Center srednjih šol Srednješolski informativni dan PETEK, 22. MARCA OB 9. URI: Gimnazija — Dvorana SO Velenje Srednja elektrotehniška in računalniška šola — Dom kulture Srednja strojna šola Glasbena šola Srednja rudarska šola — Rdeča šolska stavba CSŠ Novo — gospodinjske storitve — Rdeča šolska stavba CSŠ PETEK, 22. MARCA OB 15. URI IN V SOBOTO 23. MARCA OB 9. URI bo informativni dan za vse omenjene šole in poklice potekal v prvem nadstropju rumene šolske stavbe CSŠ. Slovo od Inf ormativnega centra? Ko bodo v torek sedli delegati v delegatske klopi, da bi med drugim obravnavali in morda potrdili osnutek odloka o proračunu občine Velenje, bodo sprejemali tudi ukinitev Informativnega centra. To sicer v gradivu ni nikjer posebej razloženo, zato med vsemi neosebnimi odstotki zasluži vsaj našo razlago. Za letošnje leto je bilo dogovorjeno, da bo v proračunu za informiranje namenjeno približno 0,50 odstotka sredstev. To bi nam olajšalo že tako jjzredno zapleteno stanje, k;i ga povzroča nenehna dražitev papirja in storitev. Žal je osnutek proračuna povsem drugačen, v njem pa praktično ukinjeno vse nadaljnje zagotavljanje sredstev Informativnemu centru. Tako smo se naenkrat znašli v krogu tistih, pravzaprav redkih občin, ki za informiranje ne prispevajo niti dinarja, ker informativnih medijev niti nimajo. Zakaj tako? In zakaj se predlagatelju ni zdelo niti vredno, da nais vsaj seznani s svojo odločiitvijo, kaj šele, da bi prisluhnil našim argumentom? Vendarle smo si zaslužili vsaj opozorilo, saj smo navsezadnje sredstva, ki so sedaj, kot slišimo, velikodušno razporejena za varstvo kulturne dediščine, pred leti dogovorili sami. In le zaradi administrativnih preprek so se zbirala na žiro računu kulturne skupnosti. Res je, da smo vsaki vladi morali razlagati, kako smo jih dobili in da si je kultura vedno odtrgala kanček tega denarja, toda nikoli nihče ni tako drastično posegel vanje. Drugi časi, drugo zrcalo. Da, to je dejstvo in zorni koti so lahko različni in šele z oddaljenostjo dobivajo svojo dimenzijo. Toda takšna odločitev, ki jo je pripravil naš izvršni svet terja vendarle malce strokovne analize, saj navsezadnje ne gre le za izgubo določenega števila delovnih mest, gre za informiranje v celoti. Za medija, ki imata tradicijo, za želje, ki se drugje (recimo v Kranju) porajajo skozi boleče muke. Pri nas pa administrativni rez pač odloči drugače. V času, ko tudi velike kolektive pretresajo podobne eksistenčne težave, ko postaja očitno, da ne bo čistilnih naprav, ki grozijo z zaporo bolnišnice Topolšica, je naš problem pač miniaturen, toda način, kako se ga lotevamo simptomatičen. UREDNIŠTVO to -,nama _Telotonskl nakup v Nam" 853-500 Očistimo obrežje Pake Kako umazani ali čisti smo? Izvršni svet SO Mozirje Potrjen predlog proračuna Na ponedeljkovi seji so člani izvršnega sveta SO Mozirje sprejeli občinski proračun za letošnje leto. Skoraj presenetljivo je, da na osnutek ni bilo preveč pripomb, presenetljivo zato, ker denrja seveda ni in če nekomu daš več moraš seveda vzeti drugemu. Še najbolj otipljive so bile pripombe iz krajevnih skupnosti, zato so jim v predlogu proračuna namenili nekaj več sredstev, med drugim pa so prej razpolovljen znesek za delovanje strank dvignili na 60 odstotkov v osnutku predvidenih dinarjev. Seveda bodo o vsem dokončno odločali na seji zborov občinske skupščine, ki bo 29. marca. Med ostalimi sklepi s ponedeljkove seje velja omeniti predlagano združitev dosedanjega sekretariata za gospodarstvo, plan in finance ter sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora v nov sekretariat za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora, na tem področju pa je pomembno še, da bodo skupščini predlagali ustanovitev zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj občini Mozirje. To naj bi bila skupina domačih strokovnjakov, ki bi bedela nad tem pomembnim področjem, (jp) Pozdravljen materinski dan Ponedeljek, 25. marca, v Nami Velenje — šopek pomladnega cvetja — tortica — sok 30 din Celotni dohodek je namenjen za izgradnjo prvega slovenskega materinskega doma Vse mame in mamice ter njihove spremljevalce vabita NAMA Velenje in Kulturni center Ivan Napotnik >Kako umazani smo,< lahko pa tudi >Živa in mrtva narava/ bi bil pravšnji naslov za tole fotografijo Staneta Vov-ka, če zadeva ne bi bila preveč žalostna. Ste že kdaj pogledali, kaj vse nosi Paka do Penka? Po grmičevju, obrežju, v vodi je razstavljen polivinil, oblačila, vrečke, konzerve, papir... Kar hočete. Pa da ne boste mislili, da so si okolje tako navesili ljudje iz Šoštanja in od tu naprej! Ne, ti imajo le to smolo, da tam Paka ni več regulirana, in da se svinjarija, ki jo že prej prinese s seboj, tu zatakne, medtem ko je Paka iz Velenja naprej elegantno nosi s seboj. In kako pride v Pako? Kdo vso to šaro zmeče vanjo? Najbrž ljudje, ne? Med njimi najbrž tudi nekateri, ki ob Paki živijo, pa jim je reka najbolj eleganten koš za smeti. Možno je tudi, da je kje v tem predelu še zdaj, ali pa je bilo niFcwjA pogaja ki ìa po jugoslovansko kakšno divje odlagališče smeti, ki ga je povodenj novembra spravila na površje? Naj bo dovčerajšnji onesnaževalec kdòr si ga bodi že, to svinjarijo je treba očistiti in oprati! Kdo bo očiščevalno akcijo organiziral, če že ni moč najti koga, ki bi bil zanjo zadolžen po uradni dolžnosti? Franc Krištof, ki nas je na terenu spremljal, je rekel, da se akcije udeleži med prvimi. Pa še tole je rekel, ko se že toliko borimo za čisto in zdravo okolje: »Čistilnih naprav na TEŠ se ne da namestiti v dveh dneh, Krškega kar jutri ni mogoče zapreti, lahko pa danes očistimo obrežje Pake.« No, če ne danes, pa recimo v roku 14. dni, da bo pomlad tudi tam lahko zadihala. In ko bo očiščeno? Potem naj bo na delu — kdorkoli že — in naj prepreči ter popazi, da se smeti nekaznovano ne odlagajo v Pako. Smrdi torej, ne le po zraku, tudi pri tleh. (mkp, vos) velenje, 21. marca 1991 številka cena 15 dinarjev Čistilnih naprav ne bo — Tako nekako je dal vedeti predsednik republiškega Izvršnega sveta Lojze Peterle na obisku v Slovenj Gradcu. STRAN 2 delavska hranilnica in konzum — Bomo našemu sindikalnemu članu vendarle uspeli ponuditi to, kar mu je bilo obljubljeno, da bi lažje premostili te težke čase. STRAN 3 ko te sreča doleti - Če te že dobi, potem te bogato nagradi STRAN 8 V torek bodo zasedali zbori skupščine občine Velenje Za torek, 26. marca, je sklicana seja vseh treh zborov velenjske občinske skupščine. Predlagano je skupno zasedanje zaradi pomembnosti določenih točk dnevnega reda ter potrebnih dodatnih obrazložitev. Delegati imajo na dnevnem redu poročilo o ekološki sanaciji občine Velenje ter predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvu zraka. Poslušali bodo informacije izvršnega sveta o stanju v velenjskem gospodarstvu ter obravnavali osnutek odloka o proračunu občine Velenje za letos. Govorili bodo še o nadomestilu osebnega dohodka in povračilih stroškov delegatom, odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena, o prispevku za zdravstveno varstvo, o ustanovitvi in delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč, sprejeli pa naj bi tudi aneks k družbenem dogovoru o modernizaciji bolnišnice Celje ter razglasili naravne znamenitosti na območju občine Velenje. (mz) S pomladjo oživlja »Kažipot« Pomlad je tu, z njo pa oživlja tudi dejavnost občinske organizacije počitniške zveze »Kažipot«. Jutri ob 17. uri se bodo sešli v banketni dvorani hotela Paka na občnem zboru in določili letošnji delovni program. Majda Lesničar nova predsednica Na nedavni volilno programski konferenci občinske zveze društev prijateljev mladine Velenje so izvolili ža novo predsednico Majdo Lesničar, ravnateljico osnovne šole Veljka Vlahoviča, sicer pa dolgoletno prizadevno članico tega društva. Posvet s predsedniki RK Danes (četrtek) bo za predsednike krajevnih organizacij Rdečega križa Velenje in člane predsedstva občinske človekoljubne organizacije delovno popoldne. Na razširjeni seji oziroma na posvetu bodo namreč najprej pregledali opravljeno delo minulega leta, čaka pa jih med drugim še priprava delovnega programa za letos. Sejo bodo začeli ob 16. uri, in sicer v sejni sobi velenjskega zdravstvenega doma. Žalčanom se ni izpolnila želja Vrtalci ljubljanskega geološkega zavoda so pospravili vrtalno opremo, iz vrtine v Žalcu pa ne teče topla voda. S tem so se uresničile (slabe) domneve, da so bile izjave geologov o zalogah tople vode preoptimistične. Tudi vrtina do 1500 metrov namreč ni dala željenih količin tople vode, pa čeprav so vrtalci menili, da bo bolje, ko bodo vrtino očistili. Zalčanom ob tem ni najbolj škoda denarja (veliko so ga dobili tudi iz republiških virov), bolj jim je žal, ker so se jim s tem porušili načrti, ki so jih v zvezi s to pričakovano toplo vodo naredili. Toplo vodo so nameravali izrabiti za ogrevanje stanovanj (morda bo zdaj več zanimanja za napeljavo plina), za gospodarske namene — najoptimističnejši pa so načrtovali že tudi razvoj turistično-zdraviliške dejavnosti. (k) Namesto zveznega — mednarodno tekmovanje Na letošnjem mladinskem pevskem festivalu, ki bo v Celju že devetnajstič zapored, tokrat ne bo več posebnega zveznega tekmovanja, ampak bo le mednarodno; to je ena od novosti bližnjega srečanja mladih pevcev Evrope, ki bo od 31. maja do 2. junija. V tekmovalnem delu bo nastopilo 28 pevskih zborov, med prijavljenimi so tudi zbori iz večine naših republik, neuradno tudi zbor RTV Beograd, ni pa prijavljencev iz Črne gore in Kosova. V Celju pa bodo peli tudi zbori iz Ce-ško-slovaške federacije, Madžarske, Bolgarije in Sovjetske zveze, verjetno tudi iz Nemčije, pa seveda zamejska zbora iz Trsta in Celovca. Letošnji festival, ki bo posvečen 400-letnici smrti našega skladatelja Jakoba Gallusa, bo tudi pestrejši v vsebinskem smislu. Zbori bodo namreč imeli več možnosti, da bodo sami izbrali pesmi, ki jih bodo prepevali — dve pesmi bodo namreč lahko zapeli po lastnem izboru. Ena obvezna pesem pa je tokrat iz zakladnice Gallusa. Ob sklepu festivala bodo tudi letos pripravili množični koncert v celjskem mestnem parku, kjer naj bi skupaj zapelo nad štiri tisoč pevcev. (k) Uporabnikom KRS Velenje Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko Številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8r do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega (asa, pa pokličite na telefonsko številko iS»»»*®* Emona ekspres Balkanska krčma VINKO VASLE Dopisnik Washington Posta je že pred časom v enem svojih komentarjev zapisal, da je Jugoslavija popolnoma iracionalna dežela, v kateri se narodi še niti o lastni polpretekli zgodovini niso sposobni dogovoriti, kaj šele o prihodnosti ! In dežela, v kateri je za zgodovino proglašeno vse, kar po običajnih svetovnih standardih ni niti slaba dnevna politika. V teh dneh država, kolikor je sploh še je, znova dokazuje ne samo svojo iracionalnost, ampak še nekaj hujšega: namreč to, da je ljudstvo povsod na demokratičnih volitvah dejansko dobilo takšno oblast kot si jo zasluži. Res je, da velja tudi nasprotno — da je oblast dobila ljudstvo, ki ga ni vredna, a to teže odgovornosti volilcev seveda ne zmanjšuje. Kaže namreč, da je demokratična parlamentarna in večstrankarska demokracija na našem delu Balkana psihiatrično-klini-čni primer za popolnoma zgrešeno voljo ljudstva, ki bi si marsikje že ta hip najraje premislilo, pa ni na razpolago novih volitev. In je vprašanje, kdaj sploh (spet!) bodo. Zato naj vas ne čudi, če nas tuji opazovalci uvrščajo pod pojme kot so »balkanska norišnica«, »balkanski kotel« itn. Tu še Freud in Marx vzajemno ne bi nič dosegla. Na srečo pa sta oba pravočasno izdihnila in jima ni treba gledati, kako je, če država enega zamenja z drugim in priznanega psihoanalitika z njegovimi teorijami vred uporablja v dnevnopolitični praksi, iz marksista po sili pa je sposobna narediti kvečjemu slabo kopijo filmskih bratov z istim priimkom. Le da se jim ne smejejo gledalci, ampak opazovalci. Kaže, da ena od sedanjih zmešnjav vendarle tiči v dejstvu, da so bila tudi vsa naša streljanja v zgodovini popolnoma napačno (nacionalno) zastavljena. Ga-vrilo Princip, ki je bil Srb, je sicer nonšalantno počil gospoda Ferdinanda in to nam tujina v svojem zgodovinopisju seveda priznava in se nas spominja. Vse bolj pa se zdi, da vsem vendarle ni naredil kakšne posebne usluge in novejši severni zgodovinopisci že analizirajo, kaj bi bilo, če se to ne bi primerilo. Oziroma, ali ne bi bilo bolje, če bi Gavrilo bil Hrvat ali Slovenec. Sicer pa v tej državi kakšne posebne sreče z atentati nikdar nismo imeli. Ce je . Princip počil našega Ferdinanda, so ustaši likvidirali srbskega kralja Aleksandra. Slovencev seveda spet ni nikjer. Nekaj so se resda streljali tudi po predvojnem beograjskem parlamentu, a brez večjega uspeha. Tudi po povojni socialistični skupščini so malo vihteli pištole, a o tem novejša zgodovina še molči, kar zagotovo ni zategadelj, ker je ena od slovenskih tovarišic pri tem prednjačila. Zadela pa ni nikogar. Tipično slovensko. Medtem, ko na primer Američani svoje predsednike ljubijo ali pa ne — se pravi, vedo, kaj hočejo, jih torej pustijo živeti ali pa ne — pa pri nas po balkansko ustrelimo vedno napačne in po možnosti še nedolžne občane, povprek in počez. Kar ni nič drugega kot nadaljevanje balkanske tradicije in kontinuitete. Kako nas naj potemtakem tujci sploh razumejo! Ko je že vse kazalo, da bo Slobodan — pardon — Jovič poslal nad Hrvate in Slovence srbsko ljudsko armado, se je vse obrnilo na glavo: vojsko in policijo je poslal nad Srbe. Tujini pa vzel še zadnje upanje, da bi vsaj kakšno malenkost razumela. Še večjo zmedo pa so povzročili Albanci, ki v teh dneh bežijo celo v Jugoslavijo, tako da v tujini spet ne vedo pri čem so. Gospod Jovič, politik na daljinsko upravljanje, je v desetih mesecih sproduciral več državnih udarov kot vsi južnoameriški režimi skupaj. Resda so se mu vsi po vrsti rahlo sfižili, a to še ne pomeni, da ga gre podcenjevati. Ker bolj verjame generalom kot ljudstvu, ga bomo v zgodovini zagotovo uvrstili na pomembno mesto tistih, ki so sanjali o vojaški karieri in se igrali vojne. Mi pa smo na vse pripravljeni! Ce so se slovenski državljani zgrozili nad obrambnim delom proračuna, je to potencialne sovražnike zagotovo spravilo na kolena .. . Celjsko območje m 1 • • 1*1 Tudi »pri nas« se kaj dogaja ■ms i mm mPÉSHHHHHtSHnHI it 'iV Vibh al IkIžu IS1WI1 £fih;ilovečno< opravljati še posredniških poslov in zbirati naročil. To jim je danes marsikje še dovoljeno, vprašanje pa je, kaj bo jutri ali prihodnjič. M. Krstič-Planinc Družbene dejavnosti Prepogosto uvrščanje na listo porabnikov kot med enakopravne partnerje gospodarstvu je družbenim dejavnostim odmerjalo vsa leta nazaj mesto med tnalom in nakovalom. Bile so gotovo ene od tistih, ki so sleherno dogajanje v druž-beno-ekonomskem prostoru krepko občutile. Sedaj so pred novimi spremembami, organizacijskimi in vsebinskimi. Jim bodo olajšale sedanji položaj? Odgovora v tem trenutku na to vprašanje ni. Kajti, rušenje starega in zidanje novega sistema na tem področju ter dinamika sipreminjanja so v tem letu mamreč ubrale drugčano pot od napovedane. 