14. maju 1915
»RUŽBIJO GESLO: "VSE ZA. VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEG A.iEDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsed,—Geo. Stonich,- Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 1- Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe •e naj pošljejo na 1. porotnika.
Podrejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-b°di mestu države Illinois s 8. udi obojega spola.
. S- D. sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od do 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. IZPLAČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana Popolno vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne stine v redu in sprejete v gl. uradu.
VPLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: Za popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; *a Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; za izgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00;
izgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; za izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; za izgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; za izgubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za 'zgubo najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; Za zlomljeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsako delo.
^PLAČUJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer t ,lzp'a^a vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za r»tno operacijo na kili ali vtrganjem.
Več^9 ^kodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-pl razPiše gl. tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-,■ . P°škodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in l2placla za operacije.
jil,^,^ član(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki X)	S^ D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in
D. Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo. Čl •
■Ozir an'('ce) plačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z m na vsoto zavarovalnine:
Z*$250-°°: A
j	Starost. Asesmem
	2......... 16—20 .......... 18c
3	......... 20—25 .......... 20c
4	......... 25—30 .......... 23c
5	......... 30—35 .......... 25c
	6.......... 35—40 .......... 28c
	7......... 40—45 .......... 32c
g......... 45—50 .......... 38c
......... 50—55 .......... 45c
eK tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
Za $500.00:
Razred. Starost. Asesment.
1	......... 16—20 .......... 35c
2	......... 20—25 .......... 40c
3	......... 25—30 .......... 45c
4	......... 30—35 .......... 50c
5	......... 35-40 .......... 55c
6	......... 40—45 .......... 63c
7	......... 45—50 .......... 75c
SLOVENCI NA BOJIŠČU.
dil3" "e ^ na Naborjetu koruze sa-jje'-~~ Naši potomci bodo slavili na-^ JUnaške čine. — Čim hujša je bit-Cm večja je slovenska korajža.— Pre,' naŠa domovina" na bojišču.— Polno^ "e vrnemo- dokler Laha po-nezi ma ne stremo- — Pogumni Ja-čarjey- Pozdravi slovenskih topni-
Julijan Nussdorfer je po-'ce dne 3o e.ncu	navdušene vrsti-
>'oškem t;.J,Ulija: Pri Naborjetu na Ko-j dajalski , n^ava mi stoji, z njo si iz-1 «a pa naih rn°č in dan srce hladi- To "ie dobi v da še vedno salvc iz ■ l°vo ra2, . . J1' mislil si je že, da go-
l^oč ', J° je' SaJ «a Je stala že
ZE velik0 C 1,1 res okoIi nje J'e
Vendar za Z..granafami prekopal, pa
dar ne b0 I)IV- Še vcdno ni- 1,1 nik" dl1' da bj ''an Po njej koruze sa-
Za hrib; POlcMto sv°je vojake redil. 2 "j'mi b;V'S®kinii velik<= topove ima, Sveta. Streli strc'jal na vse strani Vas. pa d 'J Je že tudi na Žabnico !,as- Za i ju »'- to je dobro za Je še! °a ',sjaka prekislo grozdje
, Zjutra;
Potenj t	evetil> Prve strele od-
e"ajstih iBra	'P0 brez prestanka do
**nt0 rli '	°d c"ajste do ene se s
divj '	ene d» Pete zopet z
a ek'Obenn;	., oteni ima kratek po-
vetCk Takrat I>0',OČi »il Je »<»' »-iJaSni noči ! JC, P.a zabavno zares, ko
S 8tCa j« i. o^',Ska sem Dva Pa «« vednokar °Pasal siJ"e vojni Pl"cj n - , ° na enenl mestu stoji, Res , ars,ratl boji.
AiK? je žc Povzročil
^Polju'.V^Kogospodar na boj-
ti m 2diSe 2JskuJe, dom bridko za ni-"" Vse se j.i otroci- o« in ma-obupaj	8vet« klati. A
Z aj°net itaiif°8l,,m' j""ak! Se pet Pa°-dmik»je ki a"Sk h S,ak! Let0 se
dvekut,ea,tririja
Ja "e boji!	a sc
T^'ovodia v ,. *
jul°jice v Slov* Ketiš,< doma od Sv. s Ja z	,f.n.cah- Piše dne 27.
Vra atCli bo?v ^°J,Sca: Se<laj šele so sinn a art"jeriL . aveni Pomenu. So-
e^ua 3 1enUn,iCij° kUr 'a'"
vravUsl'eSn0 r, 1 Broz"°- vendar
°'>stre^eval na*"1CSCCa J* ^
°niaj uri. , e pošto anke, aj e' v cilj. h, kak4nt;
topove ima! Učinki so grozni. Strel pada za strelom. Vendar naše čete stojijo kakor skala, ne prežene jih sovražni ogenj, kakršnega ni bilo na kakem bojišču. Pri vsakem napadu ima sovražnik grozne izgube.
Težko je popisati boje zadnjih dni. Mrliči so nagromadeni pred žičnimi ograjami in smrad se širi daleč na o-krog. Ko smo prišli s svojo strojno puško v strelni jarek, je moral en mož iti ven pred okope ter odstraniti mrliče, da smo imeli razgled proti sovražniku. Seveda ni bilo to nič kaj pri-ijetno opravilo, ker so nekateri mrliči ležali že po šest do osem dni tamkaj. Gozd, v katerem so naši strelni jarki, f je grozno razmesarjen. Granate so ■silno delovale v tem gozdu. Drevesa so polomljena, tla razrušena, da ni mogoče naprej. Na drevesih visijo kosi nog in rok, črevesa in sploh o-stanki teles. Niti misliti ni, da bi mogel vse to kdo odstraniti. V strelnem jarku je pol jarka vode in krvi s trupli pomešane... Grozen 'smrad povsod, kamor stopiš...
Jaz sem prideljen oddelku, ki ima skrbeti za menažo za naš oddelek. Vsak večer in celo noč smo S kuhinjo
v strašnem ognju na odprtem prostoru sredi sovražnih granat. Enkrat je ena treščila komaj 15 do 20 korakov od mene. Ne vozniku in dvema ko-(njema, ne meni se še dosedaj niti las ni skrivil, za kar hvala Mariji! Lahi ne morejo priti niti za ped naprej, kar jim gotovo kvari že itak razdražene živce. Vsi smo enega mnenja in prepričanja: Zmaga mora biti na naši strani, čeravno pademo vsi! Naši potomci bodo o nas govorili še čez stoletja: Bil je rod, kateri nam je ohranil zemljo, in sicer zemljo slovensko, milo našo domovino! Torej, dragi rojaki, kateri še mogoče pridete za nami: Pogum! Vojskujmo se do zadnjega moža! Pokažimo, da smo vredni
sinovi naših slovenskih pradedov. *
Narednik Franc Polič od Sv. Urbana pri Ptuju je poslal sledeče izredno zanimivo pismo, v katerem v krepkih besedah opisuje boje na italijanskem bojišču: Dnevi so dolgi, leto pa je vendar kratko. Nikdo pa ne vpraša po koncu, pač pa, kedaj se bo zadnji J.ali na glavo postavil. Cim hujša jc bilka, tem večjo imamo korajžo. Bilo je nekega dne meseca julija. Naš bataljon dobi povelje: "Na pomoč na desno krilo!" Kri na mje zavrela in v par trenutkih smo bili pri naših trpe-
ka itd. Medtem ko možje čez dan zunaj težko delajo, zapravljajo doma žen ske čas 3 klepetanjem in obrekovanjem. Zanemarjajo vzgojo otrok na ta način ter zanemarjajo tudi v vsakem drugem oziru gospodinjstvo. Ko se povrne mož utrujen domov, se mu poroča o dnevnih dogodkih popolnoma napačno in potem mora mož varovati "razžaljeno" ženo s tem, da teče k policiji, na sodišče ali pa k državnemu pravdništvu. To je moževo družinsko življenje, v katerem išče zastonj prave zadovoljnosti! Vsi pouki, naj ostane žena pri svojem gospodinjstvu, naj se tega loti ter naj zapodi vse klepetulje iz hiše, ustvari možu in otrokom prijeten dom, so pri takih ljudeh zaman. Ubožna spričevala se za-' radi tega v vsled takih stvari nastalih 1 pravdah v bodoče ne bodo izdajali, razen v izjemnih slučajih. Policijskim uradnikom je naročeno, naj sestavijo zapisnik vseh onih oseb, ki se rade to-žarijo ter svare lastnike hiš in najemnike pred temi ljudmi. Spričevala o lepem vedenju se bodo temu primerno izdajala vsem tistim, ki se radi prepirajo in tožarijo." — Take odredbe bi bile po našem mnenju marsikje koristne.
Lopov kot kolera.
Vsi častniki so preplavljeni s poročili o koleri, in strah pred to boleznijo se je razširil na vse strani. Toda neki kmet v Rusiji se ni nikakor ustrašil kolere, temveč je skušal pod masko kolere dobiti pod palec kaj okroglega. V vasi Njemirinciuja, v kijevski gu-berniji v Rusiji, je neka siromašna vdova prodala pred dnevi par volov in dobila zanje lepe novce. Neki njen sosed, ki se je polakomnil tega denarja, se je primerno našemil, pomazal lice s sajami in blatom ter šel v hišo k vdovi. Potrkal je na vrata. Vdova mu je prišla odpret, a ko ga je zagledala, je odskočila vsa preplašena. Lopov je stopil v sobo, zaprl za seboj vrata ter začel govoriti s spremenjenim glasom: "Jaz sem kijevska kolera, slišala si o meni dovolj. Danes je prišla tvoja ura, prišel sem po tebe, ker poteklo je tvoje življenje. Pripravi se in idi z menoj!" Vdova je začela prositi "kolero", naj se je usmili. "Milostljiva in dobra gospa kolera. U-smilite se otrok, ako se nočete usmiliti zaradi mene." — "Idi, pripravi se in pojdi z menoj," odgovorila je ostro "kolera", — "pojdi brez besede, kajti nimam časa, da bi čakala." — "Dobra in milostljiva gospa kolera, ali bi se mogla odkupiti na kak način? Poglej male otročičke, rada bi jih vzgojila, pusti me živeti, povej kaj zahtevaš?" Nato reče milostljiva "kolera": "Daj mi denarje, ki si jih dobila za prodane vole, pa se hočem zadovoljiti to pot." Ko je ženska to čula, je veselo .aphite-la iz sobe po novce. Med potjo pa si je vseeno domislila, da bi se posvetovala o tej stvari z vaškim načelnikom, pa j,e odšla v njegovo hišo. Ko sta se oba vrnila v kočo, je poklicani načelnik napadel "kolero" in izkazalo se je, da je ta kolera ničeva. "Kolero" so nato vaščani pošteno pretolkli, vdova pa je bila še bolj vesela svoje življenja in denarja.
