Izhaja l. in 16. dan vsacega mesoca.
Velja a celo leto 3 gold. za pol leta gold. 1,50.
Vredništvo, opravnistvo: Krakovski nasip št. 10.
Ljudski Glas.
Inserati: Petit-vrsta, ako se lkrat tiska 5 kr., 2krat 4 kr. in ako se 3krat ali večkrat tiska 3 kr.
Rokopisi se ne vraOajo.
Na nefrankirana in pisma brez podpisa se no ozira.
15. številka.
V Ljubljani dnš 1. avgusta.
II. leto 1883.
Odvetniki v Ameriki.
Neki ainerikanski list poroča, da ondotnim krajem vsled vednega množenja odvetnikov velika nevarnost preti. V državi Illinois je pri treh miljonih prebivalcev skoraj 8000 advokatov. Mesto Chicago šteje 1450 odvetnikov in le 600 000 prebivalcev. In kakšni ljudje se pogostoma med temi odvetniki dobivajo? Taki, da si mora človek pred njimi žepe zapenjati in o katerih se — če stojč kakor zagovorniki zraven hudodelnika — težko sodi, so li 'oni ali pa zatoženci večji paglavci.
Advokati so vladujoča kasta v Ameriki, kakor Brahmini v Indiji. Kjer se kake postave kujejo, morajo odvetniki v večini zastopani biti, kaj čuda tedaj, da vse postave v svoj prid obračajo in se še pri volitvah vrivajo. Vsako malenkost mora odvetnik zastopati, za kar strašne vsote računi. Naravno je toraj, da se omenjeni amerikanski list boji popolnega propada ondotnih dežel, ker te pijavke uboge Amerikance ob vse imetje pripravljajo. Pri nas, hvala Bogu, še ni tako daleč prišlo, če tudi število naših odvetnikov in zakotnih pisačev, kateri pa ljudstvu še več morebiti računajo, kakor navadni odvetniki, ono v Ameriki presega.
Olepšava pri pogrebih.
Oziraje se na svoje principe, imeli smo zmirom blagor ljudski pred očmi in razglasili smo vedno zmote, odkrili nevednost. Danes hočemo v kratkem spregovoriti o olepšavi, katero vidimo pri pogrebih. Kako škodljiva je ta olepšava za marsikoga. To ni olepšava za plesišče ali za druge veselice, danes velja govoriti o olepšavi, katera se skaže onim, ki so že hud boj dokončali, ter dosegli venec večnega življenja, to je olepšava pri pogrebih. Ravno nam bučč zvonov glasovi na uho in strese nas, ko vidimo, da neso nekega zemljana k počitku. Ako povprašamo, kdo je bil, poizvemo, kdo je bil, in mi se tudi čudimo, da je v stanu, da ima tako krasen pogreb, ki preseza
vse moči. Oglejmo si malo bolj natanko, koliko pogreb prve vrste stane. Zvemo takoj, da stane pogreb okolo 500 gold. Pogreb druge vrste pa 400 gold., ako računamo obleko, katero treba napraviti, vence, kateri tudi zaostati ne smejo, tako pride račun na 600 gold. Zapuščeni revčki, katerim je nemila smrt pokosila predrazega roditelja, morajo že tako škodo trpeti, ker mnogo treba denarja za pogreb milega ranjcega. Dobro je, ako je kaj pod palcem. A vse drugače je, ako ni tega pod palcem. Hudo je človeku, ako je primoran na tuja vrata potrkati in prositi pomoči — če treba dolg narediti. Ravno to je krivo, da morajo nedolžni otročički stradati in pomanjkanje trpeti zaradi tega, ker so za eno samo uro potrošili toliko denarja po nepotrebnem. Velikrat se prigodi, da morajo sami otroci, ki služijo tu ali tam, zaradi tega sitnosti imeti. Marsikateremu se zavoljo tega na skrivnem britka solza utrne, pa kaj pomaga, kar je bilo, je bilo. — Še le zdaj spoznajo, da niso storili prav, pa prepozno je. Tisti, ki je od tega gospodar, smeje se jim prav debelo v pest, ter se bogati za njih denar. Naši očetje niso poznali teh nepotrebnih sijajnosti pri pogrebih, zavoljo tega so pa tudi boljše shajali in tudi boljše se jim je godilo. Nismo sicer zoper to, ako stori bogatin kaj tacega, saj mu je lahko, ker je bogatin, a druga je z revežem. Ta denar naj za druge, potreb-nejše reči porabi — in prepričal se bo, da se bode tudi njegovo stanje zboljšalo.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane 30. julija. A. V  Po nasvetu mladega mest. odbornika Ivana Hribarja napravilo se je poLattermannovem drevoredu mislimo do 30 novih klopi, ki so pa v ceni neki še enkrat dražji kakor pa ravnoenake klopi, ki so bile pred nekoliko leti za „Zvezdo" omišljene. Tudi so se napravile pri Tivolskem gradiču stojala z napisnimi tablami iz vlitega železa, ki neki vkup stanejo krog 200 for. Mi trdimo, da so klopi za sedeti
res praktične, posebno za korpulentnostne ljudi k la Hribar; pač pa so nepraktične glede dragote in trpeža, ker se vlitega železja stojala kmalo pokvarijo in ako posebno nočni rogovileži, katerih se nikakor ne manjka po istem drevoredu, z njimi manipulirajo, polomijo. Pred ključarjem g. A. Ahčinom se večkrat vidijo one klopi v popravi. Ker nam je na tem ležeče, da se le praktične in nedrage stvari iz naših žepov za sprehajalce omišljujejo, nijsmo nikakor zoper napravo trpežnih klopi, ki bi pa k večjem ena veljala 3 for., nikakor pa nijsmo za iste, ki veljajo 8krat do 9 krat toliko. Mogoče, da so se glede narodnosti pri drugi firmi naročile table in klopi kakor prvikrat enake za „Zvezdott, kar se pa ti gospodje jako motijo, ker ste obe firmi enakih političnih mislij! Zakaj se tedaj nijso naročile pri prvem liferantu, ki je na polovico cenejši? Je-li to ekonomija?