1. aprila naj bi organizacije, registrirane za dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva začela delovati v novi obliki, in sicer zavodski. Predlog, ki so ga na seji prejšnji teden osvojili delegati republiške skupščine, je tako vsebinsko precej spremenjen od prvotnega osnutka. Cel kup drugačnih relacij je na »pohodu«, naj si gre zai odnose med upravljalcem, ustanoviteljem in izvajalcem, organi zavoda, vlogo direktorja in ravnatelja in še in še. V grobo postavljenih okvirjih na eni in še vedno preveč posplošenih dolo- Le drugačna organizacija kakovosti ne bo prinesla čilih zakonodaje na drugi strani, pa bodo vse spremembe le papirnate. Potemtakem se vsebina, ki je pri vsem najpomembnejša tisti, ki bdijo nad področjem, še lep čas ne bodo lotili. Čeprav je treba reči, da se tudi ob tem postavlja vprašanje, koliko pristojnosti za posamezno področje znotraj družbene nadgradnje bo ostalo občini. Po osnutku zakona o financiranju in organiziranju v izobraževanju, bo slednjim ostala le skrb za objekte in materialne stroške, povezanimi z delovanjem objektov. Povedano z drugimi besedami: »Če bo občini ostal le delež sredstev za dopolnilne programe, potem nimamo mehanizmov za poseganje v področje in s tem za dvig kakovosti. Za vsako dejavnost posebej je treba izdelati sistemski zakon, poudarja sekretar sekretariata za družbene dejavnosti naše občine Slavko Hozjan. Pogojnikov, takšnih in drugačnih, je precej tudi v otroškem varstvu ali bo to šlo k izobraževanju ali bo ostalo na »skrbi« socialnega skrbstva in varstva kot doslej. Oprejemljivih podlag za nekoliko daljnosežnejše načrtovanje in urejanje zadev v družbenih dejavnostih torej ni, so le neke vsebinske usmeritve, kar pa je toliko kot skoraj nič. Da bo vsa zadeva še bolj nadorečena so tu še nacionalni programi, njihov obseg in tisto, kar zanima večino uporabnikov — se bo obseg pravic krčil, morda širil ali bo ostal nespremenjen. Na vrsto odprtih vprašanj pa je kaj malo upanja, da bo v celoti odovorila sprejeta nova organiziranost. Za bedo in navsezadnje tudi zmedo naših družbenih dejavnosti do konca leta pa je naposled poskrbelo tudi navodilo za izračun izhodiščne osnove za to leto. Z njim te znova izgubljajo. Republiško ministrstvo za finance je namreč prelomilo obljubo, da se bodo v izhodiščno osnovo za leto 1991 šteli do 15. januarja letos vsi plačani prispevki. Z okvirjenim republiškim proračunom pa je naposled pristalo na 31. december lani, kar pomeni, da se smejo za te dejavnosti povečati sredstva v občini le za 5 odstotkov. Na slabšem so tiste, ki imajo večinski delež v materialnih stroških. In zakaj tako? Sogovornik takole pojasnjuje: »Zaradi katastrofalnega finančnega položaja obeh velikih občinskih poslovnih sistemov, smo jima odobrili odlog plačila prispevkov. Ko pa so bili ti do 15. januarja letos poravnani, so prišla do nas drugačna navodila«. Po fludru dol (in gor) Zvončki in trobentice ... zdaj pomlad je tu. In rožice cvetijo, pravzaprav cveti vse. Tudi moji travniki in njive, ki so blizu hudourniške struge. Vse mogoče cvetke so ostale tam po poplavi, veliko kamenja, pa peska, mivke in mulja; zavarovalnica se je seveda »močno« izkazala, pa vseeno premalo, da bi si s tem materialom privoščil kakšno gradnjo; le kdo bo še gradil, ko vse razgrajujemo, moja sredstva pa so itak že razdružili. Tako tavam po posestvu, na sončku se celo malo pogrejem, gredoč pa mi zvončki pozvanjajo v ušesih, ko se spomnim na stanje na njivah se obenem sprašujem, če jih sploh bom očistil. Zakaj? Zato, ker se mi ob trobenticah pojavlja trobljenje vladnih predstavnikov o pospeševanju kmetijstva, močnejši glas pa trobilo dobi, ko se spomnim na cene semen, gnojil, goriva in drugih najnujnejših pripomočkov. Najbolje torej bo, da nič ali zelo malo sejem in sadim, pa jeseni kupim. Skrbi me le od koga bom kupil, ker se bojim, da podobno razmišlja še marsikdo. In kje bom pravzaprav dobil denar, da vse to kupim. Čistil sem gozd in odvečna drva ponudil lesni industriji, pa se mi je zavrtelo v glavi ob ponujeni ceni; še za gorivo in malico za pomočnike ne bi bilo, z gozdom pa tako vemo kako J'e- _ Žalosten torej gledam na polje, gozd, stroje in domačijo in sam ne vem kaj bi. Nabiram mačice in si mislim naj mačka polula vse, ki so mi in mi še obljubljajo nebesa, sam pa sem od skrbi ob dehtečih vijolicah že itak vijoličast v svoj lastni in smešni ksiht. Gledam se v ogledalo in sploh vem, če res nisem tisti »kmet« s katerim so nas vsa prejšnja leta žaljivo obmetavali in nemara so imeli prav. Žalostno si torej požvižgavam melodijo priljubljene in znane pesmice, ki gre nekako takole: živim le po pameti zdravi, za muhe mi ljudske ni mar, še najbolj pa me vznemirja tisto — nikomur jaz nisem napoti ... Gorenje Gospodinjski aparati Podpisovanje letnih pogodb V Gorenju Gospodinjski aparati so pri podpisovanju prodajnih pogodb za leto 1991, v primerjavi s prejšnjimi leti, uveljavili nekaj novosti. Medtem, ko so vrsto let podpisovali pogodbe na oktobrskem hišnem sejmu v Velenju, lani pa v vseh večjih središčih po Jugoslaviji, so letos povabili predstavnike poslovnih partnerjev v Velenje in Topolšico. Tako jim lahko namenijo več pozornosti kot doslej. Med obiskom v Gorenju Gospodinjski aparati se poslovni partnerji seznanijo z doseženimi uspehi pri posodabljanju proizvodnje, v Topolšici pa so na ogled zadnje novosti iz proizvodnega programa, ki so bile deležne velike pozornosti obiskovalcev Domotechnice '91 v Köl-nu. Podpisovanje letnih prodajnih pogodb in dogovorov o pogojih prodaje za leto 1991 bo potekalo ves mesec marec. V Velenje in Topolšico bo prišlo skupaj okrog 600 predstavnikov poslovnih partnerjev Gorenja, iz vse. Ju- goslavije, saj si prizadevajo, da bi bili tudi vnaprej prisotni v vseh republikah in pokrajinah. Gre za podrobnejše dogovore o prihodnjih medsebojnih odnosih, pomembno pa je tudi medsebojno spoznavanje poslovnih partnerjev Gorenja, saj prihajajo skupaj poslovni partnerji iz različnih republik in pokrajin. In ker imajo v Gorenju Gospodinjski aparati v večini primerov iste poslovne partnerje kot v Gorenju Mali gospodinjski aparati in Gorenju Elektronika so se dogovorili, da skupno podpisujejo prodajne pogodbe za leto 1991. V Gorenju Gospodinjski aparati so lani prodali jugoslovanskim kupcem 512.000 velikih gospodinjskih aparatov, kar predstavlja 30 % vse prodaje. Prodaja je bila, kljub znanim težavam, takšna, kot leta 1989. Cilj leta 1991 pa je — biti prisoten na jugoslovanskem trgu, kolikor je največ mogoče, seveda ob uveljavljeni .kvalitetnejši prodaji- ........(vš) I I I I I I I I I I I I I I I I SKUPŠČINA OBČINE VELENJE UREDITVENI NAČRT CENTRALNIH DELOV MESTA DOKUMENT POTREBUJEMO KOT »KRUH« Pod tem naslovom je tednik Naš čas 7. februarja 1991 objavil vest, da so v pripravi urbanistično programske rešitve ureditve centralnih predelov mesta Velenje. Občane obveščamo, da bodo programske rešitve, v skladu s sklepom Izvršnega sveta skupščine občine Velenje, javno razgrnjene v avli sedeža občine, Titov trg 1 v Velenju, v času od 25. 3. 1991 do 25. 4. 1991. Zainteresirane občane naprošamo, da se v času 30-dne-vne javne razgrnitve s programskimi rešitvami seznanijo in po svojih sposobnostih prispevajo k bodoči podobi mesta Velenje. Kaj pa očitek gospodarstva, da za te namene gre več denarja kot lani, namesto da bi bilo ravno drugače? Po mnenju Slavka Hozjana občino ta hip razbremenjevanje gospodarstva ne prizadeva. Stopnja dajatev je namreč republiško določena in o tej zadevi bi se torej morali pogovarjati le na republiki. »Občinska logika pa je vsaj zame, da vztrajamo znotraj okvirjenega proračuna na maksimalno dovoljenih usmeritvah.« Ob tem naj zapišemo besedo, dve o sedanjem občinskem trenutku za družbene dejavnosti. Po zagotovilih sogovornika težav glede financiranja, organiziranja in funkcioniranja posameznih dejavnosti ni, pa čeprav zanje namenjamo najnižje dogovorjeno vsoto republiškega poprečja. Ob tem ni moč prezreti še nečesa: poprečja osebnega dohodka izvajalcev v primerjavi z drugimi občinami, ki po deležu narodnega dohodka precej zaostajajo za Velenjem, po deležu dohodka so nad njim. Nova vloga in razmere pravzaprav ne dovoljujejo nikakršnih širitev programov, še manj razmišljanja o kakšni naložbeni politiki. Morda tu in tam kakšen dinar za zdravstveno varstvo in vzdrževanje, kaj več pa zagotovo ne. T. P. Šaleška dolina Posebne meritve onesnaženosti zraka V marcu v Šaleški dolini potekajo posebne meritve onesnaženosti, predvsem zraka, ki ga izvajajo italijanske ekipe v sodelovanju z institutom Jožef Stefan. Te raziskave so del celoletnega projekta, ki bo med drugim pokazal tudi točnost podatkov zabeleženih na šestih merilnih postajah v Šaleški dolini in okolici. Ugotovitve s teh meritev bodo obdelane konec leta, predstavljene pa marca prihodnje leto. Raziskave je odobril Republiški sekretariat za znanost in tehnologijo. Če boste v prihodnjih dneh srečali ali pa ste jih že, precej velike skupine avtomobilov bele barve, se ne vznemirjajte preveč. »Strokovnjaki s posebnimi sondami na laserski način ugotavljajo onesnaženost zraka, na primer vse od elektrarniškega dimnika pa do določenega, izbranega, območja,« pravi o teh raziskavah Peter Rezman z oddelka za varstvo okolja. (mkp) In še sporočilo Inštituta Jožef Stefan V sklopu sodelovanja Instituta Jožef Štefan z italijanskim institutom C1SE iz Milana in z raziskovalno skupino italijanskega elektrogospodarstva ENEL bodo od 18. marca do 10. aprila v Šaleški dolini potekale skupne meritve onesnaženja ozračja. Meritve so del mednarodnega projekta, ki ga bo sofinancirala tudi ECC Evropske gospodarske skupnosti. Projekt obsega ekološke meritve v Šaleški dolini z uporabo različne merilne opreme in merilnih metod ter aplikacijo in verifikacijo računalniških modelov v pogojih razgibanega terena. Meritve bodo združevale podatke Ekološkega informacijskega sistema TEŠ s podatki aparatur italijanskih partnerjev: akustičnega radarja (SODARJA) za meritve vertikalnega profila vetra, diferencialnega absorbcijskega laserja (DIALA), s katerim je mogoče daljinsko meriti prostorske koncentracije SO2 in mobilne ekološke postaje. V dneh od 12. do 17. marca bo končana instalacija opreme: SODARja in DIALa v bližini TEŠ, mobilne ekološke postaje ob stacionarni imisijski postaji EIS TEŠ na Zavodnjah in mobilnega računalniškega vozla na prostoru elektrarne. Podatki iz omenjenih enot se bodo skupaj s podatki iz Ekološkega informacijskega sistema Termoelektrarne zbirali v računalnikih vozlišča, na katerih bodo v času meritev tekli difuzijski in predikcijski modeli. Od 18. marca do 8. aprila bo obdobje kontinuiranih meritev, ki mu bo sledila demontaža opreme ter obdelava izmerjenih podatkov v laboratorijih udeležencev. Rezultati projekta bodo pomembni za primerjavo kompatibilnosti in zanesljivosti posameznih merilnih metod, oceno uporabnosti zahtevnih merilnih sistemov za daljinska merjenja, za boljše razumevanje mi-kroklimatologije na področju meritev in predvsem za ugotavljanje možnosti modeliranja in napovedovanja onesnaženja v Šaleški dolini. To slednje pa je izredno pomembno za pravočasno in ekonomično zmanjševanje emisij v kritičnih situacijah. svet. Kdor reši eno samo življenje, reši ves Talmud Veliki éasi zapustijo velike razvaline. Hermann- Hesse SKOZI TEDEN V Velenju letos ne bomo zaposlovali kaj dosti Po oceni, ki jo je na seji Odbora območne zbornice Velenje, izrekla JOŽA JAMAR-SEME z velenjskega Zavoda za zaposlovanje, se nam pri zaposlovanju letos, v Velenju, precej slabo piše. Velenjska podjetja so za to leto napovedala blizu 1500 presežkov delavcev — tako trajnih kot začasnih, ob njih pa je možnost, da bo brez dela, zaradi stečaja podjetij, ostalo še 400 danes zaposlenih. Kakšnega posebnega zaposlovanja pa tudi letos v Velenju ne bo. Samo okoli 270 zaposlitev so napovedala podjetja, na njih pa naj bi se zaposlili predvsem pripravniki — 212 — pa še ti večino le za določen čas. Tako je še naprej v Velenju pričakovati zmanjševanje števila zaposlenih na eni strani in naraščanje brezposelnosti na drugi. (mkp) Delavci ESO bodo odslej bolje obveščeni (mkp) V velenjski Elektrostrojni opremi so 11. marca izdali prvo številko INFORMACIJ ESO, ki so namenjene zaposlenim v tej firmi. Potreba po takšnih informacijah se je pokazala, kot pišejo, predvsem iz dveh razlogov — po razpadu Reka sta v ESO prenehala prihajati Rudar in Informator in pa zato, ker se je v teh zaostrenih razmerah izkazala v podjetju še močnejša potreba po objektivnem informiranju. Kje bodo letos letovali rudarji? (mkp) Navadno že v marcu na Rudniku lignita Velenje vpisujejo zanimanja svojih delavcev o tem kje bodo preživeli svoji poletni dopust. Tej navadi se ne bodo izneverili niti letos. Sindikat je na svoji seji že tudi cenil, da bodo cene, regresirane, predstavljale solidno osnovo za rzamišljanje o tem kam na dopust tudi za delavce z nižjimi dohodki. Cene bodo seveda ob vpisu le informativne. Rekli so: PANKRAC SEMEČNIK, velenjski župan na velenjskem radiu ob sugestiji poslušalke, da bi morali v Velenju ponovno uvesti komunalno stražo: »Že prejšnja oblast je sklenila, da bi imeli občinsko stražo, za to je bil predviden tudi denar, a do uresničitve ni prišlo. Obljubim, da bom ponovno posredoval in da bodo hodili po Velenju komunalni stražarji prej kot v letu dni«. Ljudje radi pomagajo Slovenski Karitas je sredi decembra 1990 na Gum-nišču pri Škofljici blizu Ljubljane odprl materinski dom, v katerem ima trenutno zavetišče sedem mamic z otroki. Za materinski dom v Sloveniji, ki bi ga naj »zgradila« oblast, že potekajo številne dobrodelne akcije. Tako je bil v Velenju koncert, na katerem so nastopili Boris Kralj, Marjana Deržaj, Silvester Mihelčič, Šaleške predice (s svojim 60. nastopom). Pred tem so otroci osnovne šole Antona Aškerca prodajali šopke zvončkov in tako tudi za ta dobrodelni namen zbrali 3.000 dinarjev. Kot smo zvedeli, bo Kulturni center Ivan Napotnik pripravil ob materinskem dnevu, 25. marcu, novo akcijo. Pa še to: Za materinski dom na Gumnišču 5 je Gorenje Gospodinjski aparati podarilo sušilnik perila, ki je že olajšal delo mladim mamicam. hj ERA TOK Kmetijstvo Šoštanj Do polletja brez krovne strehe Naše napovedi o odcepitvi Kmetijstva Šoštanj od matične firme Era se počasi uresničujejo. Nobena skrivnost več ni, da se po obravnavi lanskih proizvodnih rezultatov sedaj kmetje Šaleške doline vestno pripravljajo na pot samostojnosti. Nanjo ne nameravajo stopiti na vrat na nos, ampak šele po razčiščenih vseh zadevah, ki jih odcepitev narekuje, poudarjajo. To pa naj bi bilo do letošnjega polletja. Čas za uskladitev vseh zadružnih zakonskih predpisov z novimi pa je do leta 1993. Na banki upoštevali pripombe V eni prejšnjih številk smo zapisali pripombe bralcev, češ, da na Ljubljanski banki drugače obračunajo prvi obrok ob odobritvi kreditov na osnovi prodaje deviz kot piše v pogodbi. Kreditojemalci so ga bili namreč prisiljeni plačati takoj. Banka je pripombo upoštevala in prvega obroka ne obračunava ob