čili bratih, ki so z nadčloveško silo branili naše strelne jarke. Pogled na naše ranjence nas je razjaril in bili smo kakor levi. V toči granat in šrap-nefoV lazimo po trebuhu in v molitvi "Marija, pomagaj!'' Komaj čakamo povelja, da prodiramo naprej. Kmalu nato zadoni povelje "Naprej!" Ju risal i smo! Z vriskom "liura" smo bili kakor blisk z več kot tisoč zamazanimi Lahi skupaj. To vam je bil krik in zvijanje in tuljenje ter klanje. Od strani so jih naše strojne puške čisto zmešale in kakor je njih navada, so tudi tukaj z zajčjimi koraki odmarši-rali; seveda jih je veliko tam za vedno oddahnilo, ker so dobili zobati našega fižola. To je bilo veselje, kakršnega na nobeni gostiji ne morem doživeti! Takšno veselje in: navdušenost je vladala radi te naše zmage med našimi starimi fanti, da si niti misliti ne morete. Neki težko ranjeni mi je rekel: "Dobro smo jim dali po grbi." In žarele so mu oči veselja in zadovoljnosti. Za povrnitev smo dobili drugi dan polente kar z lonci vred, da smo lahko kar pobirali črepinje po tleli. In to gre vsak dan naprej. Nam je to navadna reč in niti spati ne morem, ako boj preneha. Fantje in možje slovenski. Žalosten vojak je kakor j gnilo jabolko med zdravimi. Kdo ne 1 gre z veseljem nad Laha?! Pokažite' tudi Italijanom, kaj smo Slovenci in ko pride vrsta na vas, idite z veselim srcem v boj za našo domovino in milo Avstrijo. Tukaj ni nobenega strahu! Kdor zaupa v Boga, tisti ne pozna bojazni!
*	I
Topničar Vatroslav Fraiijkovič, doma iz Domove pri Ptuju, piše z italijanskega bojišča: Ponosen sem in si štejem v čast, da se moram proti la-honskim figamožem bojevati. Živimo čisto odtrgani od sveta, v prav visokih hribih, ali kljub temu smo zmiraj do- j bre volje. Imamo tudi harmoniko, ka-' tera je pri nas zelo čislana. Mnogokrat se štajerski in kranjski Janezi po-' damo v naša zavetišča in ob spremlje-vanju harmonike damo kako narodno pesem in srd nad Italijani je še tokrat veliko večji. V hribih, kjer se nahajamo, menda nikdar ni zadonela "Lepa naša domovina", ali sedaj se sliši pogosto. Mi smo sklenili, da se prej ne vrnemo, dokler ne stremo Lahu nje gove ohole in puhle glave. Vse za vero, domovino in cesarja! To je naše geslo.
*
Z južnega bojišča je "Slovenec" prejel naslednje vojnopoštne dopise:
Iz skalnatih kritij pošiljamo cenjenim bralcem in bralkam "Slovenca" prisrčne pozdrave! Počutimo se prav dobro in občudujemo tek deroče Soče, po kateri plavajo trupla Italijanov kakor plavi. Že v zgodnjem jutranjem hladu priveje duh polente in se razprši čez Janeze. A Janez, vajen močnega pritiska, stoji ravnodušno za skalo in se ne meni za sikanje v zraku; on samo čaka trenotka, da si zopet o-hladi svojo jezo nad italijansko spako. Prigodilo se je te dni, da je hotel Italijan vpasti v naša kritja. Toda Janezova muha je vsakega preje prevrnila, predno je mogel potipati ostrino bodeče žice. Tako se Italijanom godi na celi bojni črti. Živio Avstrija! — Skoporc, Hren, Novak.
Kmalu bo minulo leto dni, odkar smo se poslovili od ljubega domu in šli v boj za našo avstrijsko domovino. Kakor smo Ruse nakresali, tako bomo sedaj tudi izdajalske Italijane, da bodo pomnili, kdaj so iztegnili roke po slovenski zemlji. T u na koroško-ita-lijanski meji se bije večinoma le artilerijski boj. Italijan razmetava mu-nicijo, a brez vsake škode za nas. Zdravo! vsem čitateljem "Slovenca" kličemo slovenski topničarji: Franc Vide, Anton Grgič, Valentin Omov-šek, Franc Podbevšek, Franc Rožnik, •Matija Brulc, desetnik.
Slovenski topničarji ...............
pošiljamo z južnega bojišča vsem rojakom najlepše pozdrave! Alojzij Fab-jan, Andrej Svetličič, Jožef Močnik, J*ožef Turk, Anton Masten, Avgust Kante, Štefan Urdih, Ivan Žagar, Mihael Kramar, Štefan Štrukelj, Martin Kunst, Jože Žgaiik, Vincenc Žnider, Ignac Levšek, Albin Juvan, Franc Pe-trič, Franc Turšič, Jožef Levstek, Ciril Jelene, Franc Slavec.
*
Pišem Vam iz hribov, na katerih je še sneg. Ob strojni puški čakamo na Laha in zelo nam je dolgčas, kajti že dva meseca čakamo, a Laha noče biti. Naj pridejo kadarkoli, toliko jih ne bo, da ne bi jih mi sproti pokosili. Tu se vrše doslej samo artiljerijski boji; en sam naš top je uničil osem italijanskih topov. Seveda je ta top 30.5 cm mož-nar; kadar ta ustreli, se strese cel hrib. Laha bomo -štrli kakor črva! Prisrčen pozdrav pošilja domovini, sta rišem, znancem in prijateljem Jožef Pelicon.
*
Pozdravljeni v rodnem kraju! Bodite mirni, tu stojimo kakor skala in se ne ganemo, četudi še tako divja sovražna vihra. Naša zemlja jc bila in bo avstrijska. Ura! — Peter Strel, c. kr. voj. profos.
118 let star.
Grand Rapids, Mich., 18. okt. — Sto-inosemnajst let stari Indijanec Geo. Shag Na By je dal temu svetu slovo in je bil odpoklican v večna lovišča. Danes je bil pokopan. Stari rdečekožec se Je natančno spominjal dogodkov pred 100 leti.
Grozljiva najdba.
Ottawa. 111., 18. okt. — Svinčarji so našli danes v kleti sodišča okraja La Salle z nitroglicerinom napolnjeno bombo, dovolj veliko, da bi poslopje izpremenila v razvaline. Prižigalna vrvca je bila deloma pooglenela.
Razbrzdani življi.
Župan proti klepetavosti žensk.
V Hattersheimu na Hesenskem je župan Kessler izdal sledeči odlok proti klepetavosti žensk: V zadnjem času zelo naračajo tožbe zaradi razžaljenja ča-ti in obrekovanja med gotovim delom prebivalstva. Posledice tega so huda sovraštva, stroški, izguba zasluž-
Dennison, Tex„ 18. okt. — Močji> nalivi, ki so trajali celo noč, so napravili v severnem in osrednjem delu Texasa in v južni Oklahomi na pridelkih in železnicah škodo, precenjeno na stotisoče dolarjev.
V mnogih okrajih so koruzišča popolnoma opustošena, in na tisoče bal bombaža je uničenih.
Red River je narasel za 13 čevljev in odtrgal 165 čevljev dolg del velikega mostu čez Missouri. Železniški promet je popolnoma pretrgan.
Do 20 rudarjev usmrčenih.
Butte, Mont., 19. okt. — Od petnajst do dvajset rudarjev je bilo usmrčenih v Granite Mountain-rudniku North Butte Mining-družbe ob 1. uri 30 minut danes po eksploziji 500 funtov raz-streljevalnega smodnika.
Nocoj je bilo naznanjeno, da so petnajst trupel spravili na površje, in izražena je bila bojazen, da je bilo u-ftnrčenih morebiti še kakih pet nadaljnjih rudarjev.
Osem drugih rudarjev, zaposlenih na površju, je bilo resno poškodovanih, eden izmed njih, Ed Bray, "shift boss", menda smrtno.
—	Umrl je v ruskem ujetništvu učitelj iz Sovinjaka v Istri Mirko Šiško-
vič.
—	Nameščen je Vinko Aljančič, kaplan bovški, kot župni upravitelj v
ROJAKI IN ROJAKINJE ŠIROM AMERIKE! PRISTOPITE K NAJVEČJEMU SLOVENSKEMU PODPORNEMU DRUŠTVU.
Društvo Sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
ŠTEV. 1 D. S. D., JOLIET, ILLINOIS.

Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
ODBOR ZA LETO 1915.
Predsednik..................George Stonich.
Podpredsednik...............Stephen Kukar.
Tajnik..........................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............Anton Nemanich Jr.
Blagajnik.......................John Petric.
Reditelj.......................Frank Kocjan.
NADZORNIKI:
Anton Šraj, Jr., Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill.
To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev Amerike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride.
Pri tem društvu ni treba nikakoršnega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada D. S. D.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za podrobnosti in navodila na:
JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL.
Nova telefonska kniiga se kmalu izda.
In sicer se začne tiskati v par dneh«» Druga se ne izda reč mesecev.
Več prememb, dodatki in črtanja se morajo takoj izvršiti.
Chicago Telephone Company
A. H. White, District Manager
Telephone 8993
Ta banka plača
3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings Bank
Barber Building, Joliet, 111.
Glsvnlca $100,000.00 Jamstva M $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pr*d.
ERVIN T. GEIST. katir.
THOS. F. DONOVAN, Po4»n4
TA BANKA JB POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
Podpirajte trgovce, kateri imajo oglase v Amer. Slovencu.
Ponižani in razžaljeni.
ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM.
Ruski spisal F. M. Dostojevski). 9999 Poslovenil Vladimir Levstik.