Z Bleda. Kakor druge ljudi, tako so tudi mene svečanostni dnevi na Bled privabili. Sicer sem bil uže večkrat v tem raji naše prelepe domovine, a hotel sem ga tudi v svečanostnem kinču videti. Zares prelep kraj je to in posebno v preteklih za vso Kranjsko nepozabljenih dnevih se je pred vsemi kraji odlikoval. A kaj bodem dosti o njegovem naravnem in umetnem kinču pisaril, vsaj je tako uže vse znano. Vse sem tam pri starem našel, le razmere med ondotnimi prebivalci so se jako predrugačile. Tako je n. pr. pred nekaj leti na Bled prišlega gosta še domačin z veselim obrazom pozdravil in mu prav domače in ceno postregel, a zdaj — sprejme te žalibog na domači zemlji tujec, katerega sebičnosti sč svojimi novci nikdar nasititi ne moreš. Poprej je domačin k domačinu prišel, in naši rojaki so svoj majhen, pošten zaslužek od gostov imeli, zdaj pa nosiš tujcem svoj denar, za katerega ti komaj desetino tega da, kar si poprej od domačega dobival. Naselili so se namreč tu ptujci, da celo Židi in odvzeli domačiuom svoj zaslužek. Še graj-ščina je prišla v posestvo Židovo in kaj to pomeni za kraj, kakor je Bled, bode vsak sprevidel,
Zabavni del.
Katakombe pri Palermi.
(Spisal Oskar Suhadobnik.)
Napočil je prijeten čas, v katerem se vsak kolikor mu je gledč svojega poklica mogoče, rad nekoliko opočije — prišle so vesele počitnice. Vsak, posebno pa dijak, kateri je svoje študije dovršil, se svobode raduje in z velikim veseljem se v svoje domovje pod&.
Toda med onimi, ki se smejo za svoj dolgoletni trud o počitnicah odškodovati, je tudi moj bratranec. Po izredno dobrem dovršenji svojih izpitov na pomorski akademiji v Reki, vrnil se je v domovje svoje matere — v belo Ljubljano Jcot pomorski kadet. Več let ga že nisem videl in zeic se je spremenil med tem časom, posebno gledč svojih izkušenj. Mnogo sveta je prepotoval, mnogo tujih dežel in ljudi je videl. Rad sem ga poslušal, ko mi je znamenitosti te ali one dežele, tega ali onega mesta pripovedoval, a v večnem spominu mi bodo ostale katakombe pri Palermi, katere mi je opisoval, kakor sledi:
Ne daleč zunaj Palerme stoji kapucinski samostan, pod katerim so one svetoznane kata-
kombe, ki se smejo med prve imenitnosti Palermske prištevati. Ko do tega samostana do-spem, sprejme me č. oče Gregorio. Na mojo prošnjo pelje me v katakombe. Ko se močne, železne duri odprti, obda nas smrdljiv duh. A to ni bilo še nikakor kaj posebnega. A vstopivši v v temne, zaduhle dvorane, prevzame me nekaka groza, ker katakombe sem si vse drugače predstavljal, kakor so mi bile tu pred očmi.
Iz prašnih, od črvov preglodanih kapucinskih oblek strašno gledajo črni obrazi z vdrtimi očmi, z vpadenimi, s kožo usnju podobno prevlečenimi lici, z brado še krčevito stisnjenih ust, dalje so zopet postave v lasuljah in v vsakem čudnem in smešnem kinču za glavo ponašaja; ta se kaže, da spreminja svoj obraz, kakor da bi ga 2eblo, oni se ti zopet dozdeva, kakor bi se smejal, drugemu so zopet neizrečene bolečine vtisnjene na njegovem lici — povsod strašna podoba smrti v tisočero raznih podobah. Zopet dalje zagledaš kostnjake iz starih in novejših časov, ki se še niso pomumili in ki še nekako tem grozovitejše sorodstvo z življenjem pričajo. Tu raztegnjene vojake v krasni obleki, kakor jih po svetu še na stotine v časti se sprehajajoče vidiš, tam gospode v črnih haljah s črez prsi prekrižanimi, rumenimi rokami. In konečno gospčl Bogato okinčane, kakor k naj sijajnejši
veselici pripravljene, ležč v svojih ozkih, pobarvanih postelnjakih s smešno strašnim ponosom. Obrazi, ki vsa znamenja strašnega smrtnega boja v zadnjem trenutku življenja v sebi nosijo, gledajo bogato ozaljšani izza rožnih vencev, baržun in svila obdaja posušene ude in umetno izdelana sviljena obuvala napolnjujo tretjinko mu koščena noga. Tu in tam visijo tudi cvetlice v šopkih, okoli strohnjeni ostanki, iu listek, katerega vsak kostnjak med prsti drži in na katerem je ime, stan, rojstni in smrtni dan zapisan, kar nam priča, da so te cvetlice darilo ljubezni zvestih zaostalih src, katera so še pred nekolikimi meseci v cvetu svojih let se radovale s svojimi dragimi, cvetlice pa so zvenele, ker smrtnemu dihu, kateri te dvorane napolnjuje, se ne more nič, kar cvete ali diši, zoperstavljati.