odobritvi kredita. Za kredite na osnovi prodaje deviz je še naprej veliko zanimanja. Na Ljubljanski banki jih odobravajo v višini 200 odstotkov zneska prodanih deviz po 35 odstotni letni obrestni meri na 6 mesečno odplačilno dobo, pri A banki pa odobravajo kredite v višini 150 odstotkov zneska prodanih deviz po 47 letni obrestni meri na ,13 mesečno odplačilno dobo. • _i i i—»» «i « » i » i . « i ■ . « ■ . . Tržno naravnani programi Vegrad Položaj gradbincev se že nekaj let slabša, v lanskem letu pa so se razmere še bolj zaostrile. Iztrošeno gospodarstvo vse manj vlaga v naložbe, denarja pa je manj tudi na vseh drugih področjih, tako za družbene objekte kot stanovanja. Mnoga podjetja so morala v stečaj. Tudi na Vegradu so imeli težav veliko, še zlasti, ker so se vlaganja na velenjskem področju skoraj ustavila. Kar vse leto so jih spremljali likvidnostni problemi. Vedno več gradijo za trg, kar pomeni, da morajo sofinancirati vse od nakupa in komunalne ureditve zemljišča, do gradnje, za vse to pa je vedno manj možnosti najetja kreditov. Težje je tudi pridobiti delo, še zlasti pa zagotoviti nje- govo kontinuirano izvajanje. Redki investitorji pa poleg tega zahtevajo še vedno krajše roke. Vegradovci so se preteklo leto uspešno »prebili« na zagrebško območje, kjer veliko gradijo, na tujem pa so pridobili precej več dela kot so si zastavili že v sicer optimistično zastavljenem delovnem programu. Na tujem je delalo povprečno kar 483 njihovih delav- cev, pogosto pa tudi preko 500. Se zlasti uspešni so v Nemčiji, v zadnjem času pa vse bolj tudi v Sovjetski zvezi. Tržno usmerjenost so morali prilagoditi novim zahtevam. Industrijske gradnje je manj, prav tako pa tudi vlaganj velikih ivnestitorjev. Vse bolj se morajo zato obračati k individualnemu kupcu. Temu naravnavajo tudi svoje proizvodne programe. Tudi industrijske. Prav zato ustanavljajo delniško družbo Ve-mont Promet, ki bo tržišču ponujala industrijske programe, ki jih bo seveda prilagajala povpraševanju. Novim tržnim razmeram pa so že prilagodili tudi programe zaključnih del, lesne, betonske galanterije in ključavničarstva. Še naprej bodo delavci Ve-grada prisotni na tujih trgih. Tam bodo delali preko firm s katerimi že doslej dobro sodelujejo (Rudis, Imos) in preko lastnih firm, ki jih v te namene ustanavljajo. Tržno naravnanost pa dobivajo tudi njihove dosedanje »režijske« dejavnosti. Trgu ponujajo pravne nasvete, izobraževanja, gostinske usluge, varovanja, letovanja, vzdrževanje objektov in stanovanj in še marsikaj. Mira Zakošek 17. svetovni kongres ICSID Kongresni dan tudi v Velenju Slovenija bo v dneh od 9. do 14. septembra letos prizorišče 17. svetovnega kongresa ICSID. Geslo tokratnega svetovnega oblikovalskega kongresa (predtem so bili kongresi ICSID v največjih prestolnicah sveta — Londonu, Parizu in Tokiu), je — NA KRIŽIŠČU. Slogan ima, kot zatrjujejo organizatorji, dva pomena, fizičnega in duhovnega. Slovenija oz. Ljubljana ležita na stičišču treh kultur -— germanske, slovanske in romanske. Sicer pa smo takorekoč vsak dan priče spremembam v svetu oz. svetu sprememb. 17. svetovni kongres ICSID Ljubljana '91 je slovenski projekt, pri njegovi organizaciji in izvedbi pa sodeluje tudi Gorenje. Trije kongresni dnevi bodo posvečeni trem stalnicam dolgoročnega razvoja svetovne organizacije industrijskih oblikovalcev — praksi, edukaciji in promociji, 11. september pa je namenjen povezovanju oblikovanja z marketingom, uporabniškimi interesi ter tehnologijo in proizvodnjo. Gre za oblikovalski razvojni trikotnik. In ker je med organizatorji kongresa tudi Gorenje je bilo določeno, da bo del udeležencev 17. svetovnega kongresa ICSID obiskal 11. septembra tudi Velenje. Tako se bo zgodilo prvič v zgodovini svetovne organizacije industrijskih oblikovalcev, da se bo širši regionalni prostor vključil v organizacijo kongresa ICSID. (n) Stanovanjska zadruga Streha Racunica se zadruzniku še vedno izide Potrebe po novih stanovanjih, omejene možnosti in kopica nerešenih vprašanj, so pred štirimi leti pravzaprav narekovale ustanovitev stanovanjske zadruge Streha. Če bi sodili po številu članov v njej od začetkov do danes, bi lahko mirno zapisali — upravičila svoj obstoj. Od 36 ustanovnih se namreč »stiska« pod isto streho že 940 članov. obljublja naiugodr Sicer pa številke niso merilo uspešnosti. Vsebina dela je tista, o kateri je vredno zapisati več besed. Med slednjo pa gotovo sodi dogovarjanje in sklepanje pogodb z doba-vitleji blaga o popustih in možnostih obročnega odplačevanja članov zadruge, sodelovanje z banko prt odobravanju kreditov, pridobivanje potrebne gradbene dokumentacije, poglobitev sodelovanja z izvajalci skupnih komunalnih naprav, upravnimi organi, svetovanje zadružnikom o najbolj umni gradnji, ... Ena od pridobitev pa je tudi ureditev delovnih prostorov zadruge in inforamcij-skega sistema. Spremembe, gospodarske razmere stanovnajske gradnje seveda niso obšle. Nasprotno. Pred zadruge, kakršn je Streha, so postavile nove in nove naloge. Miro Trav-ner, upravnik »Strehe« .....ja tole: »Z iskanjem odnejih rešitev se bomo trudili rešiti stanovanjsko vprašanje vsakega zadružnika.« Ena od teh naj bi bila ustanovitev kreditno-hranil-ne službe zadruge, slednjo narekujejo med drugim tudi povsem ustavljeno pridobivanje kreditov graditeljem. Tradicionalne ostajajo seveda naloge zapisane v samoupravnem sporazumu o združitvi v stanovanjsko zadrugo, kjer so omenjene pridobivanje novih lokacij za stanovanjsko gradnjo, strokovno svetovanje pri pripravi dokumentacije in izvajalskih del s pomočjo svetovalcev. Ob zapisanem pa velja omeniti še razvozlavanje novih vozlov — bodisi pri uveljavljanju sprememb na področju davčne zakonodaje, v pripravi je nov zakon o zadružništvu, maja letos naj bi za nameček ugledala luč še zakonodaja o davkih na promet, konec koncev pa je pred vrati nova stanovanjska zakonodaja. Kako rienedolžen jé paket zalfojiQV, s, področja davčne zakonodaje občani bolj ali manj vemo. Prav malo pa ie med vami gotovo takih, ki bi vedeli, da te eden od njenih delov (zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev — začel je veljati 1. februarja letos) v delovanju zadrug in pri nekaterih njenih članih pustil kar velike rane. Te bi bile še precej večje, če Zadružni zvezi Slovenije ne bi uspelo zadnji trenutek združiti moči in omiliti posledice pri izvajanju vsen zapisanih restrikcij. Žal, so kljuo prizadevanjem kratko potegnili tisti člani stanovanjske zadruge, ki so to postali zaradi morebitnega drugačnega načina reševanja prostorske stiske. Nova zakonodaja namreč ne priznava adaptacijskih, razširitvenih ali vzdrževalnih del za predmet poslovanja z zadrugo. »Kar tretjino članov smo na osnovi tega določila izgubili v Strehi. Za nas predstavlja ta izpad resno oviro pri nadaljnjem delu«, zaskrbljen ugotavlja strokovni delavec zadru- E ge Streha Franci Čas. Puške v koruzo ob izvajanju »novotarij« na tem področju v Strehi ne mislijo kar tako vreči. Na vse kriplje si bodo sedaj prizadevali pomagati takim zadružnikom ri pridobitvi dokumentacije, i bo v skladu z zakonom le omogočila poslovanje z njo. Manj kot smo pričakovali pa je omenjeni zakon vplival na število novih zadružnikov oziroma na zmanšanje poslovanja zadruge. Zakaj gre? Pri nakupu potrebnega materiala so po novem obrtniki oproščeni plačila prometnega davka. To so bili z naročilnico tudi člani zadrug, le da so zanjo morali plačati slednji 5 odstotno' provizijo. Računica pri nakupu materiala z naročilnico stanovanjske zadruge pa se jim še vedno izide, kajti z njo so ti oproščeni tudi plačila zveznega prometnega davka, v višini 0(d 13 do 20 .odstotkov, k^r pa obrti;iki niso. Kdo je Remco, s katerim je ESO podpisal pismo o nameri? I I I j ESO bo v prihodnje gradil j ! tudi kovinske hale « 1 Velenjska Elektrostrojna oprema je pred dobrim mesecem podpisala tako imenovano pismo o nameri z nizozemsko firmo REMCO. Z njo so se povezali I renčne cene, ki jih ta firma | dosega z izredno velikim iz- ■ borom in veliko proizvodnjo. J Nekaj ponudb smo pripravili | skupaj z njimi in ugotovili, ■ da so te hale s cenami kljub ■ želji, da bi Esov program dajatvam, ki jih mora Jugo- | popestrili s proizvodom, ki slavija dajati, še vedno kon- ■ je aktualen in tak, da ga na- kurenčne«, pravi Alt. Proto-1 še tržišče tudi išče. Remco kol so z Remcom že podpi-1 je sesterska firma večjega sali, prve objekte, pa že na- _ podjetja, ki se na Nizozem- črtujejo. EŠO naj bi postal I skem ukvarja s celotno iz- generalni zastopnik nizo-1 zemske firme za Jugoslavi- _ jo. »V prvem delu mislimo I prevzeti samo to zastopstvo, I naša želja ^nadaljevanju pa z je, da počasi osvojimo tehno-1 logijo in jo vpeljemo pri | nas.« Ponudbe? Nekaj je zelo | konkretnih. Ena večjih je ti- ■ sta s strani trgovinske orga- ' nizacije ERA, ki bo gradila | trgovinski center in verjet- g no bodo pri tem z Esom | oziroma Remcom našli ■ skupni jezik. »V začetku mislimo, kot že rečeno, delati predvsem na montaži teh hal. Vendar | pa vidimo možnosti tudi pri ■ plasiranju ostalih proizvo-1 dov, gre za instalacije, tako | strojne kot elektro. Kasneje ■ bi se v posel lahko vključila I tudi delavniška proizvodnja | z izdelavo konstrukcij,« pra- _ vi Alt, ki s tem v bistvu vidi i tudi precejšnjo možnost, da I se pri tem zaposlijo presež- ! ki, ki jih bo ESO prikazal. | I delavo objektov. Pri tem ne Začeli bodo z montažno I ■ gre samo za kovinske kon- skupino osmih oziroma de- 5 ■ strukcije, ampak tudi za setih delavcev, ki jih bodo | I klasično gradnjo in gradb^- za to posebej izobrazili, ■ Ina dela pri cestogradnji. druge pa priučili. V končni J Remco pa se ukvarja z izde- fazi, tako razmišljajo v | I I lavo kovinskih hal izredno ESO, bi pri tem projektu | ■ lahkih konstrukcij. lahl-r» Helaln ètirirlpcpt linHi 1 Kaj je ESO vodilo k te- | mu, da z Remcom podpiše I najprej pismo o nameri, kasneje pa tudi trdnejšo po-I godbo? Tako vprašanje _ smo postavili Zdenku Altu, I vodji projekta za sistem ■ Remco v ESO. »Med drugim tudi konku- lahko delalo štirideset ljudi. Do podpisa pogodbe z | Remcom bo treba počakati | še vsaj pol leta, da ESO spravi v življenje dva ali tri | objekte. Tako je realno pri- ■ čakovati, da bo do podpisa ■ pogodbe prišlo v začetku | prihodnjega leta. (mkp, B.M.J 21. marca 1991 AKTUALNO naè čas stran 5 Obrtno združenje Velenje Samozaposlovanje ja, kakovost ne Tehnološki presežki, razmere v gospodarstvu, strah pred izgubo službe, skoraj povsem ustavljen tok novih zaposlitev, pomanjkanje delovnih mest občane dobesedno sili v iskanje možnosti za zagotovitev socialne varnosti. In ni malo takih, ki to vprašanje »rešujejo« z odpiranjem novih obratovalnic. Konec koncev to potrjujejo tudi nekatere številke. Lani se je v občini vpisalo v register rednih obrtnikov 87 občanov, 44 pa se jih je odločilo za popoldansko obrt. Do ponedeljka ta teden se je za tak korak odločilo 36 novih rednih obrtnikov in pet takih, ki preizkušajo uspešnost svoje dejavnosti v popoldanskem času. Na obrtnem združenju Velenje, kjer budno spremljajo dogajanja na področju zasebnega dela poudarjajo, da bo število obrtnikov gotovo še precej porastlo. Nenazadnje tudi zaradi republiške akcije »1000 novih delovnih mest« in prvega razpisa po pravilniku o pospeševanju drobnega gospodarstva, ki bo zbujal interes za odpiranje novih obratovalnic oziroma delovnih mest tudi z denarnimi spodbudami. Velik interes občanov za odpiranje novih obratovalnic je po eni strani razveseljujoč, po drugi pa nekoliko manj. »Če hočemo priti do željene kakovosti potem moramo sedaj v občini ta interes usmeriti. Gre za splošno občinsko politiko, ki bi se morala opredeliti do tega, katere gospodarske dejavnosti bomo podpirali in katere ne. Tej politiki nato podrediti vsa naša dejanja, poskrbeti za dodaten denar za zagon dejavnosti, pa tudi pridobitev poslovnega prostora za izvajanje slednje pri vsej stvari ni tako skromna zahteva,« komentira sekretarka velenjskega obrtnega združenja Sonja Jamnikar. Sicer pa to niso nove naloge, le da kam dlje od zapisa na papirju mnoge med njimi niso »prišle«. Po mnenju naše sogovornice je sedaj škoda izgubl jati besede o vzrokih za nazaj. Bolje bi bilo v najkrajšem času strniti moči, potrebe, možnosti. In če je odločitev skupna, potem se lahko kaj hitro nadejamo da bodo nosilci nalog po projektu, kar zasebno delo gotovo je, storili vse za popoln zagon usmerjenega razvoja osebnega dela v Šaleški dolini. T. P. Kakšna organiziranost v prihodnje? Marsikdo se je verjetno vprašal, zlasti seveda pripadniki civilne zaščite, zakaj ni več toliko usposabljanj in praktičnih vaj, kot so jih imeli pripadniki v preteklosti. Sicer pa zapišimo, da je tik pred sprejemom nov republiški zakon o obrambi in zaščiti, ki ho bistveno vplival na novo organiziranost civilne zaščite. O tem in o drugih vprašanjih smo se pogovarjali z načelnikom občinskega štaba CZ Velenje Igorjem Narak-som. »Trenutno usposabljanja pripadnikov CZ res ne potekajo, to pa ne pomeni, da aktivnosti na področju zaščite in reševanja mirujejo. Znano je, da je v pripravi sprejem novega republiškega zakona o obrambi in zaščiti, ki bo na novo urejal tudi področje zaščite in reševanja.« 9 Katere so novosti tega zakona? »Najpomembnejša novost je uvajanje enotnega sistema zaščite in reševanje, ki ga bodo sestavljale gasilske organizacije in društva posebnega pomena kot so jamarji, gorski reševalci in drugi ter seveda dosedanja civilna zaščita. Natančno bo tudi opredeljeno v kakšni obliki in času se posamezni dejvniki tega sistema vključujejo v delo zaščite in reševanja.« 9 Kaj bo s sedanjimi pripadniki CZ? »Enote civilne zaščite ostajajo v vseh življenjskih in delovnih okoljih, vendar v obsegu, ki je potreben za reševanje na osnovi ogroženosti. V občini Velenje načrtujemo, da bi zmanjšali število pri- padnikov za približno dve tretjini. V krajevnih skupnostih kjer so gasilska društva v prihodnje ne bo več splošnih cenot CZ.« 9 Kako bodo potekale aktivnosti o novi organiziranosti? »Po sprejetju novega republiškega zakona bomo v občini Velenje morali spremeniti tudi dosedanje in do novega zakona veljavne predpise. Mislim predvsem na odlok o organiziranosti in delovanju CZ, organizacijski shemi in še na nekatere spremljajoče dokumente. Najprej bomo začeli s formiranjem in po-polnjevanjem enot CZ in s pripravami na delovanje celotnega sistema zaščite in reševanja.« 9 V zadnjem času se pogosto postavlja vprašanje, zlasti na občnih zborih, v kateri resor naj bi v prihodnje spadalo gasilstvo. V resor ljudske obrambe, notranjih zadev ali naj deluje samostojno? »Doslej veljavni zakon opredeljuje delo gasilskih organizacij skupaj z LO, osnutek novega zakona pa govori o prehodnem obdobju do spremembe slovenske ustave, ko naj bi gasilstvo delovalo v enotnem konceptu zaščite in reševanje, torej tudi s sodelo- Kako SP V po novem? Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje praktično že precej časa ne deluje. Je zgolj na papirju. Kakšne pomembne dejavnosti pa v zadnjem času ni bilo čutiti. Zato se je sekretariat za javne gospodarske dejavnosti občine Velenje odločil predlagati novo organiziranost SPV-ja. Pripravljen je tudi že program in finančni načrt za letos. In kakšen bo SPV v prihodnje? Sestavljen bo iz več komisij: komisije za izobraževanje, komisije za prireditve in tekmovanja, komisije za tehnično prometno preventivo in komisije za informiranje in propagando. Vse komisije imajo tudi svoj plan dela. Po novem bo SPV štel štirinajst članov, to je enkrat več kot prejšnji, sestavljen pa bo iz predstavnikov različnih organizacij organov in drugih. Prav tako ne bo več pod okriljem skupščine, temveč bo odgovoren izvršnemu svetu, ki bo poskrbel tudi za financiranje. Po finančnem načrtu in pia nu dela vseh komisij bi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu potreboval okoli 190.000 dinarjev. Nekatere naloge, ki se jih bo svet lotil takoj po konstituiranju so: sodelovanje s šolami, priprave na kolesarske izpite in izvedba le-teh, usposabljanje šolske prometne službe, tečaj za voznike koles z motorji, pregled prometnih objektov in ukrepanje na podlagi ugotovitev in tako naprej. Zapišimo, da je za predsednika SPV predlagan Julijan Slemenšek, ki je kandidaturo tudi sprejel. B. M. O delu in življenju invalidov (4) Delovanje društva invalidov Velenje Kdor je pospremil tri dosedanje prispevke v Našem času o problematiki invalidov, bo gotovo razumel, kako nujno je, da poleg uradnih ustanov deluje še organizacija delovnih invalidov, Društvo invalidov Velenje. Kdor ima možnost, da se vključuje v njegow program dela, ima lepe možnosti, da reši kakšno stisko, da uredi svoje pravice in da se včasih sprosti. Jih pa ostaja najbrž lepo število, ki zaradi oddaljenosti, svojih socialnih razmerr in zaradi invalidnosti, ne morejo sodelovati pri društvu. Tem bi naj pomagalo okolje, soseska, ljudje... In prav tem je namenjeno naše pisanje. Društvo invalidov v občini ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 11.3. 1991, do 17. 3. 1991 so bile na posameznih postajah v občini izmerjene naslednje povprečne 24 urne koncentracije SOj in maksimalne 1/2 urne koncentracije SOj v zraku: AMP 11.3. 13.3. 14.3. 15.3. 16.3. 17.3. SOS. 1 2 0,01 0,03 0,04 0,24 0,03 0,52 0,02 0,05 0,04 0,32 0,02 0,05 0,02 0,04 TOP. 1 2 0,01 0,04 0,03 0,21 0,08 0,55 0,02 0,14 0,04 0,52 0,03 0,14 0,05 0,33 v.v. 1 2 0,01 0,03 0,05 0,43 0,03 0,23 0,01 0.02 0,08 0,74 0,05 0,52 0,09 0,87 ZAV. r 2 0,01 0,05 0,04 0,18 0,11 0,25 0,03 0,06 0,01 0,69 0,07 0,28 0,06 0,22 VEL. 1 i 0,01 0,02 0,02 0,07 0,01 0,03 0,01 0,06 0,01 0,03 0,02 0,03 0,01 0,04 G.G. 1 2 0,01 0,02 0,01 0,03 0,02 0,20 0,02 0,05 0,02 0,07 0,02 0,04 0,02 0,03 1 povprečna 24 urna koncentracija 2 maksimalna 1/2 urna koncentracija Polurna koncentracija SO* 0,75 mg/m1 zraka je bila prekoračena v naslednjih terminih: 17. 3. 1991 Veliki vrh 8:00-8:30 ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA ' Velenje šteje 3220 članov (ni nujno, da so vsi invalidne osebe). V organizacijo so vključene vse skupine invalidov, tudi slepi, slušno prizadeti in nekateri drugi. V društvu deluje šest aktivov delovnih invalidov ter trije po-verjeniški odbori v krajevnih skupnostih. Poleg tega imajo še pet poverjenikov, ki zelo odgovorno opravljajo svoje delo. Kot je povedala Lojzka ZALEZNIK, predsednica društva, je problematika invalidov iz leta v leto vse hujša. Zato je pisanje, informiranje o njej nujno. Predsednica je še povedala, kako so iz-vršlni odbor s strokovnimi sodelavci loteva posameznih problemov in dela. »Pri usposabljanju, zaposlovanju, izobraževanju, reševanju stanovanjskih težav, nudenju pomoči pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nudimo materialno in strokovno pomoč. V primerih, kot je bila lanska poplava, pa konkretno pomoč pri odpravljanju posledic. Invalidom pripravljajo precej razvedrilnih programov, da se spoznavajo, da pozabljajo na svoje tegobe. Vključujemo tudi šport in rekreacijo in za vse si finance zagotavljamo sami. Največja skrb, tako društva, kot posameznikov — invali- vanjem z LO. Poudarjam, da je zaščita in reševenje tako pomembno področje za varnost občanov, da bi bilo ob sprejemanju nove ustave nujno razmisliti o nadaljnjem razvoju in delovanju tega vprašanja.« 9 Kakšna bo bodoča usmeritev vašega dela? »Gasilske organizacije in CZ bodo v bodoče težišče svojega delovanja prenesle na reševanje nesreč, ki se lahko zgodijo v miru. To so predvsem nesreče pri prevozu in proizvodnji nevarnih in strupenih snovi, pa naravne in druge nesreče. Skratka, ne pripravljamo se za morebitno vojno, temveč za delo v mirnem času za vsakodnevne potrebe.« 9 Kako ocenjujete sodelovanje med CZ in gasilci? »Zadnje večje poplave v velenjski občini so pokazale, da je 10-letno skupno delo rodilo željene sadove. Izkazalo se je za učinkovito, brez večjih težav, še zlasti, ko je šlo za povezavo in skupne akcije. CZ že vrsto let opremlja posamezna gasilska društva z različno gasilsko opremo (te opreme je 60 odstotkov). Pomagali smo tudi pri nakupu nekaterih gasilskih vozil in pri opremljanju gasilskih domov. Nikoli se nismo vmešavali v poveljevanje in v društveno dejavnost gasilcev, to je prepuščeno zgolj njim samim. Prav zato menim, da bomo tudi v prihodnje dobro in zgledno sodelovali, v korist vseh nas in celotne družbe.« B. Mugerle dov, je v negotovem pričakovanju jutrišnjega dne. Zaposleni invalidi želijo ohraniti delo, kar se zdravim zdi nekako nerazumljivo. Kako bi gledali na tako, če bi se nekega dne znašli sami v takšni situaciji? Družba bi morala namenjati večjo pozornost invalidom, če se že sklicuje na to, da smo humana družba. V društvu invalidov imajo pravno posvetovalnico, ki ima zdaj največ dela. Med delavci brez zaposlitve se najde tudi vse več invalidov (stečaji, začasne ustavitve del). Strokovna pomoč je zato neobhodna. V domu upokojencev, na naslovu Bratov Mravljakov 1, ima društvo uradne ure vsak ponedeljek od 15.30 do 18. ure. Stalni svetovalci so Tomo Hudolet-njak, Edvard Centrih na terenu pa še Anton Stropnik, Jože Angeli ter Stane Žula. Tudi predsednica Lojzka Zalez-nik iz Aškerčeve 3 b Šoštanj (881 123) je pripravljena pomagati vsakomur in kadarkoli. To pa je že ekipa, ki vendarle daje veliko. Naj zaključimo serijo štirih prispevkov o problematiki delovnih invalidov z mislijo, da moramo zdravi zares bolj skrbeti, da do invalidnosti ne bi prihajalo, če pa smo z njo že soočeni, moramo pomagati v največji možni meri. Jože Miklavc Gasilci in pripadniki CZ še naprej dru/no pri akcijah Učenci, starši in vsi drugi, kise odločate za nadaljnji študij. Radi bi vas opozorili na nekatere pomembne stvari | v zvezi z razpisom vpisa v srednje šole, visoke šole, fakultete in akademije. I — Dravograd, Trg 4. juli-1 ja 5, ponedeljek od 7.30 do I 14.30 — Mozirje, stavba TVD I Partizan, petek od 8.00 do I 12.30 — Radlje, stavba SO, pe-1 tek, od 8.00 do 13.00 — Ravne, Prevalje, trg 36, ■ sreda od 8. do 12.; od 13. | do 16. ure — Slovenj Gradec, Kopa-' lišča 17; četrtek od 8. do 14. | in sreda 14. do 16. ure. — Velenje, šaleška 19.™ sreda od 8. do 12.00 in od| 13. do 16. ure In še nekaj o nadvse po-1 membni akciji, ki jo organi- Najprej nekaj datumov, ki se jih morate držati 9 razpis vpisa na omenjene šole je izšel 19. marca. 9 prijave morate poslati na šolo do 12. aprila. 9 učenci, ki se boste v predvidenem roku prijavili za vpis, boste lahko, če se boste želeli iz kateregakoli razloga vpisati na kakšno drugo šolo, prenesli prijavo na željeno šolo do 10. maja. 9 če bo število prijav za program, kjer boste prijavljeni, preveliko, vas bo šola najkasneje do 1. junija obvestila o sklepu o omejitvi membm a1kclJ!' ^JO^gani-, vpisa (sprejemni izpiti). z,raJ° srednješolske fakulte- I * sprejemni izpiti bodo te in akademije. To je infor-| mativni dan. » Letos bo informativni I dan organiziran 22.in 23. | marca. Učenci osnovnih ■ šol, dijaki zaključnih letni-■ kov srednjih šol ter tudi ti-1 sti, ki želijo študirati ob de- ■ jyj lu, bodo obiskali šolo, ki jih ■ zanima. Tam bodo spoznali | 17 vse v zvezi z izobraževanjem ■ za poklic, (vrste programov, ' predmetniki, pogoji vpisa, | možnosti napredovanja in ■ v^uuiu ..«.j mul siu- nadaljevanja izobraževanja," dente ob delu: vse navedeno način in Potek šolskega de-1 velja seveda tudi zanje! Ker la> • • •)• V petek, 22. marca, bodo J lahko učenci obiskali šole | ob 9. uri dopoldan in ob 15. ■ uri popoldan, v soboto, 23. J marca pa le ob 9. uri dopol-1 - dan (možnost tudi za bodo-1 sta, kjer lahko dobijo na- če študente, ki bodo študi- " svet v zvezi z nadaljeva- rali ob delu), njem šolanja. Zavod za zaposlovanje Vele- ■ Svetovalna mesta so na „je ■ območju Zavoda za zapo- Srdan Arzenšek, dipl. psiho- | slovanje Velenje naslednja: |og ■ Na naš naslov pričakujemo vaša vprašanja vzvezi s pokli- I enim odločanjem. V kotičku poklicne orientacije bomo | objavili odgovore nanje! Uredništvo Našega čas^Jj za vse programe na isti dan, med 16. in 20. junijem, v pisni obliki. Šola vas bo o izidu obvestila najkasneje do 30. junija. 9 če se boste v predvidenem roku prijavili za vpis v program, se boste lahko do 10. junija prijavili za preiz kus znanja na šolo, ki je sprejela sklep o omejitvi vpisa. Prijavi boste priložili dokazilo o prvi prijavi. Opozirimo naj tudi štu pa zaposleni nimajo (vsaj v večini primerov) mnogo podatkov o šolah, programih, predmetnikih, pogojih razpisa zanje, organiziramo v času razpisa svetovalna me- Rudnik lignita Velenje i r i 4P i* ■ ■ ■ b ■ '' : RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1991/92 Stopnja zaht. Število štipendij — predelovalec usnja II. IV. Naziv poklica * izdelovalec usnjene galanterije * izdelovalec zgor. delov obutve * izdelovalec spod. delov obutve — dipl. inž. rudarstva VII. 3 — rudarski tehnik v.- 30 — leset tapetnik IV. — rudar za podz. prid. miner. — lesar širokega profila IV. surovin iv. 60 * mizar — dipl. inž. strojništva VII. 3 — obdelovalec lesa II. * energetika in procesno stroj. 1 * žagar * konstrukterstvo in gradnja str. 1 — dipl. ekonomist VII. * proizvodno strojništvo — inž. strojništva 1 * za denarništvo in finance VI. 2 * za ekonom, informatiko * energetika in procesno stroj. * proizvodno strojništvo strojni tehnik * jamski * zunaj strojni mehanik — rudarski V. mehanik IV. 20 * jamski * zunaj oblikovalec ko.vin — brusilec IV. 2 monter in upravljalec energetskih naprav — monter vodovodnih naprav IV. 1 dipl. inž. elektrotehnike VII. 2 * močnostna elektrotehnika * elektronika inž. elektrotehnike VI. 1 * avtomatika elektrotehnik energetik V. 7 * jamski * zunaj elektrotehnik elektronik V. 2 * jamski elektrikar energetik — rudarski elektrikar IV. 10 * jamski elektrikar energetik — obratni elektrikar IV. 2 * zunaj dipl. inž. računalništva VII. 1 računalniški tehnik v. 1 usnjarsko galanterijski tehnik (moški) v. 1 obutveni tehnik (moški) v. 1 17 3 4 3 prijavljanje Kandidati za razpisane štipendije pošljite ali prinesite prijave najkasneje do 15. maja 1991 na naslov: RUDNIK LIGNITA VELENJE, Partizanska 78, 63320 VELENJE. K skrbno izpolnjeni prijavi na obrazcu DZS-8.40, SPN-1, (Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic) morate priložiti: — kratek življenjepis z opisom izvenšolskih aktivnosti, socialnega stanja družine in poklica staršev, — fotokopijo zadnjega polletnega spričevala, — potrdilo o vpisu v šolo srednjega usmerjenega izobraževanja (višji letnik), — potrdilo fakultete o opravljenih izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in fre-kventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto, — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga občinska uprava za družbene prihodke), — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti, iz dela v podaljšanem delovnem času in iz drugih virov; če so starši upokojeni, priložite odrezek od pokojnine za december 1990). Kandidate opozarjamo, da pomanjkljivo izpolnjenih prijav ali prijav brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. IZBIRA KANDIDATOV Pri podeljevanju štipendij bomo upoštevali učni uspeh in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter socialnoekonomski položaj družine. Štipendije, ki jih razpisujemo za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surov in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas namreč obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami. Kandidati za te štipendije — za poklice rudarske, elektrotehniške in kovinarske usmeritve IV. in V. stopnje zahtevnosti, bodo pred sprejemom v šolo opravili še zdravniški pregled, kjer bodo ugotovili njihove sposobnosti za delo v jami. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili do 30. junija 1991. VIŠINA ŠTIPENDIJE: •<>«!Pirni Iz enim očesom spremljajo stop izbrali tudi učenci OŠ I dogajanja na kulturnem Veljka Vlahoviča Velenje, v I I »odru« mladih, vzbujala njej pa bo osrednja junaki- ! nja Pepelka. Učenci — kul- | _________________________ turniki OŠ Antona Aškerca | I temeljiteje »obdelali« za to Velenje so redni sodelavci J ---ir-i.__i._is---->= Naše besede. Tudi letos | ostajajo zvesti tradiciji. To- ■ krat hndn TA tn nrilnSnnct ■ I skrb. Vzroke za skromno udeležbo so najbrž nekoliko I temeljiteje »obdelali« za to I poklicani. Kakorkoli so pač takrat sklenili in kasneje tu- ----j-j- —..........j- . « m I di naredili, pa ima svojo po- krat bodo za t0 priložnost ■ I trditev v prijavljenih za le- PnPravili recital z našlo- | tošnje kulturno gibanje mia- vom Caroznanke. Zadnja ■ I dih. Kar 12 skupin se je na- Predstava tega dne pa bo ■ . mreč prijavilo za letošnjo odrsko delo Darilo se pred- | ■ občinsko Našo besedo, ki bo stavi v izvedbi škalskih gle- | I od 26. do 28. marca. dališčnikov. I Tako bodo tisti, ki si bodo . L*t0Š"j° obČjn?.k° Nl° | I ogledali katero od sodelujo- beSed° bo,d1° zfdnJ,.dan.' 28' ■ ■ ,i..„:.