(Dalje.)
Ane Andrejevne se je polotila groza, toda starcu je bilo treba pomagati in, sama skoro brez zavesti, je hodila celi dan in skoro vso noč okrog njega, mu močila glavo z jesihom in mu jo obkladala z ledom. Vročica ga je kuhala in bledlo se mu je. Ko sem odhajal od njiju, je bilo že ob treh popol-noči. Drugo jutro pa je Ihmenjev vstal in še tisti dan prišel k meni, da kratko in malo vzame Neli k sebi. Toda prizor z Neli, o katerem sem že pri povedoval, ga je popolnoma potrl; ko je prišel domov, je legel v posteljo. Vse to se je zgodilo na veliki petek, tistega dne, ko je bil napovedan sestanek Katje z Natašo, na predvečer Al-jošinega in Katjinega odhoda iz Pe-terburga. Pri tem sestanku sem bil navzoč tudi jaz; vršil se je zjutraj zgodaj, še predno je prišel starec k meni in predno mi je Neli prvikrat pobegnila.
ŠESTO POGLAVJE.
Aljoša je prišel celo uro pred sestankom, da pripravi Natašo, jaz pa sem dospel baš v istem trenotku, ko se je Katjina kočija ustavila pred našimi vrati. S Katjo je bila stara fran-cozinja, ki je po dolgih prošnjah 'n po dolgem omahovanju privolila, da jo spremi in jo pusti celo samo gori k Nataši, a ne drugače kakor z Aljošo; sama pa jo. je čakala v kočiji. Katja me je poklicala k sebi, in ne da bi stopila iz kočije me je prosila, naj pokličem Aljošo k nji. Natašo sem dobil v solzah; obadva z Aljošo sta pla-kala. Ko je slišala, da je Katja že tu, je vstala, si obrisala solze in se razburjeno obrnila proti vratom. Tisto jutro je bila vsa v beli obleki. Njeni temnorjavi lasje so bili gladko počesani in zadaj zavezani v gostem vozlu. Ta frizura mi je zelo ugajala. Ko je videla, da sem ostal pri nji, me je Nataša pro=ila, naj grem gostom naproti.
"Do danes nisem mogla k Nataši," je rekla Katja, ko je šla po stopnicah. "Tako so prežali name, da je bilo groza. Madamo Albert sem pregovarjala cela dva tedna, predno je bjla pripravljena. In vas, Ivan Petrovič, niti enkrat ni bilo k meni! Pisati vam nisem mogla, pa se mi tudi ni ljubilo, ker se s pisanjem nič ne razjasni. Pa sem vas tako potrebovala! Moj Bog. kako mi srce bije..."
"Stopnice so strme," sem ji odgovoril.
"Seveda. — tudi stopnice... A kako mislite: ali Nataša ne bo jezna name?"
"Ne; čemu pa?"
"Seveda, — čemu pa; kmalu bom videla sama; zakaj bi vpraševala?"
Peljal sem jo pod pazduho. Bila je bleda; bržkone se je zelo bala. Naj Na poslednjem obratu je obstala, da si oddahne, toda ozrla se je name in šla odločno naprej.
Pri vratih je še enkrat obstala in mi šepetnila: "Stopila bom v sobo in ji rekla naravnost, da sem tako zaupala vanjo, da sem prišla brez pomisleka... Sicer pa, čemu se razgorajam, ko sem prepričana, da je Nataša uajplemeni-tejše bitje?"
Vstopila je plaho, kakor bi bila kaj zakrivila, in pozorno pogledala Natašo, ki se ji je takoj nasmehnila. Takrat je Katja naglo vstopila k nji, jo prijela za roke in pritisnila svoje polne ustnice na njene. Nato se je, ne da bi z Natašo kaj izpregovorila, re.-no in celo .itrogo obrnila k Aljoši, ter ga prosila, naj nas pusti za po! ure same.
"Ne bodi hud, Aljoša," je dodala. "To je zategadelj, ker moram govoriti z Natalijo Nikolajevno o mnogih zelo važnih in resnih stvareh, ki jih ti ne smeš poslušati. Bodi tako dober in odidi. Vi, Ivan Petrovič, pa ostanite. Vi morate slišati ves najin razgovor." ■ "Se d i ve," je dejala Nataši po Aljoš'-liem odhodu, "jaz bom sedla takole, vam nasproti. Rada bi si vas najprej ogledala."	,
Sedla je skoro ravno nasproti Nataše ter nekaj hipov pozorno zrla nanjo. Nataša se ji je nehote nasmehnila.
Videla sem že vašo fotografijo," ie rekla Katja. "Aljoša mi jo je kazal."
"Ali sem kaj podobna na portretu.'"
"Lepši ste," je odgovorila Katja resno in odločno. "Mislila sem si re, da ste lepši."
"Res? Jaz pa gledam vas. Kako ste srčkani!"
"Kaj pravite! Kje neki!... Golobček vi moj!" je dodala in s trepetajočo delnico prijela Natašo za roko, nakar sta obe zopet umolknili, motreči druga drugo. "Veste kaj, angelj moj, samo pol ure imave časa," se je oglasila Katja. "Madama Albert je še to komaj dovolila, in vendar si imave toliko povedati... Rada bi — moram — ah, vprašam va* kar naravnost: ali zelo ljubite Aljošo?"
"Da, zelo."
"Ako pa je tako, — ako zelo ljubile Aljošo — potem — morate ljubiti tudi njegovo srečo..." je dodala plaho in šepetoma.
"Da, saj hočem, da bi bil srečen..."
"Tako je, — toda vpraša se: ali tvorim jaz njegovo srečo? Ali smem govoriti tako, ker vam ga jemljem? Ako se vam zdi in ako se zdaj domenive,
da bo z vami srečnejši, potem — takrat..."
"To vse je že odločeno, mila Katja, saj vidite sami, da je odločeno," je tiho odgovorila Nataša in sklonila glavo. Očividno ji je bilo težko, nadaljevati ta pogovor.
Katja se je bila menda pripravila na dolgo razpravo o vprašanju, katera izmed njiju bo bolj osrečila Aljošo in katera naj se umakne. Toda po Natašinem odgovoru je takoj razumela, da je že davno vse odločeno in da nimata več o čem govoriti. Napol je odprla svoje lepe ustnice in z začudenjem in otožnostjo zrla na Natašo, še vedno držeča njeno roko v svoji.
"Ali ga vi zelo ljubite?" je naenkrat vprašala Nataša.
"Da; in, kar sem vas tudi hotela vprašati, in zaradi česar sem se pripeljala k vam: povejte mi, za kaj vzlasti ga ljubite?"
"Ne vem," je odgovorila Nataša in nekaka bridka nestrpnost je bila v njenem odgovoru.
"Ali je pameten, kaj menite?" je vprašala Katja.
"Ne, jaz ga ljubim kar tako..." •
f jaz tudi. Vedno se mi nekako smili."
"Tudi meni," je odgovorila Nataša.
"Kaj naj zdaj storimo z njim! In kako vas je mogel pustiti zaradi mene, tega ne razumem!" je vzkliknila Katja. "Zdaj, ko sem vas videla, ne razumem!"
Nataša ji ni odgovorila; gledala je v tla. Katja je nekaj časa molčala, naenkrat pa je vstala in jo objela. V tem objemu sta se razjokali obe. Katja je sedela na ročnik Natašinega stola, ne da bi jo izpustila iz objema, in ji začela poljubljati roke.
"Ko bi vedeli, kako vas ljubim!" je izpregovorila plakaje. "Sestri si bove, vedno si bove pisali — in ljubila vas bom na vse veke, tako vas bom ljubila, ah, tako..."
"Ali vam je pravil o najini svatbi meseca junija?'' je vprašala Nataša.
"Da. Pravil mi je, da ste tudi vi za to. Kaj ne, da je vse to kar tako, njemu v tolažbo? Ni li res?"
"Gotovo."
"Takoj se mi je zdelo. Zelo ga bom ljubila. Nataša, in pisala vam bom o vsem. Zdi se, da bo zdaj kmalu moj mož; vse meri na to. in vsi pravijo tako. Mila Natašica, kaj ne, da pojde-te zdaj — domov?"
Nataša ji ni odgovorila, temveč jo je molče in iskreno poljubila.
"Bodite srečni!" je dejala.
"In viv — in vi tudi," je rekla Katja.
V tem trenotku so se odprla vrata in vstopil je Aljoša, ki ni mogel prestati te pol ure. Ko ju je zagledal v objemu in videl, da sta objokani, se je ves potrt in pobit zgrudil pred Natašo in Katjo na kolena.
"Zakaj jočeš?" mu je dejala Nataša. "Ker se ločiš od mene. Saj se ne za dolgo časa; junija meseca prideš itak nazaj."
"In takrat bo vajina poroka," je Katja med solzami dodala Aljoši v tolažbo.
"Toda ne morem in ne morem te pustiti niti za en dan, Nataša. Umrl bom brez tebe; — ti ne veš, kako dragi -i mi sedaj! Ravno sedaj!"
"Veš, kako napravi," je dejala Nataša z nenavadno živahnostjo. "Grofinja ostane gotovo nekaj časa v Moskvi?"
"Da, skoro cel teden," se je oglasila Katja.
"Teden dni! Tem bolje: jutri ju spre miš do Moskve, to traja en dan, in se takoj vrneš. Ko pride čas njunega odhoda iz Mos'kvev, takrat se posloviva popolnoma, za celi mesec, in ti se vrneš v Moskvo, da ju spremiš."
"Da, da... In vidva bosta vseeno štiri dni skupaj.!" je vzradoščenO vzkliknila Katja in se pomenljivo spogledala z Natašo.
Nepopisno je bilo veselje Aljoše nad tem novim načrtom. Naenkrat se je popolnoma potolažil; sijal je od radosti, objemal Natašo, poljubljal Katji roko in objemal mene. Nataša ga je gledala i žalostnim nasmehom, Katja pa ni mogla premagati. Ozrla se je vame z gorečim in plamenečim pogledom, objela Natašo in vstala, da odide. Kakor nalašč je poslala takrat francozinja prosit, naj Katja zaključi sestanek, ker je določene pol ure že minilo.
Nataša je vstala. Stali sta si nasproti, držali se za roke in si izkušali s pogledi podati vse, kar se je kopičilo v njunih dušah.