Kdor o katakombah kaj sliši, si navadno misli, do so to po visoki starosti posvečene podzemeljske dvorane, kjer so čudežni odri ali morebiti kostnjaki v dolgih vrstah na stelah postavljeni, bolj čudenje kakor grozo vzbujajoči,, kakor si vsak po opisavanju katakomb dunajskih ali pariških predstavlja. Kdo bi pa kedaj mislil bil, da se v teh katakombah odprt mirodvor vidi, v katerem so tisoči in tisoči mrličev vsacega stanu, vsacega spola, vsake starosi, od starodavnih stoletij do najnovejše ddbe? Kapucinski samo-
kdor v časnikih o židovskem vedenji čita. Pa ne bi še prekasno bilo, sedanje, razmere zopet vre-diti, ako se bi domači prebivalci Bleški dali zdramiti, tujci pa poučiti. Vsaj je na Bledu še mnogo domačih gostilnic in hiš, v katerih bi tuji gosti za majhno plačo dobro postrežbo itd. dobivali, akoravno ne bi jim natakarji v črnem fraku in rokovicah stregli ali francoske natakarice zasoljene račune delali, le brigati bi se morali za svoj in domačinov dobiček. Prepričal sem se sam, kako neusmiljeno nekateri tukajšnji krčmarji ravnajo. Za denar, katerega v enem dnevu pri tujcu potrošiš, lahko ravno tako dobro en teden pri domačinu živiš. — Če pride n. pr. tujec na Bled, oglasi se v enej tukajšnjih židovskih gostilnic, in ako so tu že vse sobe oddane, odpravi ga gostilničar z besedami: „Ganz Veldes besetzt11, in na to se gost misleč, da ni moč prenočišča dobiti, zopet odpelje, med tem ko imajo domačini obilo praznih, čednih sob na razpolaganje. Da, z Bledom gre v gospodarskih zadevah po rakovo in če k vsem tem nepristojnostim še znanega povodnega zdravnika R., kateri hipohondre na solncu kuha in iz kislega zelja čudeže dela, prištevamo, moramo ravno tako ubozega domačina, kakor ogoljufanega gosta obžalovati. Pa kaj se hoče? Mundus vult decipi, ergo decipiatur! (Svet hoče prevaran biti, toraj naj se prevara.)
Z Notranjskega. (Pogovor dveh notranjskih kmetovalcev o zadnjih volitvah za dež. zbor.)
Jurče: No sosed, povedi kaj novega?!
Matiče: Kaj čem povedati, ker dobrega ne vem!
J. Kako je bilo pri volilnem shodu v Postojini?
L. Prav fletno, dr. Vošnjak in Zarnik sta nam dala račun o svojem delovanji v minulem dež. zboru itd.
J. A kakor sem čul, negativen račun!?
M. Vsaj nij moralo drugače biti, ker so jima nemčurji nasprotovali.
J. Kako pa, da je Vipavski poslanec Lavrenčič dal pozitiven račun na veselje in zadovoljnost Vipavcev.
M, Posebno znesil se nij tudi oni
J. Ti Matiček dišiš po dohtarjih, kteri le svoje uspehe pripoznavajo, kojih pa za ljudstvo nikjer ne najdemo.
M. Počakaj, v prihodnje bo bolje, obljubila sta nam naša poslanca: kmetijsko šolo, zboljšanje kmetijskega stanu in sploh vse dobro.
J. Ljubi moj, to so vse le prazne obljube, kajti predno sta se, dom6v podavši, Rakek vidila, sta tudi na vse to za vselej pozabila; potem sta pa ona dva mestjana ljubljanska in morata v
stan pri Palermi razprostira ta strahoviti ogled. — Na stenah velicega štirioglatega podzemeljskega hrama zagledaš mrliče palermske vseh časov, oblečene in deloma okinčane, kakor je to v njih časih šega saboj prinesla, v strahoviti družbi. V treh a štirih vrstah stoj6 mrliči moškega spola na stenah, ženske in otroci pa ležč v lesenih posteljnjakih z steklenimi pokrovi. Kamor se oko ozre, ne vidiš druzega ko smrt. Groza človeka spreleti, če si predoči v tem temnem, strahupolnem prostoru minljivost vsega po-zemskega. Tu zapaziš na pol strohnjeno mrtvaško glavo, tam zopet rujave koščene roke, zopet tam kup prahu, kateri te opominja, da je bilo nekdaj človeško truplo, in vse to se še strahovitejše vidi v pisanih ogrinjalih in raznovrstnem kinču, kateri te posušene ude in krinke v redki mnogovrstnosti obdaja.
V časih se obiskovalcu teh katakomb tudi dozdeva, kakor bi se v tem ali onem temnem kotu nekaj premikavalo, kakor bi se ena ali druga teli strohnjenih prikazen preobračala — a to je le sapica, katera je obleke ali lase mrličeve premaknila, ker trohljivi ostanki človeškega trupla se ne premaknejo poprej, preden se ne čnift plns Naivišieca vlad ari a: ..Vstani 1“
prvi vrsti za Ljubljano skrbeti; kajti deželni pa mestni interesi so si različni in večinoj nasprotni, tako če hoče dežela kaj za-se imeti, mora sama grbo držati.
M. „K6zo celo in volka sitega ni moči imeti" veli prigovor!
J. Istina je, da je cerkniški Obreza pri volilnem shodu v Postojini navzoče priduševal, da mora vsaki za nasvetovanega kandidata dohtarja glasovati?