__„j... marca, sklenili ucenci — I Ljubno ob Savinji Ljudski godci in pevci Neizmerno je izročilo ljudskih godcev in pevcev v Gornji Savinjski dolini, tudi na Ljubnem in zlasti v njegovi okolici. Ljubno omenjamo zaradi tega, ker se v tem kraju že nekaj let zavzeto trudijo, da bi to bogastvo iztrgali pozabi in ga ohranili mlajšim rodovom. Prenekatero prireditev so v ta namen že pripravili, naslednja in primerno obogatena pa bo na vrsti 4. aprila. Op) Ičih skupin, na odru doma kulture v Velenju najprej vi I deli plesno-recitacijsko toč I ko učencev OŠ bratov Mra vijakov Lepa Vida, kultur gledališčniki OŠ Gustava-Šiliha Velenje. Najprej bo-1 do Frkolini »postavili« na I oder delo Pobalinostrahija, j I niki strojne usmeritve Cen- nat0 Pa še Prav'jico Eie Pe- - S tra srednjih šol so za to pri- r0C1 Muca Copatarica. Vse | I ložnost pripravili plesno- omenjene predstave bodo v ■ I zabavno točko »Large lager domu ku'ture v Velenju. I 5n"d<<' PH?d? V 'T Organizatorica Naše be- | ■ do predstavil, velenjski seHp 6/vp7a kliItlirnih nroa_ | PRIREDITVE 0 PRIREDITVE ■ gimnazijci. V domu kulture Sede .ZveKza. ^turnih or«a" ! ■ v Šmartnem ob Paki pa bo- ",zaC1JJob,c,n1e. \elenJe uPa' I I do popoldne tega dne dve da. bodo ljubitelji kulturne ■ predstavi, in sicer recitacij-J ska izvedba Bevkovega Pe-| tra Klepca (V njej se bodo I predstavili učenci 3. in 5. razreda OŠ bratov Letonje I iz tega kraja), nato pa bodo I na oder stopili še člani mia dinske gledališke skupine UUMIC _ dejavnosti mladih videli | med sodelujočimi tudi I Oder mladih AG Velenje, ! ki naj bi se tokrat predstavil I z Borovo šola noči. Vse prireditve si bo — ta- I ko kot vsa leta doslej — | OGLED BERNSTEINO-VE MOJSTROVINE WEST SIDE STORY V soboto, 27. aprila, se nam lahko pridružite na naši poti v München, kjer si bomo ogledali eno največjih mojstrovin mojstra Leonarda Bernsteina WEST SIDE STORY, ki prihaja v Evropo v originalni izvedbi iz Broadwa-ya. WEST SIDE STORY je musical, ki pripoveduje o zgodbah in usodah pouličnih otrok, ki so napol zrasli na cesti. Govori o mladostni ljubezni, o realnih socialnih odnosih, o prepirih različnih skupin ... Predvsem je to izraz ameriškega velemestnega življenja. Mladi ljudje se srečujejo v nekem času, na nekem prostoru ... To je moderna verzija Shakespearove drame Romeo in Julija, ki je polna romantike, humorja, spektakularnih plesnih vložkov. Prijave in informacije na telefon 853 574. NABUCCO V VERONI Še vedno se lahko prijavite za ogled ene najlepših oper Giuseppa Verdija: NABUCCO v veličastni rimski areni v Veroni. Odpotovali pa bomo dvakrat: 25. julija in 28. avgusta. Prijave in informacije na tel. 853 574. Cena aranžmana je 198 DEM oz. 1.782 din. Nudimo obročno odplačevanje: prvi obrok ob prijavi 180 din, nato pa še 9 x 178 din. Pohitite! COSI FAN TUTE ZA MLADINSKI ABONMA Koncertna izvedba opere Mozartova genialnost ni samo v tem, da je svoje opere napolnil s čudovito glasbo, temveč so tako edinstvene tudi zato, ker so bile resnično ogledalo človeškega vedenja. Njegove opere so polne resničnih oseb: vsaka opera zase je skrbno glasbeno orisana, ima dosledno dramatično dogajanje, pripeljano do viška. Koncertno izvedbo opere so pripravili učenci sopranistke Irene Baar. Ogledali pa si jo boste lahko v sredo, 27. marca ob 18. uri v domu kulture Velenje. Predstava je za mladinski abon- | Gledališča pod kozolcem iz ogledala posebna komisija -- Šmartnega ob Paki z delom in med njimi izbrala naj- I Iomaiuicga oo raKi z Martin Krpan v šoli. V sredo, 27. marca, bodo I na sporedu štiri predstave. I Program tega dne bo otvo-■ rila pionirska skupina 'šmarškega Gledališča pod boljše za področno priredi- | tev gibanja mladih. nivo* 33IBY0 ■ I I T. P. I ma in izven. ----^.vuu,™ |)UU 1. J Razstava Veronike Svetina V galeriji Vegrad v upravnih prostorih tega kolektiva je od srede tega meseca odprta razstava oljnih slik Veronike Svetina iz Velenja. Razstavlja novejša dela v oljni tehniki, na njih pa predstavlja pokrajine in tihožitja. Razstava bo odprta do 10. aprila. Veliki ■i« V soglasju s skušnjo stoletij sveto pismo uči človeško družino, da stvarni napredek, ki je velika človekova dobrina, prinaša s seboj tudi veliko skušnjavo. S prevračanjem reda vrednot in z zame-šavanjem zlega z dobrim namreč gledajo posamezniki in skupine samo na to, kar je njihovo, ne pa na to, kar je drugih. Tako pride do tega, da svet ni več področje resničnega bratstva, temveč da povečana moč človeštva grozi z uničenjem človeškemu rodu samemu. Če torej kdo vprašuje, kako je mogoče premagati bedno stanje, izpovedujejo kristjani, da je treba vse človekove dejavnosti, ki jih vsak dan ogrožata napuh in neurejena ljubezen do samega sebe, očiščevati in spopolnjevati s Kristusovim križem in vstajenjem. Človek, ki ga je Kristus odrešil in v Svetem Duhu napravil za novo stvar, mora in more ljubiti tudi stvari same, ki jih je ustvaril Bog. Od Boga jih namreč prejema in zato gleda nanje ter jih ceni kot prihajajoče iz božje roke. Žahvaljuje 'se zanje",Božjemu Dobrotniku; in ko upora- blja ter uživa stvari v duhu uboštva in svobode, postaja pravi posestnik sveta, kakor bi nič ne imel in vendar ima vse. Vse je vaše, vi pa Kristusovi, Kristus pa božji. Božja beseda sama, po kateri je vse nastalo, je postala človek in se je naselila med ljudmi na zemlji. Kot popolni človek je stopila v zgodovino sveta in si ko privzela ter povzela v sebi. Ta božja Beseda, Kristus, nam razodeva, da je Bog ljubezen, hkrati pa nas uči, da je temeljni zakon človeške popolnosti in zato tudi preobrazbe sveta nova zapoved ljubezni. Tistim torej, ki verujejo božji ljubezni, prinaša Kristus gotovost, da je vsem ljudem odprta pot ljubezni in da napori za vzpostavitev vesoljnega bratstva niso prazni. Obenem opominja, da je treba hoditi po poti ljubezni ne samo v velikih stvareh, ampak tudi in predvsem v navadnih okoliščinah življenja. Za vse nas grešnike je pretrpel smrt. S svojim zgledom nas uči, da je treba nositi tudi tisti križ, ki ga telo in svet nalagata na ramena tistim, ki se z vnemo trudijo za mir in pravičnost. .S svojim vstajenjem'je' bil Kristus postavljen za Gospo- da, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, in z močjo svojega Duha že deluje v srcih ljudi. In ne prebuja v njih le hrepenenja po prihodnjem veku, ampak že samo s tem tudi oživlja, očiš-čuje in krepi tiste velikodušne težnje, s katerimi si družina ljudi prizadeva, da bi napravila svoje življenje bolj človeško in bi si v ta namen podvrgla vso zemljo. Toda darovi Duha so različni. Nekatere Duh kliče k temu, da bi očitno pričevali za hrepenenje po nebeškem prebivališču in da bi to hrepenenje ohranjali živo v človeški družini; druge kliče k temu, da bi se posvečali zemeljski službi ljudem in s to svojo nalogo pripravljali snov za nebeško kraljestvo. Vse pa osvobaja, da bi se v odpovedi samoljubju in s privzemanjem vseh zemeljskih sil v človeško življenje stegovali nasproti prihodnosti, ko bo človeštvo samo postalo Bogu prijetna daritev. Kristus je za vse umrl, da tisti, ki živijo, ne bi živeli več sami sebi, ampak njemu, ki je zanje umrl in vstal. Odlomek iz Pastoralne konstitiicije o Cerkvi v se'da-. «jem svstu .... , Od 27. marca dalje Angela Ciglar iz Velenja Nagrada, da ! te kap! cev, prijateljev, sosedov ne more verjeti, da je bila ena od dveh njenih kartic v bobnu izžrebana za glavno nagrado. Kaj je sreča? Uh. Za nekoga je to zdravje, za dru-I gega lep avto, za tretjega so I to potovanja. Za Angelo Ci- Iglar iz Šercerjeve 15 v Velenju pa je montažna hiša Je- Ilovice, ki jo je zadela v nedeljskem žrebanju akcije I Podarim-dobim. I Res je vsa leta, odkar akcija poteka, namenjala raz-| voju slovenskega športa po ■ dve kartici za vsako žreba- ■ nje, vendar ji je doslej sreča «I vedno obrnila hrbet. Njena I vztrajnost pa se ji je tokrat bogato obrestovala, ■t Žrebanje je gledala doma I po televiziji, in ko je zasli-^ šala ob branju imena in pri-imka kartice svoje ime, spontanega vriska navdušenja ni mogla »ukrotiti«. »Uh, hiša je naša,« je ob tem uspela še reči. Temu, kar je rekla, ni mogla verjeti sama, njenim besedam ni mogel verjeti tudi fant, s katerim živi. Šestletni sin Boris pa je mamino navdušenje komentiral takole: »Zdaj bom pa lahko imel svojo sobico, kajne mami?« »Nisem si mislila, da bom kdaj kaj zadela, čeprav sem si pri vsakem žrebanju to želela. Tako! Pa me je obiskala sreča. Lojze Kolman ima res srečno roko med tolikimi nagrajenci tudi zame. Hvala mu,« pripoveduje Angela, ki še dan po žrebanju, po tolikih čestitkah sester, znan- »Hiše človek ne dobi kar tako in pogosto, zato je moje veselje nepopisno. Sicer pa je marec zame srečen mesec. V drugo bom postala mamica, lepšega darila pa si za rojstni dan, ki ga bom praznovala prihodnji četrtek, res nisem mogla želeti.« Da bi kdaj gradila hišo, ni nikoli razmišljala, o večjem stanovanju pa. 27,5 kvadratnih metrov velika garsonjera, v kateri živi Ci-glarjeva družina, je bila že sedaj premajhna. Ob povečanju družine še za enega člana — tega pričakujejo v teh dneh — pa bi bila prostorska stiska precejšnja. Možnost za rešitev stanovanjskega vprašanja je z montažno hišo »našla«, čeprav ob tej sreči sedaj tudi ni brez skrbi. Ne ve namreč, ali jim bo uspelo zbrati dovolj denarja za nakup parcele. »Če me je pri 27. letih končno našla sreča, ni vrag, da mi ne bi uspelo zbrati potrebne vsote,« je odločna. Bo igrala v igri na srečo oziroma v akciji Podarim-dobim tudi v prihodnje? Seveda, kajti če nič ne daš, tudi česar pričakovati ne moreš. Številnim čestitkam se seveda pridružuje tudi naše uredništvo. . , — tap, b. m. — 1 I I 1 i a i i i i i i i i i i i i i i i ■i Nova oblast pometa za staro V nekdanji občinski stavbi v Šoštanju smo odkrili v zgornjem nadstropju tole razdejanje. V času, ko natn na vseh koncih primanjkuje ustreznih prostorov za, recimo — obrtno dejavnost, ko se dokazuje, da le teh ni, je očitno le potrebno pogledati nekaterim lastikom holj pod prste. Sicer pa smo slišali da je nova oblast že naročila čiščenje tega razdejanja, ki ima menda takšno podobo že kakšni dve leti. Največ prekrškov smo naredili Velenjčani »Varnostne razmere na območju osmih občin celjskega območja so bile lani v primerjavi z leti poprej ugodne,« je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal načelnik UNZ Celje Stane Soršak. Ta je skupaj s sodelavci razgrnil podatke za lansko leto, ob nekaterih ugodnihvpa poudaril tudi take, s katerimi se na tem območju ravno ne moremo pohvaliti. Narašča namreč število kaznivih dejanj pri gospodarskem kriminalu, med takimi, s katerimi se srečujejo miličniki je vse več mladih, pa tudi s prometno varnostjo še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. Število hujših prometnih nesreč seje res zmanjšalo za 5,9 odstotka, toda hkrati so na cestah celjskega območja lani umrli trije udeleženci več kot leto poprej. Tako zvečevanje števila žrtev pa se nadaljuje še tudi v letošnjem letu. Drago Gojšek, ki je umrl pri sobotni nesreči na cesti med Zavodnjami in Slemenom, je bil že letošnja dvanajsta žrtev naših cest. Lani pa se je v vseh prvih treh mesecih smrtno ponesrečilo »le« deset udeležencev prometa. Od 745 hujših prometnih nesreč, kolikor jih je bilo na celj- skem območju, se jih je 98 zgodilo v velenjski občini, glede na leto poprej pa to pomeni zvečanje kar za 20,9 odstotka. Pri teh nesrečah so štirje udeleženci umrli. V mozirski občini je bilo takih nesreč 27 in se je število zmanjšalo za 15,6 odstotka, število mrtvih pa je bilo enako kot v velenjski občini. Med vzroki za prometne nesreče še vedno prednjačijo neprimerna hitrost, neupoštevanje prednosti, vožnja v vinjenem stanju, neprevidno prehitevanje ter nepravilno prečkanje pešcev — zaradi teh vzrokov se je zgodilo kar 89 odstotkov vseh prometnih nesreč. Lani so miličniki tudi obravnavali 97 prometnih nesreč, po katerih so povzročitelji zbežali. Na področju kriminalitete je bilo na območju UNZ Celje lani manj kaznivih dejanj kot leto poprej: na to ne vplivla padec pri splošni kriminaliteti, saj je bilo pri gospodarski kriminaliteti primerov nekaj več kot lani. Vendar gre zvečanje na račun lažjih primerov, ne pa težjih, kot bi nekateri pričakovali. Res pa je tudi, da bi ob bolj urejeni zakonodaji verjetno bilo kaznivih dejanj še več, tako pa je bilo nekaj »sumljivih« dejanj, ki pa jih v razmerah liberalizacije in oživljanja gospodarstva niso obravnavali kot kazniva dejanja. Pri klasični kriminaliteti so opazili precejšen (za četrtino) porast mladih storilcev (med 14. in XII. humoristični show Vsako leto okrog dneva »muče-nikov«, ki se je dolga leta skrival za larfo humoristov na več načinov, je v Velenju živo. Že zaradi podaljšanega praznovanja dneva žena, ki kar prav pride predvsem moškim. Da je zares tako, dokazuje zelo uspešna prireditev v Nami v Velenju, ko so se člani organizacije »40. mučenikov« sešli na letni zbor, imenovali so ga kar »humoristic show«. Zmanjšana Nama je bila povsem napolnjena in za tovrstno prireditev prodana že vnaprej. Le redki so bili, ki so prišli do mesta slučajno, vsi ostali so že tradicionalni člani te organizacije, že vrsto let. Letos so zborovali dvaindvajsetič, prihodnje leto pa nameravajo imeti še miting na prostem, na ustju rek Pake in Savinje. Ni jih bilo malo to soboto, ki so se programu v Nami do solz nasmejali. Poleg ansambla Šaleški fantje je igral tudi vedno popularni »the ribežl ensemble Tre-bože«, ki ga sestavljajo člani humoristov, izbor instrumentov pa omogoča špilanje tudi brez elektrike. Letos je v ansamblu nasto- Velenjčani smo že od»cepljeni« pila tudi mlada debitantka, ki je navdušila s svojim basom še pa še. Še pa še pa so blesteli tudi amaterski glumači, ki so predstavili »odcepitev« Slovenije od ljubljene domovine. Ko so prihajali v spremljavi glasbe »od Varda-ra . . .« ko so se poslavljali od Juge, je bilo ozračje skoraj ganljivo. Ko pa so opravili »cepitev«, pa je bilo kot na beograjskih ulicah pred dnevi. Burno, divje, mi-litantno. Razdružitev je potekala po precej trdi varianti, z batina-mi in žuganjem. Takoj, ko so žrtve odstranili, so opravili kronanje slovenskega predsednika, v bistvu kralja. Nekateri so ga okli-cali za »hišnika Slovenije Karan-tanije«, saj se ime Kučan po hu-moristično prevede v slovenščino nekako tako. V Nami je prvič v Sloveniji za-plapolala nova slovenska zastava, vsa rumena, na njej pa velika štruca kruha. Ljudstvo je vzklikalo kralju, siti smo iger, čas je za kruh. Tudi v grbu, ki so ga odkrili, je ena sama plamenica, sveča namreč, pa velik kos kruha, obdan s tradicionalnim vencem lipovih listov. Humoristi so imeli svojega Hamurabija, ki je razde- lil novo slovensko valuto, ni pa manjkal župnik, ki je vse to po-žegnal. Po svečanem nagovoru kralja Hišnika, se je začelo v Nami vsesplošno slavje, ki je trajalo dolgo v noč. Škoda, so nekateri menili, ko so se zbudili sredi nedeljskega dne, da je bila to le farsa, da nas do uresničitve tega scenarija ča- Krajevna pisarna v Šoštanju Krajani Šoštanja se nikoli niso sprijaznili, da so ostali brez krajevnega urada. Zato bo zanje sreda, 27. marca pomemben dan. Ob 15. uri tega dne, bodo namreč predali namenu krajevno pisarno. Ta bo v drugem nadstropju stavbe bivše občine, na Trgu svobode 12. Mnogi sprašujejo, zakaj bo to le krajevna pisarna in ne krajevni urad, sekretar sekretariata za notranje zadeve velenjske občinske skupščine dr. Vladimir Korun pa pojasnjuje, da zgolj zaradi opredelitev v občinskih aktih. Če bi se odločili drugače, bi jih bili namreč prisiljeni spreminjati, kar pa v tem trenutku, ko so predvidene spremembe pravno politične prerazporeditve republike Slovenije, ne bi bilo smiselno. Sama opredelitev te pisarne pa naj občanov ne moti, saj vsebina dela v njej ne bo prav nič okrnjena. Namenjena bo Šoštanjčanom in prebivalcem okoliških krajevnih skupnosti. Odprta bo ob tor- kih in petkih od 8. do 14. ure. To seveda pomeni, da bodo lahko občani ob torkih podali vloge oziroma zahtevke. Pooblaščeni delavec jih bo zbral in uredil potrebno na sedežu občine, v petek pa jih bodo občani lahko dvignili. In kaj vse bo mogoče postoriti v krajevni pisarni v Šoštanju? Med drugim dvigniti matične številke, izpiske iz rojstne, poročne, mrliške matične knjige, podati vloge za izdajo potnega lista, dobiti pooblastila za potovanje otrok in mladostnikov v tujino v spremstvu drugih oseb, podati zapisnike o izgubljenih potnih listinah ... S področja javnega reda in miru bo mogoče med drugim podati vloge za nabavo streliva. Žal