"Bržkone se nikdar več ne vidive," je dejala Katja.
"Nikoli več, Katja," je odgovorila Nataša.
"Posloviva se torej."
Objeli sta se.
"Ne proklinjajte me," je v naglici zašepetala Katja, "jaz pa — bwdite prepričani, — da bo vsekdar srečen... Pojdiva, Aljoša, spremi raci" je izpregovorila naglo in ga prijela za roko.
"Vanja!" mi je rekla Nataša, razburjena in izmučena, ko sta onadvav odšla, "pojdi za njima tudi ti in — ne pridi nazaj: Aljoša bo do večera, do osmih, pri meni, ker se zvečer odpelje
in ne more. Ostala boni sama... Ob desetih pa pridi, prosim te!"
Ko sem ob devetih pustil Neli, ki mi je tisti dan razbila, čašico, z Aleksandro Semjonovno in prišel k Nataši, je bila že sama in me je nestrpno pričakovala. Mavra nama je prinesla samovar; Nataša je nalila čaja, sedla na divan in me povabila bliže k sebi.
"Vidiš, zdaj je vse končano," je dejala ona in me pozorno pogledala.
Nikdar ne boni pozabil tega pogleda.
"In končana je najina ljubezen. Pol leta življenja! in za vse življenje," je dodala ter mi stisnila roko.
Njena roka je bila vroča. Začel sem ji prigovarjati, naj se topleje obleče in leže.
"Takoj, Vanja, takoj, prijatelj moj dobri! Počakaj, da ?e še nekoliko pomenim in spomnim... Zdaj sem vsa nekako razbita... Jutri ga vidim po-slednjikrat, ob desetih — poslednji-krat!"
"Nataša, mrzlico imaš, takoj te bo začelo mraziti; prizanesi si..."
"Kaj? Kaj misliš, Vanja, o čem sem razmišljala in o čem sem se izpraše-vala, te pol ure po njegovem odhodu, ko sem čakala nate? Izpraševala sem se: ali sem ga ljubila, ali ga nisem ljubila, in kaj je bila pravzaprav najina ljubezen? Ali se ti zdi smešno, Vanja, da se vprašujem o tem šele zdaj?"
"Ne vznemirjaj se, Nataša..."
"Vidiš, Vanja, in prišla sem do zaključka, da ga nisem ljubila kot sebi enakega, ne tako, kakor navadno ženska moškega ljubi. Ljubila sem ga, kakor — skoro tako, kakor mati. Zdi se mi, da sploh ni takšne ljubezni na svetu, da bi se obadva popolnoma enako Ijubife, kaj? Kako misliš?"
Nemirno sem jo opazoval, boječ se, da se je loteva vročica. Nekaj ji ni dalo miru; čutila je nenavadno potrebo, govoriti; nekatere njene besede so bile brez zveze in včasih jih je celo slabo izgovarjala. Zelo sem se bal.
"Bil je moj," je nadaljevala. "Skoro že po najinem prvem srečanju me je navdala nepremagljiva želja, da bi bil moj. prejkoprej moj, in bi ne pogledal nikogar in ne poznal nikogar razen mene same... Katja se je prej dobro izrazila: ljubila sem ga tako, kakor bi se mi ves čas za nekaj smilil... Vedno me je navdajala neodoljiva želja in celo muka, kadar sem ostajala sama, da bi bil on silno in večno srečen. V njegov obraz, — saj poznaš izraz njegovega obraza. Vanja, — nisem mogla mirno zreti; takšnega izraza nima nihče! In kadar se je zasmejal, me je mraz pretresel... V resnici!"
"Poslušaj, Nataša..."
"Pravili so mi," me je prekinila ona, "in med drugimi tudi ti, da je brez značaja in — kratke pameti, kakor o-i trok. Ali verjameš, da ?em ljubila to njegovo lastnost bolj, nego vse drugo? Sicer ne vem, če sem ljubila samo to; ljubila sem ga pač vsega, kakršen je bil, in ko bi bil drugačen, značajen. ali pametnejši, bi ga morda ne bila tako ljubila. Veš, Vanja, nekaj ti priznani; ali se spominjaš na najin spor pred tremi meseci, ko je bil pri tisti — kako se ji že pravi? — pri tistile — Mini? Izvedela sem in izsledila, in — ali verjameš? — silno mi je bilo težko, obenem pa tudi nekako prijetno — ne vem, zakaj, — že sama misel, da se zabava, — ali ne, ne to; to, da tudi on hodi za dekleti, kakor bi bil velik, z drugimi velikimi vred, da tudi on občuje z Mino! V koliko naslado mi je bil takrat tisti spor; in nato odpuščanje — o, mili moj!"
Pogledala mi je v obraz in se nekako čudno zasmejala. Nato se je zamislila, kakor bi še vedno obujala spomine. In dolgo je sedela tako, z nasmehom na ustnicah, ter se zatapljala v preteklost.
"V nepopisno radost mi je bilo, kadar sem mu mogla odpuščati, Vanja," je nadaljevala. "Veš kaj; kadar me je puščal samo, sem hodila včasih po sobi, mučila se in plakala, toda včasih sem si mislila sama: čim bolj je kriv pred menoj, tem bolje je, re-! In veš. vedno se mi je zdelo, kakor bi bil kakšen majhen otročiček; sedela sem, on mi je položil glavo na kolena in zaspal, jaz pa sem ga rahlo gladila in božala po glavici... Vedno sem toliko mislila nanj, kadar ga ni bilo pri meni... Poslušaj, Vanja," je dejala naenkrat, "kako prelepa je Katja!"
Zazdelo se mi je, da si sama nalašč odpira vrano, ker čuti v tem nekako potrebo, — potrebo obupa in trpljenja... To se tolikokrat godi s srcem, ki jc mnogo izgubilo!
"Zdi se mi. da ga more Katja osrečiti," je nadaljevala. "Ona ima značaj, govori s tolikim prepričftnjfem in je tako resna, in važna nasproti njemu, — o samih pametnih rečeh govori, kakor odrasla, dasiravno je pravzaprav sama še pravo dete! Premila deklica je! O, naj bosta srečna I Naj, naj, naj!'
In mahoma je izbruhnila v krčevit jok. Cele pol ure se ni mogla premagati, da bi se vsaj nekoliko pomirila.
Mili angelj Nataša! Še tisti večer jc bila navzlic svoji nesreči zmožna tolikega sočutja do mojih zadev, ko sem videl, da se je vsaj malce pomirila, ali bolje rečeno, utrudila, in sem ji začel praviti o Neli. Tisti večer sva se pozno ločila; počakal sem, da je zaspala, odhajaje pa sem prosil Ma-vro, naj bolne gospodične vso noč ne pusti same.
"O, da bi bil vsaj kmalu, kmalu konec teli muk!" sem vzkliknil, ko sem se vračal domov. "Kakoršenkoli bi bil, samo da je konec!"
Drugo jutro sem bil točno ob devetih že pri nji. Obenem z menoj je ('Nadaljevanje na 7. strani.)
POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR
in prejeli boste po ekspro-u eno steklenico HAMILTON CLUB PURE WHISKEY (one/^ full quart) in enoquart Ilne^ji SOMA PORT WINE. Obe steklenici oSljemq v lepem zaboju — le zn en sam papir-nut dolar. Pižite O. I1. /A-RUBA JI: CO., 318 Third Av, Pittsburg, Pa.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne nlog. te1- pošilja denar na vse dele ivetn
Kapital in preostanek $300,000.0C
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsedwii HENRY WEBER, kašir.
Frank Lopartz
400 Ohio Street JOLIET -^-
STARA
GOSTILNA
-^-
NAJBOLJŠA /* POSTREŽBA.
W. J BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja posestva.
Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL.
HiMimiMllMIMIMMIMimiMil
Pi Trk¥I\7	N' w- Phone
jgjj JU1"L>	348
m §TEFAN1CH
:.:Sloveuska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
Hj; 915 N. Scott St., Joliet, 111. jjj
■ir———"
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, S< Tu dobite najboljši CEMENT, AF NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago Phone 225.

s
i Oscar J. Stephen j
Sobe 201 tu 302 Barber Bldg. K JOLIET, ILLINOIS.
*JAVNI fJJOTAR r* j
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki u> trdi les, lath, cederne stebre, desk i" šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici l blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! M'lt bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vogi« DES PLAINES I NCLINTON STS.
Geo. Svetlecich
Sffi S5 M i; M M15 W » i Si PRVI SALUN Sli S ONKRAJ MOSTA Sil i^iiisSfiiaffiffiSi«*
Kupuje in . prodaja zemljišča jS v mestu in na deželi, u; Zavaruje hiše in pohištva pro-ti ognju, nevihti ali drugi poln škodbi.
g|S Zavaruje tudi življenje proti £P nezgodam in boleznim. t£ Izdeluje vsakovrstna v notarji sko stroko spadajoča pisanja.
S _
kg Govori nemško in angleško.
TROST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET,
DOBRODOŠLI!
Garnsey, Wood & Lenn«11
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET,
Metropolitan Drug Store
N. Chicago 4 Jackson Stt-
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI ♦ "BELLADONNA" QBLlfl
tU cm* a iatm M* » um m,
revmatizmu	slabostih j oenkw ^j
hrohosn	pljučnih in prs« bo®"
bolesti . kolku	hrazenju . životu
bolestih » &enk1h	vnetju ofr9b nevralgijl protinu prehlaj0uu
otrplosti utic	bolestih t ledju*
slabotnem križu	bolestih . kxzll hudem ka&ju
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
| YRNIMO SET |
Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil vsvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenilt svoje navade in se odtujili od .srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari? Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pueabimo na
ELIXIR
BITTER-WINE v
t*in*«ovo
HORKE VINO
•WntvMd b/JO&EPH TBINtR 793 &A»M»md Ave.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo je jako vajinega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade.
To zdravilo tudi —
PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST,
DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI,
OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST.
Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, P°* tolaži glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih.
CENA $1.00.
V LEKARNAH.
Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi revma tično ali ncvratgično. Cena 25 in 50c, po pošji 35 in 60c.