M. Resje in tako tirja disciplina, kar je naravno!
J. Pri vas družili, ki dišite po dohtarjih, je vse naravno, tudi bistriški Ličan je pisal „Narodu“, da bo volil dohtarja, kar je naravno; da Vas imajo dohtarji v žepu, je naravno, zato je pa tudi umevno, da sestoji ljudstveni dež. zastop vojvodine Kranjske iz 5 advokatov, 3 zdravnikov, 2 notarjev, 4 c. kr. uradnikov, 2 duhovnikov,
1 profesorja, 6 posestnikov in le iz jednega kmetovalca in od teh je polovica ljubljanskih mestjanov, kterim je še 10 velikih posestnikov in
2 poslanca iz kupcijske in obrtnijske zbornice in gotovo polovico ljubljanskih mestjanov pridruženih; Matijček, ali je to ljudstveni zastop, kdo bo kmetovalce, kteri tri četrtine državnega in deželnega davka v deželi plačujejo, v tem zboru zastopal; edini Lavrenčič iz Vipave?
M. (strmč) I no, naj si bo že, kar hoče, vsaj kuge, vojske in lakote 6 let ne bo, kakor so rekli dohtarji.
J. Kuge gotovo ne, ker nam je tudi posto-jinski „padar“ dobre recepte obljubil.
M. Jurče, zdaj sem pa prepričan, da si fina glavica, čeravno pravijo, da je 99 Jurijev za jednega moža.
J. Ti si hotel menda reči, da je 99 notranjskih volilcev, izvzemši vipavske in idrijske kmeto-valske volilce, za jednega moža.
M. To ne — zakaj neki?
J. I no, za to, ker nij jednega mej njimi, da bi bil sposoben za dež. poslanca in so na posodo vzeli tista dva moža iz Ljubljane, ktera sta pred desetimi leti slovenski narod na „stare" in „mlade“ razdvojila ter s tem narodni napredek gotovo za dvajset let nazaj potisnila.
M. Mi smo morali tako voliti, ker je centralni odbor tako zaukazal, in smo v zadnjem ^Ljudskem Glasu" čitali, če jih ne volimo, da od lakote pogineta!
J. Kdo pa je tako zvani centralni odbor?
M. Jurče, jaz ne vem kdo!
J. Bor6 — ti bom jaz povedal, prve tri glave temu iz oblakov palemu odboru so: Vošnjak, Zarnik, Hribar itd.!
Iz vojnih zapiskov ruskega dostojnika Aleks. Bobreneva 1.1849.
(Ruskaja Besieda 1858.)
Bilo je meseca junija. Vlak varšavsko-krakovske železnice je urno tekel. Večina potovalcev je dremala. Razgovarjal sem se z možem iz Kra-kove.
„Tako“, govoril je on, „ko bi ne bila pripomogla Rusija Avstriji, slabo se bi ji bilo godilo. Nam se nič ne zgodi — največ, da nas priklopijo kot v vojno odškodnino k Rusiji — ker bi inače ne imeli s čem plačati."
„ Zakaj se vam ne dopade baš avstrijska vlada?" rečem.
„Kako bi tudi!" je odgovoril sč smehom. „Prav radoveden sem, komu bi se ona dopadala? Tirolci so gotovo vsikdar zvesti, pa še tem so pobrali orožje. In naše finance so tak6 borne, da v že ni skoro bakrenih novcev — goldinarje moramo trgati na kosce. In baš ti papirnati novci drže Avstrijo bolje vkup, kakor vojska, katero povsod imajo. Pomislite — naši kapitali v teh denarjih! Ko bi Avstrija sedaj padla — smo
M. Ino kaj nijso imenitni možje, vsaj zadnji je tako mogočen, da je nekaj naših, kteri so bili pri volilnem shodu proti dohtarjem, poživljal, da so v odločilnem času rep mej noge potegnili.
J. Tu ne gre za imenitnost, ampak za to, kdo da je* naš pravi in zanesljivi prijatelj, in kdo da pozna naše bolečine in potrebe iz lastnega naziranja.
M. Bog nam pomagaj! Saj nam je naš državni poslanec Obreza v „Slov. Narodu" pisal, da to je le poudarek, ki ne zdrži nobene kritike.
J. Ljubi moj Matijček, al’ je mogoče, da ti krojač pristojno obleko naredi, če tvojega života ne pozna in od života mere ne vč?
M. To je tudi res, in mi smo potem pri volitvah preslepljeni in zapeljani.
J. Žalibog, gotovo zapeljani za celih šest let, in to nam je v prvi vrsti največ cerkniški drž. poslanec Obreza kriv.
M. Tudi to je istina, in v dan volitve v Post6jini so se mnogi glasovi mej volilci in drugimi pojavili, da je Obreza sč svojim doktorskim nasilstvom kolikor toliko sam sebe pokopal.
J. Je že zadnji čas! & propos! Matijček, al’ je res, da Obreza kot predsednik volilnej komisiji v Postojini ni znal dotičnih paragrafov iz volilne postave po slovenski čitati in da mu je moral župnik dr. Sterbenc na pomoč priskočiti?
M. Res, kar je vse navzoče zlo iznenadilo.
J. Matijček, ker nijmam več časa s teboj govoriti, samo eno vprašanje še: al si prepričan, da so Vipavci, Idrijčani svojega kmetovalca in Ribničani, Lašičani, Kočevci svoja dva posestnika prav volili?
M. Popolnem prepričan.
J. Zdaj pa zapojva vsim kranjskim kmetovalcem, ki nijso v svojem smislu volili: .
Kranjska „para“ k temu „špilu“ pravi:
Saj bi moral jaz bit’ tara,
Al’ tepejo vsi me le po glavi,
Da žo inoglo bit’ jih sram!