pa ne bo mogoče, glede na tehnologijo v tej pisarni izdajati vozniških dovoljenj in registrirati vozil. * Občani pa bodo lahko dobili tu tudi ustrezna pojasnila, informacije, nasvete. (mz) 18. letom), veliko več kot doslej pa je tudi povratnikov. Iz vrst mladih je vse več storilcev, pa tudi žrtev. Pri javnem redu in miru beležijo največje povečanje, kar za 37 odstotkov. Vendar na UNZ pravijo, da ne gre za res tolikšno poslabšanje stanja, ampak številke bolj kažejo večjo občutljivost občanov in večjo aktivnost miličnikov. Največ prekrškov je obravnavala postaja milice Velenje in sicer kar četrtino vseh tovrstnih dejanj (skupaj jih je bilo 3179), na drugem mestu je Celje (18 odst.) in trejtem Žalec (II odst.). Velenje pa je tudi med občinami, kjer beležijo največji porast glede na leto poprej. Vendar pa lani tudi v tej občini niso zabeležili masovnejše oblike kršitve javnega reda in mira. (k) 99 let Jere Mori Najstarejša krajanka Staro vasi, Jera Mori, je v nedeljo, 17. marca, slavila 99. rojstni dan. Pred letom dni je praznovala pri vnukinji Olgi, letošnji rojstni dan pa je dočakala v Domu za varstvo odraslih v Velenju, saj jo noge nočejo več prav ubogati. Zraven obeh vnukinj, Olge in Slavke, ter pravnu-kov Mateje, ki ji je za rojstni dan narisala čestitko, Petre, Maje in Tadeja, ki ji je zapel za rojstni dan, so ji za 99. letnico čestitali tudi predstavniki Krajevne skupnosti Stara vas in ji zaželeli predvsem zdravja, da bi dočakala častitljivo starost — 100 let. Bica, kot kličejo domači Jero Mori, je povedala, da vnukinji Olga in Slavka dobro skrbita zanjo, veselje pa ji delajo tudi vnučki. (rp) ka še toliko muk. Škoda so dejali drugi, ki so iz petka do nedelje trepetali ob ponovnem žuganju iz Beograda. Nikakor pa ni škoda, če si ljudje včasih dajo duška tudi na tak način, kot velenjski mučeniki, saj vsakodnevne sivine že skoraj ni več mogoče prenašati. Jože Miklavc NAŠ BAROMETER CEN Ribe V Velenju imamo eno samo ribarnico, tisto, ki sodi v sklop Emone Kmetijskega kombinata Ptuj, ali na kratko Košake. V to, kako je založena, se danes ne bi spuščali, v primerjavi z ljubljansko, bi tako ali tako ostali brez besed. Kaj vse dobiš tam! Morda je nekaj resnice v tem, da so Ljubljančani rib na jedilniku, recimo vsaj enkrat na teden vajeni, da pogosto zavijejo v ribarnico, da tudi veliko kupujejo, da je Ljubljana morju bliže kot Velenje, pa vseeno? Z enim stavkom povedano — tam dobiš vse, kar ti srce poželi velikokrat več kot v kakšni obmorski ribarnici in tudi cene so zmerne. Kaj pa lahko kupite v Velenju? V glavnem skromen izbor zamrznjenih rib, razen ob petkih in sredah, ko se da kupiti sveže sardelce in šure, torek in sredo sveže postrvi, in krapa, ki živ plava v bazenu vsak dan. In cene: oslič brez glave — 55 dinarjev kilogram, oslič fileti 91 dinarjev, oslič paniran 136 dinarjev, skuše 46 dinarjev, škarpina 89 dinarjev, sardelce 25 dinarjev, štiri 27 dinarjev: med sladkovodnimi pa postrvi po 111 dinarjev za kilogram in krape po 55 dinarjev. Tu in tam lahko kupite z malo sreče tudi majhne škampe, okoli 100 dinarjev za kilogram, školjke pa le po naročilu. Recimo da jih naročite v sredo, dobite pa v petek. SäBST""-- «TS*)M»! NASVETI ZA LJUBITELJE CVETJA Kaj in kako bomo sejali? Topli pomladanski dnevi so nas zvabili na vrtove. Če smo postorili vse kot je potrebno, bomo sedaj pričeli s prvimi setvami. Pa še kaj bo potrebno postoriti, da bomo želi obilni pridelek. Najprej, da se spomnimo, kaj smo že doslej storili. Vrt smo si razdelili na gredico in ob tem upoštevali kolobarjenje. Naredili smo si setveni in sadilni načrt ter kupili kvalitetno seme. Tudi biokoledar naj visi na steni, da bomo sejali v času, ko je najprimernejše. In kaj se jemo v tem času? O tem v nadaljevanju naš stalni strokovnjak; vrtnar Stane Vanovšek. »Na vrtu že lahko sejemo korenček, petetšilj, mesečno redkvico, solato beriv-ko, pastinak, rdečo peso, radič solatnik, vrtno krešo, špinačo, blitvo, grah, bob in dišavnice. Posadili pa smo že česen in čebulo ter seveda šalotko. Vse naštete zele-njavnice sejemo na prosto. Ce želimo hitrejšo rast jih pokrijemo z rastno folijo ali pa naredimo tunel iz PVC folije. V takšnih pogojih bomo kaj kmalu nabirali solato, pa tudi korenčnice bodo prej skalile. Vedeti moramo, da je zemlja še vedno hladna in je zato kalenje počasnejše. V tem času pa sejemo tudi rastline, katere bomo sadili na prosto v času, ko ne bo več nevarnosti slane. Tako že sedaj sejemo kapusnice, solato, papriko, paradižnik, por, timjan in majaron ter cvetlice v zaprto gredo ali zabojčke, katere imamo v stanovanju. Sadike teh rastlin je največkrat bolje kupiti, saj vrtnarji vzgojimo kvalitetne sadike, katere dajo boljši pridelek. Da se bomo izognili slabi volji, če nam setev ne bo dobro uspela, bi vas želel opozoriti na nekaj vprašanj zakaj seme slabo kali? — setev v slabo pripravljeno zemljo — pregloboka in neenakomerna setev — setev v prehladno in prevlažno zemljo — setev v okuženo zemljo (zlasti v zaprtih gredah) — suša po setvi ubija komaj nakaljene klice — nepravilna uporaba herbicidov poškoduje klice — nepravočasno gnojenje zmanjšuje kaljivost — ptiči poberejo seme — seme do setve ni bilo hranjeno v suhem in hladnem prostoru — staro seme — izguba kaljivosti. Morda bomo z odgovorom na ta vprašanja imeli tudi več uspeha pri setvi. Pa še na nekaj moram opomniti. Sedaj je pravi čas, da damo na siljenje krompir za rano pridelovanje. Krompir nakaljujemo ali nacimi-mo kakšne štiri tedne pred saditvijo. Rani krompir pa sadimo običajno sredi aprila, seveda, če je zemlja že dovolj ogreta. Krompir nima smisla saditi, če je temperatura zemlje manj kot 8° C. Semenski krompir nakalimo v svetlem in toplem prostoru, kjer naj bo temperatura med 12 in 15° C. Gomolji so godni za saditev, ko so klice dolge okoli 3 cm. Ra-nejši pridelek dajo drobni gomolji, težki med 30 in 50 gr (velikost jajca). Želim vam veliko užitkov in veselja ob delu na vrtu. Ne pozabite pa, daje počasi treba pripraviti tudi balkonsko cvetje. Če nam je pozimi preveč odgnalo ga sedaj po-režimo in lončke ali korita prenesimo na svetel nekoliko hladnejši prostor. Rastline presadimo in pričnemo normalno zalivati. Z gnojenjem še malo počakajmo saj bomo zabojčke dali na prosto šele čez dober mesec. Na koncu pa naj izkoristim priliko in v imenu vrtnarjev Vekosa vsem materam čestitam ob materinskem dnevu.« —. ÉSSiiÉÉ w r » • ■« • . m Veleniski avtomob v ■ ŠTUDENTSKI KOTIČEK ANDREJ KREVZEL — v petek, 22/3-91 ob 21.00 v Placu — Prebuja se tudi kulturni odbor ŠŠK-ja. Ob otvoritvi svojih dejavnosti Vam ponujamo zanimiv večer s prvim od naših gostov — Andrejem Krevzlom. Slikar in književnik, delujoč v Šoštanju, bo v svoji pred — promociji predstavil prozni del svojih snovanj — književni prvenec >Sellitev poletja<, ki je izšel pri ljubljanski založbi Emonica (izid knjige je omogočila Zveza kulturnih organizacij Velenje). Na neuradno pred —promocijo in pogovor s pisateljem vljudno vabljeni predvsem študentje! Dragi Šalečani in Šalečanke. V današnjem kotičku bi se radi za trenutek pomudili v edini velenjski knjižnici »zlati jami«, kjer imajo naši someščani možost nakupa tiskanega zaklada. Na žalost pa ta možnost največkrat ostane kar skrita želja ali tiho razočaranje. No, saj ne rečem, da vrtičkarji in kuharice ne pridejo na svoj račun, pa tisti ki bi se radi teoretično podkovali o drevnih vzhodnjaških borilnih veščinah in se naučili trikov samoobrambe, kar v današnjih časih niti ni tako od muh. Možno je kupiti celo vrsto knjig ob katerih predvsem naše Šalečanke zvečer pozabijo na sivi vsakdanjik in ob zahodnem življen-skem blišču, kjer med in mleko tečeta v izobilju, z nasmeškom zatonejo v sen, sanjajoč ljubezni Victorie Holt v njeni najplemenitejši obliki. Tu pa se izbor začne počasi ožiti. Bodisi zaradi tako bore izbire ali zaradi slabega interesa. Vse to pa se nam dogaja ravno v času, ko nam kar naprej trobijo, kako pomembna je prosvetljenost pri naši poti v samostojnost-neodvisnost ? Pa so naši plemeniti gospodje pozabili, da smo na drugih področjih kulture malo tanjši, kot pri pevskih zborih. Da največja imena svetovne književnosti (celo nobelovci!) izhajajo v samozaložbah, ker na žalost ali sramoto niso tržno zanimivi. Da mora domači avtor, če hoče svoja dela spraviti v »promet« prejeti Prešernovo nagrado. Zato da je stvar v ravnotežju, pa pridno skrbijo naši občani, ki z enim očesom lovijo brezupno sivino, z drugim pa budno pazijo, da jim ne uide kakšna poteza z vrha s katero bi se jim izmaknilo že zagotovljeno mesto v novi slovenski zgodovini. In kakšno vlogo ima pri vsem tem velenjska knjigarna ? Seveda nobene. Tudi sama je počepnila v to sivino in zarila glavo v pesek, čakajoč na Godota, ki ga seveda ne bo. Tržno pa se vse bolj usmerja v prodajo suvenirčkov in priložnostnih daril. Upam. spoštovani someščani in drage someščanke, da boste pomagali razgnati to monotonijo in da nikoli ne bo prišla tista turobna nedelja, ko bo nekdo od naših potomcev na podstrešju našel zaprašeno, od plesni in knjižnih moljev načeto zbirko Prešernovih Poezij in z začudenim obrazom vprašal: »Was ist das Vater? Ich nicht verstehe.« Milko sejem Najdražji bmw, najcenejši (seveda) fico Očitno postaja velenjski avtomobilski sejem, z njim upravlja zveza šoferjev in avtomehanikov Velenje, zbirališče za vse tiste, ki ne vedo kaj bi počeli v nedeljo dopoldne. Vsako nedeljo je namreč na sejmu vse več obiskovalcev, med katerimi je največ takšnih, ki jih zanimajo cene jeklenih konjičkov, pa seveda takih, ki se na tem mestu srečajo s prijatelji in znanci in kakšno rečejo. To nedeljo tudi prodajalcev ni man jkalo, saj je bil ves prostor pred Rdečo dvorano dobesedno zatrpan z osebnimi avtomobili različnih znamk in različnih cen. Ob tako bogati ponudbi, sestavljali so jo kupci, prodajalci in omenjeni firbci, je gotovo prenekateri avtomobil tudi zamenjal lastnika. Povejmo, daje bil najdražji BMW 316 (1988), kije bil »na voljo« za 26.000 DEM, najcenejši pa Fiat 750 za »slabih« 9.000 dinarjev. Se nekaj smo lahko opazili na nedeljskem sejmu. Nakup nemških mark namreč in sicer po 13 dinarjev. Če torej niste kupili avtomobila, ste (lahko) kupili marke. Še nekaj cen: Renault 4, 1982, 3.000 DEM, Renault 9, 1982, 6.800 DEM, Renault 18, 1984, 8.500 DEM, Lada 1300, 1987, 8.200 DEM, Lada 1300, 1987, 7.900 DEm, Lada Samara, 1987, 8.800 DEM, Lada Samara, 1988, 10.000 DEM, Zastava 126, 1988, 4.200 DEM, Zastava 128, 1988, 8.000 DEM ali 100.000 dinarjev, Zastava 850, 1982, 2.700 DEM, Zastava 101, 1989, 7.700 DEM, Zastava 128, 1985, 5.500 DEm, Golf diesel, 1988, 16.000 DEM, Golf diesel, 1986, 13.200 DEM, Jugo 55, 1989, 6.700 DEM, Jugo 45, 1989, 6.200 DEM, Jugo Florida, 1989, 11.500 DEM itd. B. Mugerle kuharski nasvet Prazen krompir z gnjatjo Potrebujemo: krompir, jajca, gnjat, maslo. Krompir operite, skuhajte in ga olupite. Zrežite ga na listke in ga na masti popražite. Med praženjem ga posolite. Jajca trdo skuhajte in jih razrežite. Drobno na-režite tudi gnjat. V posodo denite malo masti, nato pa položite vanjo plast krompirja, nato gnjat in jajca in zopet krompir. Polijte s smetano in obložite s kosmiči masla. V pečici rumeno zapečite. Postrežete lahko s kislim zeljem ali solato. moda Spet mornarji Letos so v modi spet mornarji, natančneje povedano častniki, ki se le v nekaterih detajlih ločijo od lanskih in predlanskih: modra barva je letos tako temna, da je včasih videti že kot črna, modrina pa je kombinirana bodisi z belo, novost pa je v kobinaciji s slonokoščeno ali rumenkasto. Novi so tudi emblemi, ti so kot novost pogosto posuti kar med črte, veliko je zlasti našitkov, nekoliko manj pa je pri letošnjih mornarjih gumbov. Opto- * M me- ter / ' Gremo na morje Po tistem, ko so nas seznanili, da je letos zanimanje tujih turistov za Jugoslavijo dvakrat manjše kot je bilo lani (že lani pa je bilo precej skromno), bo imel domači gost po dolgih letih na voljo ves Jadran. Ampak, spet je tu ampak. Nas sicer ni (tako) strah kot je tujce, tudi dopust bi se našel, tudi za vreme se ni bati. Samo eno napako ima letos jugo turist — denarja nima. Bokot solate Odkar so travniki polni regrata, prve in najbolj zdrave pomladanske solate, imamo potrošniki priložnost, da bojkotiramo nesramne cene solate. Je še čemu podobno, da stane kilogram endivije več kot kilogram mesa ? Da o radiču ne izgubljamo besed. Fosni pa letijo Z Zagradišnikovo hišo o kateri smo v našem času že pisali, tesno ob njej je namreč zrasel prizidek k stanovanjskemu bloku, je pač križ. To dokazuje tudi tale štiri-metrski drog, ki je pred časom priletel na njegovo streho, jo prebil in_ obtičal v podstrešni sobi. Žrtev na srečo ni bilo, čeprav imajo pri Za-gradišnikovih v hiši tudi otroško varstvo. Zagradišnik hoče sicer parcelo, ki je trenutno ni moč dohiti, vendar pa bi bit že vseeno čas, da zgodba dobi normalen epilog. Kako uničiš krajevno skupnost V krajevnih skupnostih je denarja vedno premalo. Če pa se kdo še posebej znajde in pride do štampiljke, zlahka zapravi tudi več, kot je na njenem žiro računu sploh bilo. Da se to da, nam prišepetavajo krajani sosednje krajevne skupnosti. Kadar ni vratarja na občini slučajno manjka vratar, recimo, da zboli. potem se stranke lahko svobodno sprehajajo med malico po pisarnah in si ogledujejo nepospravljene akte. pa tudi kakšna stampiljka, kot f zgornjem primeru, bi lahko šla na potep. Mini »Karnevals show« Danes, v četrtek, bo v Velenju spet v znamenju pusta in se zato ne čudite, če boste naleteli na nenavadne osebe, ki se bodo nenavadno vedle. Lokalnega pusta bodo ugnali organizatorji letošnjega karnevala, torej »opisani« pustni-ki. Ker si bodo natočili čašo za zahvalo, priznanje ter čašo za minulo delo ter prihodnost, se v zgodnjih jutranjih urah ne bo čuditi, če bo cesta polna Grubeličev, ekologov, terito-rialcev, policistov in politikov. Velenjčane opozarjamo, da ne bo šlo za »izredno stanje«, ampak za »stanje izrednih«. Ni partizanov Ko smo pred letom dni govorili še o »partizanski« taktiki na Partizanski cesti (takrat so jo pričeli preurejali), se nismo zmotili v napovedi, da bo steklo še veliko bencina, preden bo tu promet, kakršen je projektiran. Čeprav zdaj zgleda, da se bo stvar uredila, so, pa spet ni denarja za dokončanje investicije, strokovnjaki pa si niso enotni, kaj s kolesarji. Če jih vržejo na cestni pas, bo le še nevarnost več, če pa bodo kolesarili po pločniku (še zlasti mope-disti), ne bodo pešci nič bolj varni kot doslej. Kaj tedaj? Počakamo na naslednjo pomlad! »Cepci« so se odcepili Ko je konferansje na sobotni burki humorističnega šova v Nami najavil osrednjo kulturno točko, »odcepitev«, je še dodal: »Tako dolgo smo mučkali, da so se nekateri cepci že odcepili. ..