JOSEPH TRINER,
1ZDEL0VATELJ. . 1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO,
mwmmmmmmmwmwmmm
()W(Y
Joliet Steal Dye Boise
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
IW. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Bližo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
S-SjLHjMi ifiaBBSBffiififfiBSIiiBSBffiailfiifi M
Učite svojo deco slovensko p moliti in čitati	»
===========	s
s
,z Povsod priljubljene knjige, katera se imenuje i!
I Katekizem jj
JC
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
—	- Bi
s«
^tane s poštnino vred samo 25c jjj
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.	ij;
Pišite ponj na:	HFl
Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois 1
® * S S 585 « w IS tc IC ts I« ifi ^ le ^ 4; IS IC
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteezeni. Fino pivo, najboljSa vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
Samo pri uieni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadau-iu ženskih in raoSkih las, kakor tudi za rast moških brk in brade; za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grm utiram $500. Pi-Site takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsalcega Ki jo prebere. Pošljite 6 centov v markah, nakar vam po&ljem Koledar in knjižico.
te j ^ stroki. — Tel. So. ^	^
B W. WALKOWIAK
*7<H c_ Pogrebni Zavod in Konjušnica. Ssjj^^ERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
JACOB WAHČIČ
Cleveland, Ohio,
MICHAEL CONWAY*
106 Loughran Bldg. J
Cass and Chicago Sts. JOLIET )
Pcsojnje denar n žemljica
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phone* 500.
: —st=
J^OMACA NARAVNA OHISKA VINA
®r Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
^osip Svete
^-^^780-83 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
^»tord rudeče vino 60c galona Tec Catawba belo vino 80c galona
Cen° v®ljajo od 25 galonov naprej, pri manjili p	naročilih cena po dogovoru.
PolnomaStl1 tCl1 cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-Montv r\ a,ravna> ^r jamčim. Naročilu je pridejati denar ali
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
m. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave,
Telefon: South Chicago 579.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257,
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room,
---- ----—--
Slovensko Katoliško Samostojno Društvo
Marije Vnebovzete
(S. C. I. B. SOCIETY OF ASSUMPTION OF B. V. MARY)
Ustanovljeno 15. avgusta 1909. —	Organizirano 2. aprila 1910.
Sedež: PITTSBURG, PA.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa.
podpredsednik:----MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
^ Jmk:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
f^pisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
(.blagajnik;.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR:
Joseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. : i,	John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
i
POROTNI ODBOR:
| j Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Ztinich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Bo'mški obiskovalec: "WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Dr«?tveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.
Vsa t," •
" Pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa
L Porotnika.
l! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. ecja družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."
———————
W	—	■ »mmmmmmmmmaa^pmmMmmmm^gamamammmmmagmmmmm^Mmmm^mmmmmA
ljudska banka
Vložite svoj de-nar na obresti v , I : j |el največjo in naj-^UJ IJ j [gill močnejšo banko
v Jolietu
t*PI t-l 11 Z ~ ^ Vlade Zd. Držav, * ^ll-llll 1 Cfi Poštne Hranilnice Nad	i„ Države Illinois.
' °° ?«jboljših I j ta «1 i v Jolietu ima tu vložen 3<7	enar- Po<1 vladno kontrolo.
p. obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. I lrst National Bank
B8^-*«;.. PREMOŽKNJE NAD $4,500,000.(10
PONIŽANI IN RAZŽALJENI.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
prišel tudi Aljoša — po slovo. Ne bom govoril, niti spominjati se nočem tega prizora. Nataša si je bila menda obljubila, da se bo premagala in se kazala veselejšo in ravnodušnejšo, a se ni mogla. Krčevito je objela Aljošo. Malo je govorila z njim, toda gledala ga je z dolgim, nepremičnim, mučeni-škim in napol brezumnim pogledom. Željno mu je pila vsako besedo z ust, čeprav menda ni razumela ničesar, kar je govoril. Spominjam se, da jo je prosil odpuščanja za vse, za to ljubezen in za vse, s čimer jo je žalil v zadnjem času, za svoje prevare, za ljubezen do Katje in za svoj odhod... Govoril je brezzvezno in solze so ga dušile. Včasih jo je naenkrat začenjal tolažiti, rekoč, da odhaja samo za mesec dni ali kvečjemu za pet tednov, da se poleti vrne in takrat bo njuna poroka. Oče bo dovolil, in naposled, kar je glavno, se on pojutrajšnjem vrne iz Moskve, da bosta še cele štiri dni skupaj; potemtakem se ločita zdaj samo za en dan.
Čudno: on sam je bil popolnoma prepričan, da govori re=nico in da se pojutrajšnjem gotovo vrne iz Moskve. Zdaj pa je sam tako plakal in žaloval?
Naposled je bila ura enajst. Komaj sem ga pregovoril, da se je odpeljal. Moskovski vlak je imel ravno ob dvanajsti uri oditi, torej je ostajala le še ena ura. Nataša mi je pozneje sama pripovedovala, da se ne spominja, kakšen je bil njen poslednji pogled nanj. Jaz pomnim, da ga je prekrižala in poljubila, zakrila si obraz z rokami in planila v sobo nazaj. Moral sem spremljati Aljošo tik do kočije, sicer bi se bil gotovo vrnil v sobo in bi ga nikdar ne bilo spraviti s stopnic.
''Vsa moja nada se opira na vas," mi je govoril, ko sva šla doli. "Prijatelj Vanja! Kriv sem pred teboj in nikdar nisem zaslužil tvoje ljubezni, toda bodi mi brat do konca; ljubi jo, ne zapusti je, piši mi o vsem kar najbolj podrobno in natanko, in majhno piši, da bo več! Pojutrajšnjem sem zopet tu, na vsak način. Ko pa odidem, mi piši!' Spravil sem ga v kočijo. "Do pojutrajšnjem!" mi je zaklical, ko je oddrdrala z njim. "Gotovo!" ' Srce se mi je skrčilo, ko sem se vr- , nil k Nataši. Stala je sredi sobe, s pre-križanimi rokami, in osuplo pogledala name, kakor da me ne pozna. Njeni lasje so bili razmršeni in pogled moten in bloden. Mavra je kakor izgubljena stala pri vratih in s strahom zrla nanjo.
Naenkrat sq se Nataši zasvetile oči. "Ah, to si ti! Ti!" je zavpila nad menoj. "Ti edini si ostal. Ti 'si ga i sovražil! Nikdar mu nisi mogel od-j pustiti, da sem ga vzljubila".. Zdaj | si zopet pri meni! Kaj? Spet si me , prišel tolažit in me pregovarjat, naj se vrnem k očetu, ki me je zavrgel in ' proklel. To sem vedela že včeraj, že s pred dvema mesecema. Nočem, no-I čem!... Pojdi proč, ne morem te videti! Proč! Proč!" Vider sem, da ne ve kaj dela, da jo . pogled name navdaja z brezumno jezo j j in da drugače tudi biti ne more, ter sklenil, da rajši odidem. Sedel sem zunaj na prvo stopnico in čakal. Od časa do časa sem vstal, poklical Mavro k sebi in jo vprašal, kako je; Mavra pa je jokala. 1. Tako je pretekla poldruga ura. Ne-; popisno je, kar sem pretrpel v tem času. Srce se mi je mučno krčilo od I brezmejne žalosti. Naenkrat pa so se odprla vrata in Nataša je v klobuku in plašču pritekla na stopnice. Bila je' kakor brez uma in mi je kasneje sama pripovedovala, da se ne spominja, kam in s kakšnim namenom je hotela bežati.
Predno.sem mogel skočiti po koncu in se skriti, me je zagledala in osupla nepremično obstala pred menoj. "Naenkrat sem se spomnila," mi je pravila potem, "da sem jaz, brezumna trdosrč-nica, mogla spoditi tebe, tebe, svojega brata, prijatelja in rešitelja! In ko sem videla,, da sediš ti ubožec, ki sem te ravnokar razžalila, na mojih stopnicah, ne greš nikamer in čakaš, da te zopet j pokličem, moj Bog, Vanja, ko bi ti vedel, kako mi je bilo takrat! kakor ■ bi mi meč srce presunil..." r "Vanja, Vanja!" je vzkliknila in iz-- tegnila roke proti meni. "Ti si tukaj!" ■J lil zgrudila se mi je v naročje. 1} Prestregel sem jo in jo nesel v sobo. |j Bila je v nezavesti. "Kaj naj storim?'
sem si mislil. "Gotovo ima vročico!" ij Sklenil sem hiteti k zdravniku; treba je bilo prehiteti bolezen. Naglo sem j sc odpravil k njemu, zarotivši Mavro, J naj se niti za trenotek ne gane od Na-j taše in je nikamor ne pusti. Bog mi S je pomagal; da sem prišel trenotek j kasneje, bi starca ne bil več našel do-$ ma. Srečal sem ga že na ulici, ko je S odhajal od doma. Brzo sem ga posa-S dil v svojega fiakarja, tako da se niti 5 čuditi ni utegnil, in zdrdrala sva k $ Nataši nazaj.
5 Da, Bog mi je pomagal! V pol ure j moje odsotnosti se je zgodilo pri Na-S taši nekaj, kar bi jo bilo lahko popol-j notna umorilo, da midva z zdravnikom S nisva prišla oh pravem času. Niti če-j trt ure ni preteklo po mojem odhodu, 5 ko je vstopil knez. Ravnokar je bil j spremil svojce in se je pripeljal k Na-j taši naravnost iz štacije. Ta njegov j obisk je bil bržkone že davno sklenjen S in nameravan. Nataša sama mi je po-S tem pripovedovala, da se knezu v pr-I vem hipu niti ni začudila. "Pamet se »* mi je mešala," je dejala, i.
Sedel je nji nasproti, motreč jo z ljubeznivim, sočutnim pogledom.
Vzdihnil je. "Mila moja," je dejal, "vaše gorje mi je umevno. Vedel sem, kako težka vam bo ta minuta, in zato I sem si štel v dolžnost, da vas obiščem. ' Ako morete, se potolažite vsaj s tem, ] da ste osrečili Aljošo, ko ste se mu odpovedali. Toda vi razumete to sami bolje od mehe, ker ste se sami od-I ločili k velikodušnemu koraku...