S Pohorja dnč 28. julija. Znam, velecenjeni „Ljudski Glas", da ti dohajajo sedaj od vseh strani dopisi, govoreči o svečanem praznovanji GOOletne združbe kakor kranjske tako tudi šta-jarske dežele s presvitlo habsburško hišo. Tudi mi Pohorci v zapadnem delu našega gorovja smo kazali svojo vdeležbo s svečanostjo s tem, da smo zapalili na večer dne 8. t. m., ko je bival svitli naš vladar v Mariboru, na naših vrhovih velikanske kresove, čijih plapol je spremljalo bučanje pokajočih možnarjev. Naši zastopniki pa so šli pozdravit cesarja v mesto. — Nu, vreme smo imeli krasno tiste dni. Na polji kazalo je
„Vzeli so jo vojska in Židje! Nu pa baš smo tudi v Krakovi — sovetujem vam, da bi šli v gostilnico Polerovho."
Gostilnica	je bila dosti dobra.	V dvorani
sem	našel dvoje ruskih	dostojnikov,	poljski go-
vorečih. Počel sem ž njima lomiti poljščino, misleč, da sta Poljaka. Začudil sem se pak, izvedevši, da je eden iz razijanske, a drugi iz tambovske gubernije.
„Ne čudite se", rekel je eden od nju, „živite v Poljskej, pa se tudi vi naučite. Mi smo se vže privadili in brez težave govorimo poljski. Dobri ljudje so ti Poljaki, tako veseli — le teh „zwan-zigerov" ne zamorem videti. Toda kaj je storiti? To so naši zavezniki — pa želodec jih ne zamore prebaviti! Evo — že zopet vrag enega prinese!"
S temi besedami obrnil se je husar k vratom, skozi katere je vstopil avstrijski dostojnik z ošabnim korakom, stisnen v svojo belo uniformo (opravo).
Važno je	vprašal	za jedilni list, študiral
ga,	ukazal si	donesti	porcijon in	vrček piva,
vsedši se na stran. Moj husar. ga ni spustil z očesa in pologlasno je govoričil:
»Kaka važnost je to. Jč s tako premišlie-
sadičje, kakor koruza, krompir, lan, kapus in razna žita dosta lepo, toda naenkrat potem nastalo je hladno vreme, ki nam je s& snegom pobelilo naše vrhove in se še sedaj ni izkujalo, in ovira nam ne le naše delo na polji, marveč tudi rast rastlinstva. Noči so nenavadno hladne, da ne rečem mrzle, in tudi v deževnem dnevu se mora človek zavijati, nenavajen po prejšnjej silni vročini tako nagle spremembe.
Narodna stranka spi pri nas deloma spanje pravičnih. Novih volitev ni, narodnih društev, zlasti v vasčh za Dravo, tudi ne, pa se tudi znamenitih prigodeb le malo dogaja. Kar nas je zavednih, stojimo sicer na straži, da bi ne sejal sovražnik ljulike, za vzbujo narodne zavesti pa najlagljeje delujejo in so dolžni naši časopisi, katerih naj bi se res čedalje več med občinstvo razširilo. Škoda, da ni postal „Ljudski Glas" že tednik! Ko bi mu bile razmere v novem letu le količkaj prijazne, naj bi pač ne odlašal takrat tega storiti; mi naročniki pa storimo zvesto svojo dolžnost, dolžnost podpirati resnico in pravico-ljubje! Ne dajmo se dalje zneuvaževati ali ne-čimniti, kot smo bili to navajeni doslej! Živijo! Naprej!
Domače zadeve.
— (Hranilno in posojilno društvo v Ljubljani) imelo je preteklo nedeljo svoj izvan-redni občni zbor. Predsedoval je gosp. Regali, dosedanji ravnatelj. Udov bilo je navzočih 38. Vršila se je volitev novega odbora in bili so s 36 do 32 glasovi izvoljeni v odbor gospodje: Regali Josip, Škerbinc Jakob, Železnikar Franc, Sark Franc, Pirnat Janez, Goliaš Janez, Lileg Jožef, Stedry Vencel, Dolhar Janez, Rogi Florijan, Kratochvvil Karl in Zdešar Matija. V kontrolni odsek pa gospodje Prsedika Jakob, Rozman Franc in Smolej Pavel. Odbor se je potem takoj vpričo c. kr. notarja gosp. Zupanca konstituiral in si izvolil ravnatelja g. Regalija, ravnatelju namestnika g. Škerbinca in blagajnika g. Pirnat Janeza. Po nasvetu g. Regalija je skupščina izrekla svojo zahvalo odstopivšemu odboru, posebno gg. Turku in Jeločniku. Iz poročila ravnateljevega povzamemo, da je v prvi polovici tekočega leta pristopilo 25 novih udov, kateri so kupili 55 delnic, in da znaša celi promet društva prvo polovico leta 1883 nad 32 000 gold. Društvo ima svojo pisarno na sv. Petra cesti štev 14 in deluje vsaki dan od 6. do 7. ure zvečer. Obresti plačuje od hranilnih vlog po 5 °/„, a delnice do-našajo društvenikom 6% obresti na leto.
„Nehaj“, opominjal ga je njegov prijatelj, „čemu so ti te burke in zakaj mu delaš neprijetnosti ?“ Opazil je namreč, da se Avstrijan začenja srditi.
„Kaj, kake neprijetnosti? Mu mar branim jesti in piti bavarsko pivo? Naj si ga le prav zavžije."
V tem je Avstrijanec izpil svoje pivo in zakašljal.