« Ni znano, ali je imel v mislih kakšne hrvatske občine, ali kar Srbijo ali še koga. Dejstvo je, da klasične odcepitve Slovenije od Jugoslavije ne bo več, ker drage domovine že ni več. Tudi dobro, saj se tistemu, ki se odcepi, reče skrajšano kar CEPEC- ■Rokomet Izgubili po podaljških Velenjska dekleta so bila v soboto prosta, ker so tekmo z igralkami Borova preložila na 7. april, fantje pa so gostovali v Karlovcu. Bili so zelo blizu zmage, saj so nekaj minut pred koncem vodili z 22:20 in nato z 23:21, vendar so zatem zaradi lastnih napak, pa precej tudi zaradi pristranskih sodnikov izgubili vodstvo. Sodnika sta namreč med drugim dovoljevala domačim zelo dolge napade, pač toliko časa, da so dosegli zadetek, gostom pa sta žogo zelo hitro odzemala. Podobna slika je bila v podaljških. V naslednjih dveh kolih bodo rokometaši Velenja gostitelji, v soboto se bodo v Rdeči dvorani sestali z ekipo Džakova. Igralke Velenja pa z Ino. -Nogomet- Znova samo točka Kje ste strelci, se lahko vprašamo po dveh odigranih tekmah Ve-lenjčanov v spomladanskem delu prvenstva. Podobno kot v 1. kolu v Žalcu tudi v drugem v nedeljo na domačem igrišču igralci Rudarja niso zmagali, saj so z Domžalčani igrali neodločeno 1:1, zadetek pa je dosegel Brdžanovič v 24. minuti z bele točke. Velenjčani so bili veliko boljši nasprotnik, imeli so številne priložnosti za dosego zadetkov, vendar žoge niso in niso mogli spraviti v mrežo; to še zlasti velja za Gorska, ki tudi z nekaj metrov oziroma s tako imenovanih stoodstotnih priložnosti ni zmogel premagati gostujočega vratarja. Domači igralci so imeli tudi malo smole, saj je v prvem polčasu eno izmed Golačevih žog zaustavila prečka, v drugem polčasu pa je bila žoga, ki jo je s prostega strela poslal proti vratom Domžalčanov Brdžanovič, tudi za nekaj centimetrov previsoka, saj je podrsala prečko. V naslednjem kolu bodo Velenjčani gostovali pri ekipi Jadran Lama. (vos) -Košarka- Reseni vseh skrbi Košarkarji šoštanjske Elektre so se z zmago poslovili od svojih gledalcev, saj je na sporedu le še eno kolo, v tem pa bodo gostovali v Rogatcu. Po 21. kolih so na osmem mestu z enaintridesetimi točkami, z dobro igro v zadnjem kolu in z ugodnim razpletom, pa se lahko pomaknejo še kakšno mesto višje. Točki proti predzadnji ekipi Eme Bistrica so Šoštanjčani osvojili brez večjih težav. Razen prvih nekaj minut, ko so gostje povedli s 6:7, so bili domači vse skozi boljši in vse do konca vodili. V drugem polčasu so gostje nekajkrat sicer znižali razliko na dve točki, toda tedaj so domači spet zaigrali zavzeteje in povečali razliko. Tudi na tej tekmi se je predvsem s trojkami izkazal Pipan, zadel jih je kar šest, bolje kot običajno je zadeval tudi Plešej, poleg ostalih pa je k zmagi precej prispeval tudi Tomic, čeprav je igral poškodovan. V ekipi še vedno ni bilo poškodovanega Mrzela, kot kaže pa Elektra v naslednji sezoni ne bo mogla upati na pomoč1 Leskovška, saj ga je disciplinska komisija zaradi nešportnega obnašanja na tekmi s Slovenom kaznovala z eno leto prepovedi igranja. vos -Odbojka- Stiri točke od sestih V 6. kolu spomladanskega dela v 1. SOL so igralke Topolšice Ka-juha klonile proti zelo dobri ekipi Krima iz Ljubljane, gostje so zasluženo zmagale s 3:0 in se tako še bolj učvrstile na drugem mestu. Fantje so z nekoliko ležerno igro izgubili prvi niz, potem so se zbrali, zaigrali kot znajo in ostale tri nize zanesljivo dobili. Ljubenke so gostile Mežico in gladko zmagale. Gostje so se nekoliko bolj upirale le v tretjem nizu, ko do v ekipi Ljubnega zaigrale tudi mlajše tekmovalke. Topolški ekipi v prihodnjem kolu gostujeta v Mežici proti istoimenskima ekipama, Ljubenke pa pri Pionirju v Novem Mestu. D. M. Mednarodni karate turnir Šoštanjski karateisti bodo v nedeljo, 24. mara, v Rdeči dvorani v Velenju organizirali mednarodni turnir za pokal Šoštanja. Sodelovale bodo mešane ekipe iz Nemčije, Švice, Italije, Avstrije, Grčije, Hrvatske, Slovenije, Žalca, Velenja in Šoštanja, ob tem pa bodo poskrbeli tudi za prikaz veščin kadetov miličniške šole. Kvalifikacije se bodo v nedeljo pričele ob 9. uri, finalne borbe pa ob 16.30. KAKO SO IGRALI JUGOTURBINA:ŠRK VELENJE 30:23, 13:12) ŠRK VELENJE: Stropnik, Čater 1, Krejan 3, Ramšak, German, Plaskan 3, Požun 6", Rozman, Vrečar, Voglar 8, Šerbec 6, Vajdl. RUDAR :DOMŽALE LEK 1:1 (1:1) Velenje — Igrišče ob jezeru, gledalcev 400, sodnik Kolarič (Ptuj). Strelca: 1:0 — Brdžanovič (24 - II m), 1:1 — Juršič (32). RUDAR: Dabanovič, Križan, Skrbinek (Grajfoner), Doler, Go-lač, Macura, Karič, Polovšak, S. Oblak (Javornik), Brdžanovič, Gor-šek. ELEKTRA:EME BISTRICA 96:78 (45:41) ELEKTRA: Pečovnik II, Pašič 3, Dumbuya 15, Lipnik 3, Pipan 29, Brešar 6, Plešej 15, Tomic 14. TOPOLSlCA:POMURJE 3:1 ( - 12, 10, 4, 5) TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Medved, Aravs, Zigon, Jeron-čič, Čop, Kugonič, Britovšek, Stakne. TOPOLŠICA KAJUH:KRIM 0:3 (-5, -8, -5) TOPOLŠICA KAJUH: N. in J. Stevančevič, Türk, M. in J. Hojak, Čelofiga, Goltnik. Kavnik. Ržen. Hasanovič. LJUBNO :MEŽICA 3:0 (9, 8, 14) LJUBNO: Skok, Jeraj, Mihalinec, Donko, Jezernik,Rifelj,Det-mar, Močnik, Bastelj, Košica, Marovt, Venek. ■Karate Eno zlato, tri srebra in dva brona Na republiškem prvenstvu v karateju so se člani velenjskega in obenem najstarejšega karate kluba v Sloveniji zelo izkazali. Osvojili so eno zlato in tri srebrne medalje ter s tem potrdili kvalitetno delo v klubu, zlasti delo dolgoletnega republiškega reprezentanta, izkušenega tekmovalca in trenerja Petra Pejkunoviča. Vsi štirje velenjski tekmovalci so si tudi zagotovili nastop na državnem prvenstvu v Črni gori, na katerega se uvrstijo le republiški finalisti. Naslov republiškega prvaka je v srednji kategoriji osvojil P. Pejkunovič, srebrne medalje so osvojili Cehaič v polsrednji, M, Pejkunovič v lahki in Mehič v težki kategoriji, Rodič iz Šoštanja je bil tretji v poltežki, Stojakovič (Š) pa v težki. -Alpsko smučanje- David zmaguje naprej Na Soriški planini je bilo republiško prvenstvo v slalomu za starejše pionirke in pionirje. David De Costa je letos skoraj nepremagljiv, saj je ž veliko prednostjo osvojil še naslov republiškega prvaka. Odlično formo in velike možnosti je David potrdil tudi v Topli na Koroškem, kjer je bil zadnji slalom vzhodne regije za pionirje. Tudi na tej tekmi je namreč z veliko prednostjo ugnai vse tekmece. Rezervne vojaške starešine telmovali na Golteh Pokal v trajno last Mozirjanom Na progi Beli zajec na Golteh je bilo v soboto, 16. marca, četrto tekmovanje rezervnih vojaških starše in v smuku in streljanju z malo-kalibrsko puško. Letos se je tekmovanja, ki so ga združili s tovariškim srečanjem, udeležilo preko 40 starešin iz občin Mozirje, Celje in Velenje. Ekipno je prvo mesto osvojila ekipa ZRVS-občinskega štaba TO Mozirje. To je bila njihova tretja zaporedna zmaga in so pokal prejeli v trajno last. Druga je bila ekipa ZRVS Škale, tretje mesto pa sta si razdelili ekipi ZRVS Podkraj-Kavče in Velenje. V posamični konkurenci so prva tri mesta osvojili predstavniki Mozirja Stefanovic, Trn-šek in Tratnik, ki so prejeli spominske medalje, najstarejši tekmovalec je bil Mihael Uranjek in najmlajši Jernej Prislan, oba iz Velenja, ki sta ob priznanju prejela še knjižno nagrado. Na kraju so si udeleženci zaželeli na svidenje prihodnje leto in obenem izrazili pobudo, da bi bilo prihodnje leto to tekmovanje republiškega značaja. Občinski štab TO in občinska konferenca ZRVS Velenje se zahvaljujeta vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi tega tekmovanja. (bm) Prvomajski prazniki v Poreču Velenjska športna zveza bo tudi letos organizirala družinski trim vikend v Poreču. Takšna oblika preživljanja prvomajskih praznikov je namenjena zlasti tistim družinam, ki imajo rade tako organizirano rekreacijo pa med letom nimajo dovolj možnosti za te aktivnosti. Poskrbeli bodo za rekreacijo za vse starostne strukture v različnih športnih panogah. V ceno je vključen avtobusni prevoz, štirje polni penzioni v hotelu B kategorije, dodatno kosilo, najemnina za športne objekte (razen za tenis), organizacija in vodstva. Udeleženci bodo na pot krenili 27. aprila ob 6. zjutraj izpred Rdeče dvorane, domov pa se bodo vrnili 1. maja popoldne. Prijave sprejemajo na sedežu Športne zveze Velenje na Foitovi 2 do 8. aprila; za odrasle je cena 1.400 dinarjev, za otroke do 11 let v sobi s starši 900 in za otroke do 11 let v lastni sobi 1.100 dinarjev; z lastnim prevozom so cene nižje za 160 dinarjev. gorenje GORENJE ELEKTRONIKA, d.o.o. Partizanska 12 VELENJE Družba z omejeno odgovornostjo Gorenje Elektronika, Partizanska 12, Velenje objavlja prosto delovno mesto — VODJA IZVOZA Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — diplomirani ekonomist — najmanj dve leti delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega jezika — pasivno znanje angleškega jezika Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih (8) dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje Elektronika, d.o.o., Področje KOISZ, Partizanska 12, 63320 Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 4 GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE Imate ambicije na področju gostinsko-turistične dejavnosti? Želite vrhunsko kakovost? Želimo, da v čudovitem okolju, kjer se prepletata zgodovina in MittuYànaroda ->n»u ri», uresničite sVòì&'ìdeje Wrfdlenja! — ■i : i, i; \ ( : i i - - n GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE objavlja po sklepu Zbora delegatov z dne 4. 3. 1991 ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV ZA GOSTINSKO-TURISTIČNO DEJAVNOST V PROSTORIH GRAŠČINE VRBOVEC, NAZARJE 22 Predmet oddaje so kletni prostori v izmeri 250 m!, z dodatno možnostjo najema prostorov v pritličju — okrog 100 m2. Nudimo vam prostorsko možnost ureditve parkirnih prostorov in vrta ob sotočju rek Savinje in Drete. Dodatne informacije: tel. 831-716. Ogled prostorov po dogovoru. Pisne ponudbe pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Gozdno gospodarstvo Nazarje, Nazarje 22, 63331 NAZARJE. NOVA GENERACIJA ZA LEPŠE PRIHODNJE DNI — Škoda so dejali veseli in obenem srečni predstavniki RTC Golte v ponedeljek popoldne, ko so krstili dva nova teptalca za sneg znane firme Leit-ner, ki sodita v najnovejšo generacijo takšnih strojev in jih je trenutno v Sloveniji še zelo malo. Škoda seveda zato, ker so ju dobili s precejšnjo zakasnitvijo, zimska sezona s smuko se namreč neizogibno bliža koncu, veseli in srečni pa so bili zaradi dejstva, da bodo prihodnje zime zadovoljili vse potrebe smučarjev in občasnih negodovanj zaradi urejenosti prog zagotovo ne bo več. Botra sta bila Alfred Božič, predsednik izvršnega sveta SO Mozirje in Žare Frančeškin, podpredsednik KPO sozda Merx, med gosti, ki so nova stroja tudi lastnoročno popeljali po strminah, pa sta bila tudi direktor velenjskega premogovnika Franc Avberšek in pomočnik sirektorja LB Celje Jože Veber. (Tekst in foto: jp) Vabimo vas na občni zbor ZŠAM, ki bo v petek, 22.03J99Ì ob 18. uri v prostorih gasilskega doma IfeijEiASJz z naslednjim dnevnim redom: /. Izvolitev organov konference Poročilo komi si j Razprava po poročilih Podelitev jubilejnih nagrad Razno Upravni odbor ZŠAM Sodelovanje z Gorenje — Servisom Od jeseni leta 1981, ko je šola pričela z vzgojno-izobraževalnim delom smo si delavci šole prizadevali, da bi našli partnerja v eni od mnogih delovnih organizacij v naši dolini. Po nekaj letih smo ga tudi našli v tedaj mladi in uspešni delovni organizaciji HPH. Toda, kaj, ko je bilo to naše druženje kratko in ponovno smo se pričeli dogovarjati z nekaterimi delovnimi organizacijami, vendar je na našo žalost vse ostalo le na dogovorih. Pa vendar se nam je nasmehnila sreča, ko smo leta 1988 potrkali na vrata direktorja Gorenje-Servis gospoda Todorja Dmitroviča in pričeli s konkretnimi dogovori. Kljub situaciji, ki tare naše gospodarstvo so delavci Gorenje-Servis pokazali veliko posluha in pripravljenosti za sodelovanje. Tako smo leta 1988 to naše sodelovanje tudi formalno uveljavili. Moramo se pohvaliti, da je naše sodelovanje z kolektivom Gore-nje-SERVISOM zares odlično, da sodelovanje ni samo formalno dokazujejo najrazličnejša kulturna in športno-rekreativna srečanja delavcev. Najbolj smo veseli pomoči Gorenja-Servisa na vzgojno-izobraževalnem področju. Predvsem moramo tu omeniti: — strokovni seminar iz osnov računalništva za učitelje, — opremili so nas s sistemom kabelske televizije (mreže), — v trajno last so nam podarili osebni računalnik z tiskalnikom, — organizirali sc nam več informativnih ogledov njihovih obratov, tako za učitelje kot za učence, — materialno so nas podprli pri izdaji šolskega glasila, — brezplačno nudenje servisnih uslug za gospodinjske aparate, ki jih imamo na šoli, — sofinancirainje pri nabavi učne tehnologije, — pomoč prri nagrajevanju najbolj uspešnih) učencev (na raznih tekmovanjih), Vsekakor pa sodelovanje ni enostransko, saj kot vzgojno-izo-braževalna ustanova skušamo Gorenje-Servisu nuditi dejavnosti, ki so zanimive in aktualne za njihovo delovno organizacijo. Predvsem so to razne kulturne prireditve (nastopi manjših kulturnih skupin, organizacija likovnih razstav .. .), potem športno rekreativne dejavnosti (srečanja v odbojki, skupni izleti v gore . . .). Na šoli se zavedamo kako pomembno je poveziovanje z gospodarstvom, še več mam pa pomeni občutek, da nam v Gorenje-Servisu prisluhnejo, svetujejo, da lahko z njimi načrtujemo še kaj več kot nam zagotavljajo naša sredstva. Zelo smo ponosni, da znajo ceniti vzgojo in izobraževanje, saj nam vsem skupaj postaja vedno bolj jasno, da brez znanja ni prave bodočnsoti naše družbe. Naše sodelovanje je lahko vzor marsikateremu podjetju v naši dolini. V imenu učencev in delavcev-šole želim vsem delavcem Gore-nje-Servisa veliko delovnih uspehov, ustvarjalnosti in dobrega sodelovanja v prihodnje. Predsednik zbora delavcev OŠ bratov Mravljakov Velenje Zdravko Jamnikar Hvala, Rogla! Smo učenci 4. razreda osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, podružnica Topolšica. Že nekaj let smo poslušali kako učenci drugih šol hodijo na morje ali v planine in uresničujejo načrt šole v naravi. Mi pa smo žal vsa leta ostajali doma. Letos je bilo to drugače. Po prijaznem dogovoru z delavci na Rogli, ki so nam dali popust, se nam je večletna želja uresničila. Šolo v naravi smo preživeli v prečudovitem ambientu smučišč in športnih objektov na Rogli. Radi bi se zahvalili vsem delavcem športno rekreacijskega centra Rogla, ki so nam čas preživet z njimi naredili lep in poučen, saj so nam omogočili, da smo se poleg smučanja seznanili še s Pohorjem in njegovimi posebnostmi. V času, ko nismo smučali so nas obiskali coklar, lovec in turistični delavec ter nam potešili našo radovednost in nas macsiče^ sa natlčili. Vsi učenci smo se naučili smučati. Zahvala gre naši učiteljici Nataši Stevančevič. Za varno in prijetno pot na Roglo in nazaj se moramo zahvaliti gasilcem Topolšice in našim staršem. Na koncu naj še rečemo, da smo preživeli pet prijetnih dni, se mnogo naučili in le želimo si lahko, da bi to ponovili tudi prihodnje leto. Učenci 4. razreda osnovne šole Topolšica (po smučarsko Netopirji) Zakaj kupiti nekaj, česar ne potrebuješ V KS Šalek lahko že dobri dve leti spremljamo satelitski program. Ko smo se nanj prijavljali v celi velenjski občini, sem bila članica odbora za informiranje pri nekdanji SZDL. Domala na vsaki seji tega odbora smo to področje obravnavali, zato približno vem, kako je potekalo in koliko težav