"Sedela sem in poslušala," mi je pripovedovala Nataša, "toda izprva mi je bilp, kakor da ga ne razumem. Spominjam se samo, da sem ga pozorno motrila z očmi. On me je prijel za roko in jo začel stiskati. To mu je bržkone zelo dobro delo. Bila sem j tako vsa iz sebe, da mi niti na um ni prišlo, da bi mu izruvala roko." j "Uvideli ste," je nadaljeval on, "da bi bili nemara zbudili v Aljoši sovraštvo do sebe, ako bi bili postali njegova žena, in imeli ste dovolj plemenitega ponosa, da ste se tega zavedli in odločili, — toda, saj vas nisem prišel hvalit. Hotel sem vam samo povedati, da nikoli in nikjer ne najdete boljšega prijatelja od mene. Sočustvujem z vami in vas pomilujem. Nehote sem bil deležen cele te zadeve, toda— izpolnjeval sem svojo dolžnost. Vaše dobro srce bo to razumelo in se spravilo z mojim... Verjemite mi, da je bilo meni težje, nego vam." | "Dovolj, knez," je rekla Nataša. "Pustite me v miru."
"Saj takoj odidem," je odgovoril on, ' "toda vedite, da vas ljubim, kakor lastno hčer in dovolite mi, da vas vča-' sili obiščem. Glejte sedaj name kot 'na rodnega očeta in dovolite mi, da ! sem vam na vslugo." | "Ničesar ne potrebujem, pustite me!' ga je zopet prekinila Nataša. | "Vem, da ste ponosni. Toda moje besede so iskrene in prihajajo od srca. 'Kaj hočete edaj storiti? Spravite se z roditeljema! Dobro bi bilo, toda ' vaš oče je krivičen in ošaben trinog; 'odpustite mi, toda to je dejstvo. Doma boste našli sediti samo muko in očita-'nje.. .- Vseeno pa morate biti neodvisni, moja dolžnost, moja sveta dolžnost je sedaj, da poskrbim za vas in vam pomagam. Aljoša me je prosil, naj vas ne zapustim in naj bom vaš prijatelj. Toda tudi razen mene so ljudje, ki so vam globoko vdani. GT>tovo mi boste dovolili, da vam predstavim grofa- N. On ima blago srce, je naš sorodnik in takorekoč tudi dobrotnik cele naše rodbine; on je mnogo toril za ; Aljošo. Aljoša ga je zelo ljubil in j spoštoval. On je mogočen človek z velikim vplivom in brez skrbi ga lahko j sprejemate, čeprav ste gospodična. Go-I voril sem mu že o vas. On lahko ure-I di vaše razmere in, ako hočete, vam preskrbi dobro — mesto pri neki svoji j sorodnici. Že davno, sem mu naravnost in odkrito razložil vso našo zadevo in on je bil v svoji dobroti in ple-' menitosti tako ganjen, da me je sedaj 1 sam prosil, naj vam ga čimprej pred-' stavim.. . Verjemite mi, on je radodaren, častitljiv in za vse krasno navdu-, šen starček, ki ve ceniti vašo vrednost in je šele nedavno plemenito ravnal v neki zadevi z vašim očetom."
Nataša se je dvignila, kakor da jo je kača pičila. Sedaj ga je razumela! | "Pustite me! Takoj idite!" je krik-nila.
"Toda, dušica moja, vi ne vpošteva-te, da more grof koristiti tudi vašemu očetu..."
"Moj oče ne vzame od vas ničesar. Ali me boste pustili!" je še enkrat zavpila Nataša.
"O moj Bog, kako ste nezaupni in nestrpni! Sčim sem to zaslužil?" je ' dejal knez in se nemirno ozrl naokrog, i "Na vsak način," je nadaljeval, "mi dovolite, da pustim pri vas ta dokaz j svojega sočutja z vami in zlasti sočutja grofa N.,. ki me je izpodbudil s svojim nasvetom." Potegnil je iz žepa ' precejšen zavitek. "V tem zavitku je j desettisoč rubljev. Počakajte, dragica," je dejal, videvši, da je Nataša jezno vstala s svojega prostora, "poslušajte potrpežljivo, kar vam imam povedati: vi veste, da je vaš oče izgubil pravdo; teh desettisoč naj vam služi v odškodnino, katero...
"Proč!" je zakričala Nataša. "Proč s tem denarjem! Vidim vam v dušo, vvi — nizki, nizki, nizki človek!" Knez je vstal. Bil je bled od jeze. Bržkone se je prišel ogledat razmere in položaj, krepko računajoč na učinek teh desettisoč rubljev pred ubogo in od vseh zapuščeno Natašo. Nizek in surov, kakršen je bil, je šel pohotnemu starcu, grofu N. v podobnih zadevah večkrat na roko. Toda sovraži! je Natašo in ko je videl, da stvar ne bo uspela, je takoj izpremenil ton in hitel razžalit Natašo, da vsaj ne odide zastonj, ako že mora.
"To ni lepo, draga moja da se tako razvnemate," je dejal z glasom, ki ie trepetal od nestrpne želje, da bi se brž naslajal nad učinkom svoje žalitve, "to nikakor ni lepo. Ponuja, se vam velika pomoč vi pa dvigate nosek... Vi ne Veste, <la bi mi morali biti hvaležni; kajti že davno bi vas bil lahko spravil v poboljševalnico, kot oče mladeniča, ki ste ga zapeljali in izkoriščali, pa vas vendar nisem — hehehe!"
Toda midva sva bila že v stanovanju. Ko sem v kuhinji začul glasove, sem za hip pridržal zdravnika in slišal ravno zadnje knezove besede. Nato je zadonel njegov zoprni smeli in obupni vzklik Nataše: "O moj Bog!" Ti-stikrat sem odprl vrata in planil nad kneza.
Pljunil sem mu v obraz in ga z vso silo udaril po licu. Hotel je skočiti
vame, toda, ko je videl, da sva dva, je zgrabil svoj zavitek z denarjem, ki je ležal na mizi, in zbežal. Da, storil je to, sam sem videl. Vrgel sem za njim poleno, ki sem ga našel v kuhinji na j mizi... Ko sem se vrnil v sobo, sem videl, da zdravnik drži Natašo, ki se je . branila in se mu trgala iz rok, kakor božjastna. Dolgo je nisva mogla pomiriti; naposled se nama je posrečilo, da sva jo spravila v posteljo. Bila je vsa brez uma.
"Gospod doktor, kaj je ž njo?" sem ga vprašal v silnem strahu.
"Počakajte,"'je odgovoril, "bolezen je treba najprej ogledati, potem šele se da govoriti; toda, splošno rečeno, je stvar zelo nerodna. Tudi vročinska bolezen ni izključena... Sicer pa bomo storili potrebne korake..."
Mene pa je že obšla druga misel. Poprosil sem zdravnika, naj ostane pri Nataši še par ur, in mu odvzvel besedo, da je niti za minuto ne zapusti. Obljubil mi je, nakar sem hitel domov.
Neli je mračna in vznemirjena sedela v kotu in me mučno pogledala.! Tudi jaz sa nisem moral biti čuden.
Vzel sem jo na roke, sedel na divan, posadil si jo na koleni in jo gorko poljubil. Zardela je.
"Neli, angelj!" sem dejal, — "ali hočeš biti moja rešitev? Ali hočeš rešiti nas vse?"
Začudeno me je pogledala. "Neli! Vsa nada zdaj sloni na tebi. Videla si in poznaš očeta, ki je proklel svojo hčer in te je včeraj prišel prosit, da pojdi k njemu mesto nje. Zdaj je Natašo, ki si sama rekla, da jo ljubiš, zapustil tisti, ki ga je ljubila in zaradi katerega je zapustila očeta. On je sin — kneza, ki je prišel — saj se spominjaš? p; — zvečer k meni in te je našel samo, || ti pa si zbežala pred njim in si bila po- I tem bolana... Saj se spominjaš? On 11 je hudoben človek!"
"Vem," je dejala Neli, strepetala in II prebledela.
"Da, hudoben človek je. Sovražil je I Natašo, ker jo je hotel njegov sin Al- I joša za ženo. Danes se je Aljoša od- I peljal, uro za tem pa je bil njegov oče II že pri nji, in jo razžalil; zagrozil ji je, II da jo posadi v poboljševalnico, in za- II smehoval jo je. Ali me razumeš, Ne- II
Njene črne oči so se zasvetili, a takoj jih je spet povesila.
"Razumem," je šepetnila jedva sliš- r no.
"Zdaj je Nataša sama in bolna; pustil sem jo z najinim zdravnikom, sam pa sem prihitel k tebi. Poslušaj, Neli, pojdiva k Natašinemu očetu; ti ga ne j maraš in nisi hotela iti k njemu, toda i zdaj pojdem jaz s teboj. Starec je bo- ! lan, ker je proklel Natašo in ker ga je Aljošin oče pred par dnevi smrtno raz- ' žalil. On sicer noče slišati o hčeri, a jo gorko ljubi in bi se rad spravil z . njo; saj vem, dobro vem! Ali slišiš,]}! Neli?" ^ _	t,
"Slišim," je zašepetala.
.111
Solze so me oblivale, ko sem ji go- ] š voril. Ona se je plaho ozrla name. £ "Ali verjameš?"	P
"Verjamem."
"Jaz pojdem s teboj tja; posadila te L .bosta, prijazna bosta s teboj in te začela izpraševati. Takrat bom sam o- " brnil razgovor tako, da te začneta iz- | praševati o tvojem prejšnjem življenju, p tvoji materi in o tvojem dedku. Povej jima vse tako, kakor si pravila meni. Vse, vse povej, naravnost in ničesar ne zataji. Povej jima, kako ie zlobnež zapustil tvojo mater, kako je ona umirala v kleti pri Bubnovi, kako sta hodili z materjo po ulicah in rosili miloščine, kaj ti je govorila in česa te je prosila, ko je umirala... Pripoveduj tudi o dedku; povej, da ni hotel odpustiti tvoji materi in kako te je poslala k njemu na svojo smrtno uro, da bi ji prišel odpustit, on pa ji ni hotel, in kako je umrla. Vse, vse pripoveduj. In ko boš pripovedovala, bo čutil starec vse to v svojem srcu; saj ve, da jo je danes Aljoša zapustil, in da je ostala ponižana in osramočena, sama, brez pomoči in zaščite, svojemu sovražniku v_zasmeh. Vse to mu je znano... Neli! Reši Natašo! Ali hočeš iti?"