„Ej, ej,“ govoričil je husar, „dela se, kakor bi Bog vč kaki nektar pil! Pojdem in naučim ga, kako mora pošten človek piti,“ in neogledaje se na svojega tovariša, je pristopil k Avstrijancu.
„Nu, kaj,“ je rekel poljski, „je li to pošteno pivo?" ter položil s tem vrč na postelj. „Gotovo se vam ne ljubi, da sem okusil vaše pivo? Pa ne jezite se! Jaz vam to povrnem z šampanjcem!"
Avstrijan je bil v zadregi, ne znajoč, mu li velja to v posmeh ali tovaršitev.
„Gostilničar!" zaklical je husar, »prinesite šampanjca, izpijemo ga s tem tovarišem."
nMočno rad", odgovoril je avstrijski dostoj-nik; »prijetno mi bo to, ker sem Hrvat, toraj
tudi Slovan."
„A tako, vi naš brat Slovan!" zaklical je preveseli husar, spremenivši brzo svoj poprej po-smehovalni ton v odkrito prijateljskega. „Nu, tedaj se objemimo."
— ("Ljubljanski mrčesi.) Kakor že večkrat, prigodila se je tudi 28. m. m zvečer med cerkvijo usmiljenih sestra in hišo znanega „figa-birta" nezgoda, da je obležal človek na cesti. Ne vemo, ali mu je bilo slabo, ali morebiti bil je po žganju tak. Silno žalostno je, da stoji okoli njega in mrgoli množica radovednih ljudi, ki nič druzega ne dela, kot zijala radovedno prodaja, in treba bi bilo, da bi se spravil s poti, ter bi se s tem odvrnila sramota ljubljanskemu mestu. Obžalovati je le, da se prav malo za to poskrbi, in vidi se, kako malo je pač ležeče nekaterim ljudem na svojem bližnjim. Sploh pa je reči, da se take nezgode velikrat primerijo in se take »barabe" bolj pogostoma na cesti nahajajo, kakor pa goldinarji.
— (Možka je ta!) Minole dni sreča nek gospod nemškega rodu pr vaškega pristaša, se katerim je v prejšnjih letih mnogo občeval. Vpraša ga, kaj je vzrok, da je na nagloma proti njemu tako neprijazen postal, ko sta poprej vendar zmerom prijatelja bila. Drugi mu odgovori: „Saj sem zmerom tvoj prijatelj, a pri nas v čitalnici ne vidijo radi, ako kdo od nas na javnih prostorih z Nemcem občuje." To nam je poročal gori omenjeni gospod sam. Kam pač pridemo pri tako napetih razmerah, kakor so ravno pri nas? Mari nas to popelje do pravega cilja?
— (Otročji vozički) se mnogokrat po trotoarji tik hiš sem ter tje vozarijo, vsled katere navade se lahko neprijetnosti primerijo. Tako se je nedavno pripetilo, da je nek gospod, kateri slabo vidi, na tak voziček naletel in se tudi nekoliko na nogah poškodoval. Ko je pa voziček na cesto prestavil, ga je lastnica tega vozička surovo zmerjati začela, akoravno žena prav ni imela. Tudi take nepristojnosti naj bi se odpravile.
— (Poštna Skrinjica.) Naprošeni smo po mnogih prebivalcih na Tržaški cesti, da bi objavili njih željo za napravo poštne Skrinjice tudi v tem mestnem oddelku Mesto razširja se do
„Bobenčka“, a na vsej dolgi cesti ni niti ene poštne Skrinjice. Kdor hoče pismo oddati, mora se ali na Nemški trg ali pa v Krakovo podati. Jako potrebno bi toraj bilo, da bi c. kr. poštno ravnateljstvo tudi tam poštno Skrinjico napraviti dalo, tem bolj, ker ima ravno to predmestje mnogo prebivalcev in samo tobačna tovarna nad 1500 delavcev, kateri tudi mnogo pisem odpošiljajo.
— (Toča) pobila je popolnem poljske pridelke v sledečih občinah na Krasu: Sliskovca, Krajna vas, Skopa, Dobravlje, Malo brdo, Utovlje, Štorje, Kazle in Avbar.
Novi prijatelji so se objeli in čez par minut je že sedel pri našej mizi. Lil se je šampanjec. Husar je zdaj pa zdaj govoril vanj, govoril odkritosrčno.
Škoda, brat, da si postal „zwanziger“, je dejal, „ter se oblekel v avstrijsko suknjo. Pojdi k našemu polku. Jaz bi to rad — a odloži vendar to suknjo, vrag vč, da jo nerad vidim."
Hrvat mu izpolni voljo in počeli so piti bratovščino. Jaz pa, vtrujen kakor sem bil, pustil sem jih pri šampanjcu.
* *
*
Drugi dan odpotoval sem iz Krakove. Pot do Dukle bila je kar jednoobrazna tjekaj do Vieličke, katero sem ogledoval nekoliko ur. Ne bom opisoval te podzemeljske galerije in solnate jame. Te so že opisane in znane. Karpatsko g°' rovje, raztezajoče se v sinjej daljavi, pokazovalo se je čedalje o&ividnejše. Na eni postaji ni bilo poštnih konjev — moral sem jih najeti od ta-mošnjega kmeta. Kako sem se začudil videti pri tem pohišji čudno mašino iz lesa. Videl sem luknje, zgoraj eno širjo, spodaj dve ožji. „Kaj je to?" vprašam Žida. „To je klada", govori Žid, „v te luknje vtaknejo ljudem glavo in roke." Krasna je ta iznajdba, sem si mislil, obdržati prebivalstvo v strahu in poslušnosti!
(Konec prihodnjič.)
— (Nove pisemske marke in napis-nice) se uže tiskajo. Marke imajo podobo sedanjih, le namesti cesarjeve podobe je natisnen državni orel na njih. Narejene so dosti lepše od sedanjih in tudi barva na njih ne maže; po 2 kr. so rujave, po 3 kr. svitlozelene, po 5 kr. karme-zinasto rudeče, po 10 kr. svitlovišnjeve. Nove na-pisnice imajo obliko sedanjih, ali papir je močneji in gladkejši. Napravili so se tudi novi zavitki dvojne vrste v kvadratnej obliki. Manjši zavitki za posebno rabo imajo bel papir, večji za trgovce pa rujavkasti.
Prihodnjo soboto 4. t. m. se vabijo vsi prijatelji našega lista k velevažnemu pogovoru v gostilno pri „Kroniu v Gradišči ob 8. uri zvečer.— Prosimo tedaj, naj se vdeležijo tega v mnogobroj-nem številu oni, kojim je na blagru in složnosti ljudski kaj ležeče.
Drobtinice.
— (Od petelina popadena.) Sestra nekega ogerskega krojača bila je popadena od jeznega petelina in hudo ranjena v roko. Zaradi tega se je ostrupila njena kri na dozdaj še neznan način, in nasledek bil je ta, da so morali revici roko odrezati.
— (Potres na otoku Ischia.) Dne 28. m. m. ob 98/4. uri je bil na otoku Ischia strašen potres. Mnogo nesreč je obžalovati. Število mrtvih na Ischia ceni so na 3000. V mestih Casamicciola, Forio, Lacco, Ameno zrušilo se je mnogo hotelov in druzih hiš, zasuvši mnogo ljudi. Na otok poslali so se parniki za prevažanje ranjenih, potem ranocelniki in vojaki. Bolnice v Neapolju so prenapolnjene in cerkve priredile se za bolnice. Mej ponesrečenimi sta prefekt iz Cagliare in škof iz Casamicciole. Neapolj je poln ranjencev — ves prizor res obupen. Vsled potresa nastal jo v gledališči v Casamiccioli moj predstavo ogenj, ker je luster pal na tla. V tem mestu stoji
samo pot biš po konoi. Profesor PoJm/eri meni, da
katastrofa ni nastala vsled potresa, ampak vsled ugrez-nenja otoškega ozemlja.
— (Kolera) v Egiptu strašno gospodari. Kakor časniki poročajo, umirajo v Kahiri ljudje kakor muhe. Eačuni se vsak dan 400 do 600 mrličev. Vse vlade uvajajo strogo naredbe proti koleri, in tudi v Trstu so vsak dan bolj pazi na javno snago, na vodo, živež itd. Ni se sicer bati, da nas obišče ta šiba božja, vendar ne bo odveč, ako poročamo o tem, kar jo komisija 24 najveljavnojših zdravnikov v Parizu spoznala za dobro, da nasvetuje prebivalstvu v ravnanje, da se varuje kolere. Pred vsem je treba ohraniti dušni mir, ter se varovati strastne jeze, razburjenosti itd. Preveliko napenjanje sil, pretežko delo, ponočevanje, predolgo kopanje v mrzlej vodi in sploh vse, kar prouzročuje oslabljenje, naj so opušča. Spanje pri odprtih oknih, prelahka obleka, posebno zvečer, uživanje prevelikih množin mrzle vode, vse to je nevarno. Jesti je treba le zmerno in dobro kuhana jedila, da ne ostanejo v želodcu, ker obteženje želodca dela človeško truplo sprejemljivo za kužne bolezni.1 Najbolj nevarno je uživanje slabe vode, ako kdo dvomi nad vodo, da ni prosta slabih snovi, naj jo rajše kuha, predno jo pije; najboljša je prava studenčnica; a jako nevarna je voda iz vodnjakov (Štirn). Dobro zrelo sadje ne škoduje; pri vsem tem je kuhano sadje bolj priporočljivo, nogo sveže. Varovati se je salate, hrastovcev (kumar), peperonov, drugo sočivje, dobro kuhano, pa ne more škodovati. Posebno nevarno je pijančevanje; vino, v pravej meri vžito, no škoduje, toda vsaka jnfanost utegne postati osode-polna; nekateri se ho^®J° ce^ zavarovati proti koleri s tem, da pijo igan3e> a zapazijo naj si, da jo ob koleri bolje,	piti nobeno močne pijačo, nego pa piti prevod in do pijanosti. Pijancev so kolera naj-poprej poprime. Tudi sladoled in sploh vse ledene pijače in premrzle jedi so silno nevarne, ker že navadno prouzročujejo koliko. Kakor rečeno, bati se ni ničesa v naših krajih; a previdnost je mati modrosti, in ti sv^ti so dobri ne le proti koleri, temuč tudi za vse življenje.
Poslano.
V nekem kraji se je preteklo nedeljo zborovalo. Društveniki so hoteli pokazati pot svojemu načelniku tija, kjer muh nij, kajti imeli so tehtnih uzrokov dovelj za to. A glej! Prikaže se najeta znana žurnal-baraba in prekani s svojimi perfidnimi besedami zborujoče tako, da so, mestu da bi izbacnili nepostavnost, izključili po-stavnost. Kaj si more pošteno misleči človek o tacih zborujočih »junakih* misliti, prepuščamo v pretres in razsodbo zdravei pameti, ker v prostoru zborovanja je nij bilo doma. Veliko norosti je bilo uže o tej ali onej družbi slišati, a kaj enacega pa še nikoli v tako velikej meri ne, kot baš v tem društvu.
Trije tihi opazovalci.