"Da," je odgovorila ona, težko so-peča in z nekakim čudnim pogledom, ter se globoko in dolgo ozrla -vame. 1 Čutil pa sem v svojem srcu, da je nekako očitanje v tem pogledu.
Toda svoji misli se nisem mogel odreči, Zakaj preveč sem zaupal vanjo. Prijel sem Neli za roko in odšla sva. Bilo je že ob treh popoldne. Nebo je bilo megleno in, dasi je bilo v zadnjem času vedno vroče in soparno vreme, vendar se je slišal zdaj iz daljave prvi, zamolkli pomladni grom. Veter je pihal po prašnih ulicah.
Sedla sva na voz. Celo pot je Neli molčala, samo poredkoma me je gledala z istim čudnim in zagonetnim pogledom. Držeč jo za roko na vozu, sem čutil, kako so se ji dvigale prsi in kako je pod mojo dlanjo utripalo njeno drobno srčece, kakor bi hotelo skočiti iz njih.	(Dalje prili.)
| CHARLES D. DIBELLf
ADVOKAT—LAWYER
S Sob« 503 Woodruff Bldg , Joliet ^
{I--:CHICAGO P1IONK 245:----S
Kndar imate kuj opravite s sodnijo
obrnile se k meni.	B
| Govorimo slovenski jezik. 1
^ Koleklujeni in tirjnm vsuko vrstne dol- K Rove. Ali pu se oglasit« pri
fi M. J. TERDICH, 1106 Chicago St- %
»MmemMMUuuviKf//^


DVA HLEBCA SIRA.
Angl. spisal Jerome-Jerome. Preložil Al. Bič.
m
Spominjam se prijatelja, ki je nekoč v Liverpoolu kupil par hlebcev sira. Lepa sira sta bila to, zrela in prijazna, njiju duh pa je imel kakih dvesto konjskih sil. Človek bi bil lahko stavil na to, da sta dišala tri milje daleč in človeka vrgla na daljavo dvesto metrov. Jaz sem se takrat ravno mudil v Liverpoolu, pa mi je rekel prijatelj, ako mi jih sme naprtiti in če bi mi ne delalo nadlege, bi me prosil, da bi ju s Babo vzel v London, ker se on šele čez en ali dva dni popelje nazaj ter se boji, da se sira dalje ne bosta držala.
"O, z veseljem, dragi moj," sem rekel, "z največjim veseljem."
Potem sem se z izvoščkom peljal k njemu po sir. Kočija je bila stara miš-nica, vlečena od kljuseta, zdelanega, zaspanega krampa, katerega je njegov gospod navadno imenoval konja. Dal sem sira k drugi prtljagi na streho kočije in odrinili smo, hitro kot polževa pošta, dokler nismo zavili okrog vogla. Tu pa je veter naenkrat naši kobili sirov duh pihnil pod nos. To jo je zdajci navdihnilo z življenjem, tako da je, strahu pihajoč, oddirjala s hitrostjo treh milj na uro. Veter je medtem pihal dalje v isto stran, in preden smo prišli na konec ulice, je kljuse divjalo, že s hitrostjo štirih milj na uro. Dočim se je prej komaj moglo kosati s pohabljenci in debelušnimi starimi damami, jih je zdaj ponosno puščalo daleč za sabo.
Na postaji je bilo treba dveh spre-vodnhkov in voznika, da: so ga ustavili, in zdi se mi, da bi ga bili, dasi so bili trije, težko ugnali, ko bi ne bil eden izmed mož toliko pameten, da je žepni robec kljusetu ovil okrog nosa in mu zažgal kos kadila.
Kupil sem si listič in ponosno s siroma korakal po peronu. Vlak je bil natlačen in prišel sem v voz, v katerem je bilo že sedem drugih oseb. Star, godrnjav gospod je ugovarjal, a brez uspeha; sira sem dal gor v mrežo, se stisnil z vljudnim nasmehom med dva sopotnika ter nekaj omenil o gorkem vremenu. Cez nekaj časa se je stari gospod vznemiril.
"Zaduhel zrak je tu," je rekel. "Kar duši človeka!" je omenil mož poleg mene. Potem sta oba pričela vohati, in ko sta izvohala, sta meni nič tebi nič pobrala svoje stvari in šla. ven.
Potem je stara obsežna gospa vstala z opombo, da je sramota, pošteno, omoženo gospo prepoditi na ta način — vzela je popotno torbico in osem zavojev ter tudi odšla.
Ostali štirje sopotniki so ostali še n»caj časa, dokler gospod častitljive vnanjosti — po obleki in vedenju sodeč je bil grobokop — ni opomnil, da ta duh spominja na otroške mrliče! Zdajci so jo ostali trije potniki pobrali s tako vihravostjo, da so resno poškodovali drug drugega. Jaz pa sem se smehljajoče obrnil k črnem* gospodu z opombo, da bova bržkone«kupej imela sama zase. Zadovoljno se je na-smehljal ter rekel, da je čudno, kako morejo ljudje malenkost tako pretiravati. A tudi ta moj zadnji sopotnik je čez nekaj časa postal čudno otožen, tako da sem ga, ko smo bili prišli na postajo Crewe, vprašal, bi li ne hotel iti z mano in kaj zaužiti? Sprejel je ponudbo, priborila sva si prehod do bifeja, kjer sva rogovilila in potrkavala ter z dežniki migala, dokler ni čez četrt ure prrišla mlada dama in vprašala, ali če-a želiva. "Kaj boste vi?" sem vprašal sopotnika.	'
"Za dve in pol krone žganja, pa dobrega, gospodična!" je odgovoril, ga izpil, odšel in sedel v drug kupej. To mi je bilo pa vendar preveč. Od Cre-weja naprej sem bil edini lastnik ku-peja, dasi je bil vlak natlačen. Na raznih postajah je bilo občinstvo, ki je moj kupej videlo >koro prazen, povsod pripravljeno, naskočiti ga.
"Pojdi sem, Marija, tu je še dosti prostora." — "Tako, TomaŽ, sem noter pojdemo," so vzklikali, gnetli se bliže s svojo težko prtljago ter se pri voznih vratih borili, kdo pojde prej noter, dokler jih ni eden odprl in vstopil, a tudi takoj nato omahnil v naročje zadaj stoječih. In tako so prišli drug za drugim in ga dobili poln nos. Potem so urno pograbili svojo šaro in hiteli v druge vozove, ali pa doplačali razliko za prvi razred.
Z eutonske postaje sem sira nesel v hišo svojega prijatelja. Ko je njegova žena stopila v sobo, je nekaj časa vovhala, kaj bi utegnilo dišati. Potem pa je rekla:
i "Kaj pa se je zgodilo? Na najhujšo sem pripravljena. Hitro povejte!"
In jaz sem odgovoril: "Sir je! lom, Tvaš soprog ga je kupil v Liverpoolu ter me naprosil, naj ga neseni domov.
In pristavil sem, da bo pač izprevi-dela, da sem nedolžen. Ona mi je pomirjevalno zatrjevala, da rada verjame, da bo s Tomom govorila o tem,
ko pride domov.
Mojega prijatelja pa je nepričakovano dolgo zadrževalo v Liverpoolu. Tri dni potem, ko se še vedno ni vrnil, je žena prišla k meni in vprašala: "Kaj pa je Toni rekel zastran sirov?" Odgovoril sem ji, da je ukazal, naj jih de-nejo na nekoliko vlažen kraj, sicer pa naj se jih ne dotikajo. "O! težko, da se jih bo kdo dotaknil," je odgovorila; "ali jih je Tom poduhal?" — "Mislim
da," sem rekel, "videti je bil prav zadovoljen ž njima."
"Kaj mislite," me je zdaj vprašala, "ali bo hudo razžaljen, ako kakemu revežu dam cekin, da jih spravi izpod nog in zakoplje?"
Odgovoril sem ji, da potem pač nikdar ne bo videla smehljaja na njegovem obličju. Kar ji nekaj šine v glavo. "Ali bi vas kaj motilo," je vprašala, "ako bi jih spravili za Toma? Dajte, da vam jih pošljem."
"Gospa," sem odgovoril, "kar mene zadeva, me duh sira prav nič ne moti, in svoje vožnje s siroma iz Liverpoola semkaj se bom svoje žive dni z veseljem spominjal, kakor vrvednega konca lepe gledališke igre. A na tem svetu se moramo vedno in povsod ozirati na druge. Dama, pod' katere streho imam čast stanovati, je vdova in, kakor mislim, povrhu še sirota. Ona močno, lahko rečeni, da zgovorno sovraži vse, kar imenuje zahtevo. Prisotnost sirov vašega gospoda soproga bi se ji, to slutim, zdela nemala zahteva. O meni pa se nikdar ne bo govorilo, da preganjam vdove in sirote."
"Dobro," je rekla žena mojega prijatelja in vstala, "vse, kar imam še povedati, je to-le: Otroke poberem in se ž njimi preselim v hotel, dokler sira ne bosta snedena. Slovesno izjavljam, da nočem dalje živeti s tema siroma pod eno streho."
Ostala je pri besedi ter nadzorstvo v hiši prepustila stari postrežnici, ki je na vprašanje, more li prenašati duh, odgovorila: "Kakšen duh?" In ko je bila tik sirov, češ, naj jih poduha, je rekla, da ji nekaj diši kakor po melonah. Iz tega je bilo sklepati, da sirov duh tej ženi ne bo škodoval dosti. Račun v hotelu je znašal 315 kron. Ko je moj prijatelj izračunal vse skupaj, je našel, da ga je funt sira stal okrog 8 in pol krone. Rekel je, da časih rad poje košček sira, to pa presega njegova sredstva. Sklenil je torej, da se sirov iznebi. Vrgel jih je v kanal, pa jih je moral zopet uloviti, ker so se ljudje v čolnih za premog pritoževali. Rekl'i so, da se jih omedlevica loteva od tega duha. Nato jih je neko temno noč nesel na pokopališče. A grobokop jih je našel ter zaradi njih zagnal velik vriše. Trdil je, da je to zarota, s katero bi ga radi spravili ob službo in kruh, ker mora strašni smrad vzbuditi mrliče.
Nazadnje se jih je moj prijatelj iz-nebil na ta način, da jih je spravil v majhno morsko kopališče in tam na bregu zakopal v pesek. Kraj je vsled tega postal nekako glasovit. Obiskovalci so trdili, da zrak poprej nikdar ni imel tako močnega morskega duha kot zdaj in na prsih in pljučih bolni ljudje so več let kar vreli tjakaj.
Status quo.
Glavni namen zdravnikov pri zdravljenju vsake bolezni je poskus, spraviti telo v status quo, to je, v navadni stan zdravja. Najprej se mora vsa pusta tvarina odstraniti iz telesa, vse, kar se kisa in razkroja v njem in zastruplja kri. Poskusite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vam izčisti telo in učini še več: izpodbudi in okrepi vam prebavila in ne pripusti, da vavtn zapeka izpodkoplje moč in energijo. To izčisčenje in istočasna okrepitev telesa vam donese zdravje in udobnost. V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S.
Ashland ave., Chicago, 111.
* * *
Okorelost mišic po prevelikem naporu ali prehladu brž izgine, če jih liadrgnete s Triner's Linimentom. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.—Adv.
V*~k ?■vek na svetu desetkratni milijonar.
V časopisu "Nebo in zemlja" je nekdo izračunal, da jc v morju toliko zlata, da bi na vsakega človeka na svetu prišlo 10 milijonov. V vsakem kubičnem metru morske vode je povprečno 6 miligraniov zlata, kar je veliko premalo, da bi se izplačali stroški za industrijsko izkoriščanje. Toda v vsej morski vodi na svetu se pa nahaja tako ogromna količina zlata, da neizmerno presega količine zlata v rudnikih in pralnicah, če bi vsako leto vzeli iz morja 36krat toliko zlata, kakor »e dandanes pridobiva zlata na vsem svetu, bi vendar potrebovali celih 500,000 let, predno bi bilo zadnje zlato iz morja izcrpljeno. Vso vodo morja na svetu se lahko računa na 13 trilionov kilogramov in vse zlato v morju znaša 7.8 bilijonov kilogramov, tako da bi prišlo na vsakega človeka 4000 kg zlata, t. j. 12 milijonov kron denarne vrednosti. Danes pa pride povprečno po 10 K 20 h na vsakega Človeka.
O potrebi trgovske naobrazbe za obrtnika.
Najboljši obrtnik, ki dela z vsemi modernimi sredstvi tehničnega napredka, -e ne bo mogel ustavljati vedno nasprotni konkurenci. Dandanes mora biti tudi obrtnik trgovsko na-obražen, to se pravi, da mora znati pred vsem dobro računati, kalkulirati. Marsikak obrtnik je napačnega mnenja, da je to potrebno samo trgovcu in prekupcu. Ti pa vedo prav dobro, za koliko so kupili blago in morejo potem tudi lahko določiti prodajne cene. Vsa drugačna pa je stvar pri obrtniku. Tamora pri izdelkih svojega obrata upoštevati razne cene siro-vin, koliko velja delo v plačilih delav-
cem itd. Tako se dostikrat zgodi, da obrtnik ne zna preračunati, koliko ga v resnici velja kako delo. To dejstvo bo potrdil marsikdo, kdor je imel priliko presojevati došle oferte o javnih dobavah. Mogoče je glavni vzrok nazadovanja obrtnega stanu pomanjkanje trgovske naobrazbe. Obrtniškemu naraščaju naj bi se nudilo primernega trgovskega pouka, pa tudi marsi-kakeniu obrtniku bi ne škodoval kak tozadeven nauk.
poveljnika, ko je Vezuv metal iz sebe ogenj, kamenje in žlindro, in se ni ganil, čeravno ga je žlindra zalila, dokler ga niso čez 1800 let odkopali."


ZA KRATEK ČAS.
Mi
S
Naravnost.
A: "Kaj bi bil ti raje, lump ali norec?"
B: "Jaz res ne vem; povej ti, ki imaš izkušnjo!"
Slab izgovor.
A: "Že dva tedna je, kar sem ti dežnik posodil, pa ga še nisi nazaj dal!" B: "Kako, ko je celi čas deževalo!"
Uganka.
'A: "Ali veš razloček med mojim in tvojim?"
B: "Ne vem!"
A: "Po tem si tat, če tega ne veš!"
V šoli.
Učitelj: "Julče, katerega spola je jajce?"
Julče: "Tega ne vem. Kadar je jajce izvaljeno, se šele vidi, ali je pišek ali piška!"
Odkritosrčno.
Župnik: "...Ampak, Tomaž, da svojega brata goljufaš! Ali se ne bojiš greha?"
Tomaž (Ribničan): "Kaj pa mislijo g'spud! — Al mi najsmo taku baječi!"
Se vjema.
Gost: "Kos pečenke sem imel, koliko stane?" .
Natakar: "Dve kroni!" Gost: "To je pa slan račun!" Natakar: "Zato je bila pečenka neslana!"
"Gospod doktor, danes ste pa na lovu dobro streljali," pohvali grajski lovec mladega gospoda, "dva gonjača ste obstrelili, a vselej centrum zadeli."
Sosed vpraša malega Franceljčka: "Kaj pa Vaša dvojčka, ki ste jih včeraj dobili?"
"O, sta že umrla; veste, sta prezgodaj prišla na svet, že zjutraj ob štirih."
Evo je Bog zato najzadnjo ustvaril, da se ni pri stvarjenju'vmes silila.
Lepo presenečenje.
Neka žena pride v cerkev in prinese s seboj korbico polno jajec. Hoče jih postaviti na varen prostor; dene jih vrh izpovednice. — A glej — izpoved-nica ni imela nič strehe in notri sedeči gospod se ni malo prestrašil čudne toče.
Gospodična N. se je rada gledala v ogledalu; pri tem jo je vedno bolj navdajala misel, da je lepa. Nekoč vpraša patra, če je ta misel greh. Ta pa odgovori: ni greh ta misel, ampak le zmota, gospodična!
V šoli.
Deklico v šoli vprašani, kako je Bog kaznoval napuhnjene angel je $
Deklica sklene roke, kakor k molitv i ter odgovori: "Bog je kaznoval napuhnjene angelje s tem, da jih jc vekomaj zavrgel in v pekel pahnil na vekomaj. Amen.
Drag pozdrav.
Če ti reče zdravnik: "Dober dan", te stane 4 K; če ti pa reče advokat: "Lahko noč," te stane že lahko pol premoženja.
Nerazumljivo.
Vi nimate pojma, kako moja hčerka ljubi klavir. Čudno, pa tako udriha po njem.
Se ujema.
Ona (nevoljna): "šest vrčkov piva si že spil, pomisli vendar, da imava sedem otrok!"
On: "Saj res, moram še enega!"
Mr. Ivan Adamič
iz New Yorka naj se pismeno zglasi do 1. nov. 1915 radi važnih zadev na Uprav. Amer. Slovenca.
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."
Denver, Colo.: George Pavlakovich Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Bull. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic.
Bradley, 111.: Math. Stefanich. Peoria, 111.: M. R. Papich. Springfield, 111.: John Peternel. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Indianapolis, Ind.: St. Bajt. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Calumet, Mich.: John Gosenca. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Gilbert, Minn.: Ant. Indihar. llibbing, Minn.: Frank Golob. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Soudan, Minn.: John Loushin. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Collinwood, O.: Louis Novak. Lorain, O.: Jos. Perušek. Youngstown, O.: John Jerman. Newburg (Cleveland): John Lekan. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Houston, Pa.: John Pelhan, Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Steelton, Pa.: A. M. Petric. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. ■ W'illard, Wis.: Frank Perovšek, Enumclaw, Wash.: Jos, Malnerich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec.
V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega, lista, da 11111 zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem,
Uprav. "A. S."
POZOR! POZORI
JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE.
čedne in moderne obleke za odraal« in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, šen-ske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odste vredne znamke ali pa register tiketc izvzemši na oblekah delanih po meri
Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na »everni strani mesta.
Frank Juričič
1001 N. Chicago St. JOLIET. TL
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za....... ...............»10.1
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................$18.5*
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............M-"
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ......... ..................»9.H
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ......... ...................$12.«
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po............................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v sloTen-skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
'NuV
■o
i	11
i: H	m rti
, tmannaa ~x ■ ■	
Joliet. ill*
PIVO V STEKLENICAH.
lis
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS
NAZNANILO.
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem začel SVOJO ČREVLJARSKO OBRT na 710 N. Chicago St. (na vogalu Jackson St.) kjer bom popravljal vse vrste črevlje in vse kar spada v črevljarsko obrt. Se priporočani,
FRANK KNAFELC, črevljar,
710 N. Chicago St., Joliet, 111.	2t
POZOR ROJAKINJE I
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.	v
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv> ^ j in firnežev. Izvršujejo se vSi a i varska dela ter obešanje stens* papirja po nizkih cenah.
A lexander \
t\ Chi. Pbone 376: I/ N. W- ^
120 Jefferson St JOLIET, fM N. W. telefon 556
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
p-
Slovenci v La Salle in °kc,licl^.„ite dar potrebujete pogrebnika se o ^ na to tvrdko in prepričani 'D0 2a'voi boste najbolje postreženi, ker ta ^ je najboljši ter mnogo cenejs' drugi.	v0i»
V slučaju potrebe rešilnega ^ (ambulance) pokličite nas P° , f nu, ker smo vedno pripravljen' dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.	.
POSTREŽBA TOČNA VSA&
'W. H. KEEGAN,
Telefona št. 100 — vsak ca«- ^ Cor. 2nd and Joliet St., La S«"*
Sprememba imena.
Prej se jc reklo vaši krčmi "Pri beli ovčici", zakaj pa ste jo zdaj prekrstili in se ji pravi "Hudičev brlog?" — Ker sem prepisal krčmo na svojo ženo.
Pri vojakih.
Korporal: "Vojak, kadar je na straži, ne sme svojega mesta zapustili, pod nobenim pogojem. Vzemite si za vzgled rimskega vojščaka v Pempeji, ki je stal na straži pred hišo svojega
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
EAGLE EXPORj
m
ter je najboljša pijača
E Porter Brewing Company
Oba telefoni 405,	S. Bluff St.. Joliet. Hj;