Stanovanje v najem
se odda v Radovljici hiš. št. 39 z dvema prav lepo mebliranirna sobama z prijetnim izgledom na Savo in Jelovške gozde. Posebno se priporoča za take, ki hočejo počitnice na Gorenjskem preživeti. Zrak je zdrav in okolica kaj krasna. Tudi perilo, postrežba in hrana bi se dobivala pri gospodarju prav ceno.
Vožnji red
cesarjevič Rudolfove železnice*
od 1. junija 1883.
Iz Ljubljane v Beljak.
Osobni vlaki.
Postaje	št. 2012 zjutraj	št. 2016 popoldne	št. 2020 zvečer	Št. 2018 po noči
Ljubljana j. k		7- 5	12-20	6-35	11-38
Ljubljana R. k		7'10	12-24	6-40	11-43
Vižmarje		7-20	12-33	6-52	11-54
Medvode 		7-31	12-44	7- 6	12- 8
Loka 		7-46	12-57	7-28	12-26
Kranj		8- 3	1-12	7-49	12-43
Podnart		8-22	1-29	8-19	1- 3
Radovljica-Lesce		8-51	1-53	8-50	1-30
Javornik 		913	2-11		1-53
Jesenice 		9-24	2-22		2- 7
Dovje		9-46	2-39		2-28
	dopoldne			
Kranjska gora		1015	3- 4		2-58
Rateče-Weissenfels ....	10'30	318		zjutraj 313
Trbiž		10 47	3-33		3-30
Beljak j. k		11-51	4-42		4-56
Iz Beljaka v Ljubljano.
Osobni vlaki.
Postaje	št. 2019 zjutraj	št. 2015 dopoldne	št. 2011 popoldne	št. 2017 po noči
Beljak j. k	,		10-45 popoldne	4-43	11- 9
Trbiž 			1210	5-40	12-38
Rateče-Weissenfels ....		12-27	6 —	1- —
Kranjska gora			12-41	6-17	1-17
Dovje			1- 6	6-45	1-45
Jesenice 			1-27	7-10	2-12
Javornik 			1-34	7-17	2-19
Radovljica-Lesce		6-30	1-56	7-43	2-42 zjutraj
Podnart		6-59	2-19	8-10	3-11
Kranj		7-21	2-35	8-29	3-29
Loka		7-45	2-50	8-46	3-47
Medvode 		8- 4	3- 3	9- 3	4- 4
Vižmarje		8-18	314	9-15	416
Ljubljana R. k		8-29	3-22	9-24	4-25
Ljubljana j. k		8.35	3-26	9-30	4-30
v g. Jeloenikovej hiši, Kongresni trg št. 14, zahvaljuje se za do zdaj mu izkazano zaupanje ter priporoča svoje izvrstne črevljarske izdelke p. n. občinstvu.
Cene so jako nizke, delo pa dobro. Vunanja naročila izvršujejo se hitro.
V znano dobri gostilni gospe
hišna št. 2 v Lescah blizu kolodvora
dobivajo se lepo meblirane, prijazne sobe, dobra pa cena hrana in postrežba. Od te gostilne je prav blizu v Bled in Radovljico. Pri hiši so tudi prostorni vrti v porabo gostom.
priporoča.
Usojam se naznaniti, da sem
gostilno pri „Lipi“
(Zido vske vilice)
zopet v najem vzela.
Najboljša Koslerjeva piva, izvrstna bizeljska vina, okusna in cena jedila in dobro postrežbo zagotavljam mojim častitim gostom. Prosim torej mnogega obiskovanja moje gostilne, zahvaljujč se za dosedanje zaupanje.
Odličnim spoštovanjem	Zierer
Na prodaj je
1 i 29 na H uri lin
v dobrem stanu, z enim nadstropjem, hlevom, drevarnico, vrtom i. t. d., posebno sposobna za kakega penzijonista. Pritlično je obokana ter ima eno sobo, shrambo, kuhinjo, veliko klet, -v prvem nadstropji pa tri lepe, prostorne sobe, kuhinjo in shrambo. Izgled je prekrasen na Triglav.
Cena 2000 gold. Izključeni so prekkupniki (Zwischen-handler). Ponudbe naj se pošiljajo ali gospodu Andreju Potočniku v Mline (Seebach) št. 47 ali pa uredništvu «Ljudskega Glasu».
M
Naročila sprejema g. Gustav Treo, trgovec na Preširnovem trgu.
m
VIVJ >co 03 \ —
Lovro Treo-tova opekarna
pod Rožnikom (Rosenbiichel), tik novega strelišča,
priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo
opel za Me, zManjs, Mrnanje ii cM-opet
po najnižjih cenah.
Naročila se sprejemajo v opekarni pri g. Gustav Treo-tu, pro-dajalnica z mešanim blagom, Preširnov trg, Kolodvorske ulice Rudolfove železnice št. 8, ker je tudi v ljubljanskem mestu zaloga.
 s®Ssss«$sss®SvssS)3sss®gssss.'3ssss®Si:v®Ssss®3
Naročila se sprejemajo v zalogi Kolodvorsko ulice Rudolfove 'M	železnice	št.	8.
as" m
gostilničar pri „Kroni“
v Gradišči št. 17
priporoča p. n. občinstvu svoja izvrstna vina, dobro pivo in najboljša jedila.
Na vrtu, kateri je posebno za družbinska večera pripraven, je tudi prostorno kegljišče.
ženski in otroški zdravnik, porodišar,
ordinira od 9. do 10. in od 3. do 4. ure
v Kohlerjevej hiši, II. nadstropje,
tik Hradooky-Jevega mostu.
TJToo^e "brezplačno.
Med. in kirurg.	^dF
dr. Jul. Schuster