je bilo z vpeljevanjem KRS. Vem tudi, da je ceneje in enostavneje priključiti KRS vsem stanovalcem v bloku, kot priključiti posamezne stanovalce. Naša družina prispevka za priključek satelitskih programov ni plačala in kot vem vsaj še nekaj stanovalcev v našem bloku ne. Pri nas doma smo menili, da satelitski program ni tako kvaliteten, kot se govori oz. da nam ne nudi tega, kar bi želeli gledati. Poleg tega pa štirje jugoslovanski televizijski programi (TV SL I, TV SL 2, HTV I in HTV 2) zadovoljujejo naše majhne potrebe po gledanju televizijskega programa. In zato — in samo zato — prispevka nismo plačali. A satelitske programe so nam priključili kot vsem drugim, plačnikom seveda. Najprej za mesec dni: rekli so poskusno, da si bomo morda potem premislili in prispevek le plačali. Mi si nismo premislili, izklopili pa nas tudi niso. Tako zdaj že dobri dve leti lahko gledamo satelitske programe. Postrani nas gledajo tisti sosedje, ki so plačali, pa vedo, da mi nismo, z oglasnih desk nam odbor za izgradnjo KRS vsake toliko »zagrozi«, da nam bodo zdaj pa čisto zares odklopili signal, če do takrat in takrat ne plačamo navedenega zneska. Ne vem, zakaj bi morali po vsej sili kupiti nekaj, česar ne potrebujemo. Da satelitskih programov ne bomo gledali, smo se pri nas doma odločili že pred dvema letoma, kako bodo — kdorkoli — to storili, pa ni naš problem. In za nameček je nedavno predsednik sveta KS Franc Rogan za Naš čas izjavil (NČ 10/14.3.91), da se »vsi neplačniki (kabelskega sistema) posmehujejo tistim, ki so plačali«! Kar se mene tiče, se ne posmehujem nikomur, ki je prispevek plačal, kvečjemu se bom začela tistim, ki v nekaj letih še niso »pogruntali«, kako izvršiti »kazen« za neplačnike prispevka — odklopiti satelitske programe. In da ne bo koga skrbelo — naročnino za satelitske programe 45,00 dinarjev (prej 40,00 dinarjev) redno plačujemo in skrbimo, da za več dinarjev tudi ne gledamo satelitskih programov. Diana Janežič Za ogled izbrali »snežni dan« Jeseni leta 1979 sta Napotni-kova iz Florjana dovolila velenjski komunalni skupnosti, da gradi na njunem zemljišču čistilno napravo. Ob tem se je investitor obvezal, da bo povzročeno škodo povrnil, zemeljske površine pa uredil in vzpostavil prvotno stanje. Lastnika sta zahtevala odškodnino po kriterijih »statusa kmeta«. Težave pa so tako z odškodnino kot z ureditvijo zemljišča, ki je še vedno razdejano. Po zemljišču je nasute ogromno zemlje, ki drsi in nastajajo plazovi (na spodnji sliki), urediti pa bi bilo treba tudi dostavno cesto. A Napotnikova ostajata sama s svojimi problemi. Februarski obisk predstavnikov Vekosa in velenjske vlade (Milan Ramšak, Marija Tekavec in Viktor Robnik) je bil pravzaprav ena velika ironija. Za ogled zemljišča so si namreč izbrali dan (eden redkih v zadnjih štirih zimah), ko je zapadlo kar nekaj deset cm snega. Potrpljenja je konec in Napotnikova sta že vložila tožbo, tako za odškodnino kot vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje. Ob vsem tem se velja vprašati, kako je bilo mogoče izdati gradbeno in nato obratovalno dovoljenje za objekte, ki stojijo na zemljiščih, katerih lastnika sta še vedno Jernej in Marija Napo-tnik. Za zemljišča plačujeta davke, družba pa svojih obveznosti do njiju ne poravna? LOJZE OJSTERŠEK Odgovor na članek gospoda Lipnika w Črne gradnje odmevajo V X. številki Našega časa, z dne 14. marca 91, se je oglasil tudi sam predsednik sveta krajevne skupnosti Staro Velenje, gospod Franc Sever. Dolži me vsega mogočega, kar pri njem ni nič tako nenavadnega, temveč je to njegova vsakodnevna folklorna navada. Prvič mi piše v imenu krajevne skupnosti v funkciji predsednika sveta. Povedano drugače — o tem so pač razpravljali in tako sklenili. Proti koncu pa še naklada o svojem privatnem razmišljanju ... o meni. Moj odgovor. Ne čutim prav nobene potrebe, da bi do podrobnosti moral odgovoriti in se hkrati celo zagovarjati za svoje opravljeno delo v krajevni skupnosti Staro Velenje, v obdobju 1983—84 kot predsednik sveta, ter za obdobje 1985 — 86 kot predsednik skupščine. Moje in naše skupno delo je vidno in se ga bodo krajani, ki so v udarniških akcijah sami neposredno sodelovali in to kar štiri leta; delali so zase: izgradnja in dokončanje toplovoda, sekundarni in primarni del ter toplotne podpostaje, preimenovanje ulic, izdali smo almanah, uvedli krajevni praznik, sodelovali v izgradnji nogometnega igrišča za gradom, sodelovali pri cestni obvoznici, kar je bil prvi predpogoj za obnovo Starega trga, uspešno izpeljali referendum, ulično razsvetljavo na Žarovi cesti in še kaj. Pri nobeni črni gradnji, še manj pri njenem rušenju, pa nisem imel prav nič, čisto nič zraven. Ne kot predsednik sveta in ne kot pred. skupščine. V primeru Severja, so njegovo črno gradnjo preganjali in se nanj pritoževali krajani in sosedje iz te okolice. V primeru spora ob Partizanski cesti vprašajte pa prvo sosedo, verjetno pa o tej zadevi več vedo sedanje občinske inšpekcijske službe. Pa še to: ko sem nehal delati kot predsednik skupščine, sem vstopil v prostore KS samo ob volitvah in v nobenem drugem primeru. Ostale podrobnosti, ki jih navaja Sever, pa so izpod gostilniškega nivoja (obrekovanja in pranja perila) in ne čutim nobene potrebe, da nanje odgovorim. Kar me sprašujete v svojem privatnem imenu, pa diši po otročariji. Imam svojo hrbtenico in to tako pokončno, da se pred vami ne bom klanjal in če mislite, celo polagal račune. Pa še to: Sedanjemu vodstvu sveta krajevne skupnosti Staro Velenje želim, da bi se v svoji mandatni dobi s svojim delom vsaj približalo našim delovnim uspehom ... Toda ne z govorjenjem in obtoževanjem, ni namreč čas za luščenje »bučnic«. L. Ojsteršek Gospod Lipnik v omenjenemu članku »pušča ogenj in žveplo« na »grešnika«, ki si je upal polemizirati z njim na temo ekologije. Na parih citatih bom poskusil prikazati, kako in kakšne argumente uporablja gospod Lipnik v dokazovanju svojega mnenja. Na žalost je gospod Lipnik v dveh objavljenih člankih navedel nekaj nasprotujočih si trditev, ki jih citiram v nadaljevanju z minimalnim komentarjem. Citat iz članka gospoda Lipnika objavljenega v NAŠ ČAS 07. 02. 1991 »Iz časopisja smo zvedeli, da je sežig zdravil obdelal visokostrokoven in avtoritativen ZZV Maribor, center za varstvo okolja. Ocena imenovanega zavoda je zagovornike sežiga zdravil v TEŠ prepričala, da je predlagana tehnologija zadosten garant, da se navedeni sežig zdravil lahko izvede brez škodljivih vplivov na okolje. Sežig zdravil je torej administrativno strokovno obdelan in so zanj pridobljena formalna soglasja. Če temu verjamemo, je zadoščeno enemu izmed potrebnih pogojev za varen sežig zdravil.« Konec citata. Naslednji citat je iz članka gospoda Lipnika objavljenega v N. Č. dne 07. 03. 1991 tj. mesec dni pozneje. »V mojem odprtem pismu ni trditve o nestrokovnosti Zavoda za zdravstveno varstvo v Mariboru, TEŠ in Republiškega sanitarnega inšpektorata.« Konec citata. V prvem citatu navaja, da je sežig »administrativno strokovno obdelan« in da so »pridobljena formalna soglasja«. V stroki namreč do sedaj nisem slišal za administrativno strokovno obdelavo in formalno soglasje. Stroka pozna dejstva in na osnovi dejstev zaključuje. V naslednjem stavku nadaljuje »Če temu verjamemo . ..«, torej javnosti servirà, kako strokovnemu mnenju ni treba verjeti, ker je to mnenje samo »administrativno strokovno obdelano«. Na kratko, v prvem citatu brez nasprotnih argumentov oporeka strokovnemu mnenju Zavoda za zdravstveno varstvo, v drugemu citatu pa bi se rad temu izognil. Dvom v strokovne rešitve seveda ni nikakršen greh, uporaba dvomov v javni razpravi z namenom argumentiranja pa je popolnoma druga reč. Naslednji citat v nadaljevanju članka od dne 07. 03., »Na nek način je vendarle potrebno preveriti mojo nestrokovnost in strokovnost g. Jedovnickega v zvezi z nameravanim sežigom poplavljenih zdravil v kotlih TES. Prosil bom za stališče in izvedensko mnenje Mednarodno združenje lastnikov velikih parnih kotlov »VGB«. Konec citata. Mojo strokovnost v zvezi s sežiganjem zdravil ni potrebno preverjati, ker nikoli nisem trdil, da sem strokovnjak za sežiganje zdravil, kar tudi dokazuje dejstvo, da sem zahteval strokovno mnenje o sežigu zdravil pri ustrezni usposobljeni in pooblaščeni inštituciji. Glede na prej navedeni citat je očitno, da želi g. Lipnik pravzaprav preveriti strokovnost Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, čeprav trdi, da temu ne oporeka. Mislim, da je preverjanje strokovnih dejstev prava pot do resnice, če to preverjanje počnemo pri zato usposobljenih inštitucijah. Iskanje mnenja o sežigu zdravil pri organizaciji VGB (VEREINIGUNG DER GOSSKRAFTWERKSBE-TREIBERS, v prevodu Združenje upravljalcev velikih elektrarn), je jalov posel. Ta organizacija se ukvarja s problematiko obratovanja in graditve energetskih objektov in ne z problematiko uničevanja zdravil. Za oceno primernosti postopkov uničevanja zdravil so potrebna znanja iz farmacije, kemijske tehnologije in medicine, teh strok pa VGB ne vključuje v svojo redno dejavnost. VGB predvsem pokriva problematiko iz področja energetike po strojni, elektro, gradbeni in kemijski stroki. Za večino problemov v energetiki iz teh strok ima organizirane kvalitetne strokovne seminarje in založniško dejavnost. S farmacijo in medicino se ta organizacija ne ukvarja. Citat v nadaljevanju istega članka: »Poplavljena zdravila so pripeljali v TEŠ in jih nameravali sežgati pred 20. dee. 1990, ne da bi o tem obvestili občinski upravni organ.« in Citat iz članka g. Lipnika objavljenega v N. Č. dne 07. 02. 1991. »Zdravil ne bi sežigal neki visokostrokoven organ, pač pa kot- lovski strojnik v TEŠ, ki je usposobljen in izprašan za upravljanje velikih kotlov na prašno kurjenje« nista z ničemer utemeljena. Če bi g. Lipnik pazljivo prebral dokumentacijo, ki smo jo dostavili Upravi za varstvo okolja, bi v poročilu opazil točko, v kateri piše da bo sežig, razen s pomočjo delavcev TES, izvajan pod nadzorom strokovnih delavcev lekarne Bolnišnice Celje, in republiškega sanitarnega inšpektorata in da se bo o sežganih zdravilih vodil zapisnik. V istem poročilu, ki je datirano z 12. 12. 1990, je pod tč. 8 zapisano tudi, pred sežigom se obvestijo ustrezni občinski organi. Iz navedenih podatkov se vidi, da g. Lipnik za vsako ceno želi dokazati, da pristop problemu uničevanja poplavljenih zdravil ni bil strokovno zadovoljivo obdelan. Ne želim bralcem jemati čas z nadaljnjo analizo pisarjenja g. Lipnika, ker smatram da je z navedenimi citati zadostno predstavljeno slabo argumentirano in kontraverzno pisanje g. Lipnika o problemu sežiga zdravil. Zato tudi ne smatram za potrebno komentarja zmerjanje g. Lipnika z besedami lažno, jezi-kanje, politična morala itd., ker je to samo izraz njegove nemoči, ko je treba argumentirati trditve. Prepričan sem, da polemika te vrste ni koristna, ker ne vodi k razreševanju problema odpadkov. POPLAVLJENA ZDRAVILA SO NAMREČ ŠE VEDNO V BOLNICI CELJE, REŠITEV SE S TO POLEMIKO NI PRIMAKNILA NIČ BLIŽJE! Dosledno svojemu slogu mi na kraju članka g. Lipnik podtika pripravljenost za sežiganje odpadkov v TEŠ na škodo občanov. Takšne kvalifikacije najostreje zavračam, svoj odnos do problema odpadkov bom javnosti pojasnil v nadaljevanju. Moje stališče do problema odpadkov temelji na naslednjih spoznanjih. Ne obstaja univerzalni način za uničevanje odpadkov, tudi sežiganje to ni. Takšno trditev bom podkrepil z primerom. Če imamo npr. živosrebrne spojine, sežiganje ni primerno zaradi hlapnosti živega srebra, ki je znatna že pri navadnih temperaturah, pri višjih temperaturah pa se pojavi še več hlapov. Drugače je z večjim delom organskih snovi, ki pri sežiganju na nižjih temperaturah (do 850° C) kot produkte dajo ogljikov dioksid in vodo, za njih je sežig primeren način za uničenje. Drugačen postopek je potreben npr. za uničenje PCB (polikloriranih bifeni-lov), ki pri nižjih temperaturah ne izgorijo popolnoma, ampak dajo strupene produkte. PCB-i namreč razpadejo šele pri zelo visokih temperaturah, 1500° C in višje. Ta razlaga seveda ni nič novega, je pa primerna za dve ugotovitvi in sicer: NAČIN UNIČEVANJA ODPADKOV JE PREDVSEM ODVISEN OD NJIHOVE KEMIJSKE SESTAVE in KEMIJSKA SESTAVA ODPADKOV JE DEJSTVO, KI DOLOČA VAREN NAČIN RAVNANJA Z ODPADKI, tj. ali je smotrno odpadke uničiti, predelati ali odložiti V primeru živega srebra je jasno, da je odpadek varneje predelati in kontrolirano vskladišči-ti. V primeru organskih snovi, npr. PČB-ev, ki so zelo strupeni, je vsekakor varnejši način ravnanja uničenje po strogo kontroliranemu postopku, ker se na ta način strupa trajno znebimo. ToTej je možno postaviti splošno trditev, da je glavni pogoj za varno ravnanje z odpadki poznavanje njihove sestave. Pri današnjih možnostih kemijske analitike bi rekli, da določitev kemijske sestave odpadkov ni problematična. To je tudi res, če gre za male količine, pri katerih je možno vzeti realne vzorce za analizo, ki imajo zelo verjetno isto sestavo kot celotna količina odpadka. Nerešljiv problem se pojavi, če imamo veliko količino npr. 10000 m1 odpadka mešane sestave. Ni namreč postopka jemanja vzorca, ki bi zagotavljal povprečno sestavo odpadka, s tem bi tudi takšna analiza bila nezanesljiva in zato neprimerna kot osnova za odločitev o načinu ravnanja z odpadkom. Logično vprašanje je, kako sploh lahko rešimo večje količine odpadkov? V svetu je do sedaj obdelano in uporabljeno veliko načinov ravnanja z odpadki. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja sistem SELEKTIVNEGA RAVNANJA Z ODPADKI, ki je sestavljen iz več segmentov, in sicer; — selektivnega zbiranja odpadkov, sortiranje se vrši pri proizvajalcu odpadkov, — kontrola — skladiščenje, začasno dokler se ne nabere večja količina, — predelava — reciklaža — sežig — odlaganje. Pogoji za izvedbo takega načina ravnanja z odpadki so; — organiziranost — denar — lokacija za začasno skladišče, odlagališče in objekte za predelavo — usposobljeni kadri. — sodelovanje vseh prebivalcev in industrije ter inštitucij. Še par besed o tem, zakaj se vztrajno izogibam pojmom kot je »posebni odpadki« ali komunalni odpadki. Razlog za to je v tem, da danes, ko nimamo urejenega selektivnega zbiranja odpa-tkov, lahko predpostavimo tudi za komunalne odpadke, da vsebujejo predmete in snovi, ki v komunalne odpadke ne sodijo. Vprašajmo se, kje končajo izrabljene baterije, barve, topila, zastarana zdravila, zastarana škropiva, izrabljena olja (ki jih tako radi pokurijo v individualnih centralnih). . . Mislim, da je edina prava rešitev SISTEM SELEKTIVNEGA RAVNANJA Z ODPADKI. Kako si predstavljam selektivno zbiranje odpadkov pri gospodinjstvih? Vsako gospodinjstvo bi ločeno zbiralo organske odpadke (odpadki od zelenjave sadja žitaric . ..), odpadno stekleno embalažo, odpadni papir, kovinsko embalažo in plastične predmete ter embalažo. V prostorih za odpadke bi imeli za vsako vrsto odpadkov posebno posodo. S takim zbiranjem bi omogočili ponovno uporabo npr. stekla, papirja, kovin in plastike. Iz organskih odpadkov je mogoče dobiti kvaliteten humus, priliko za to imajo vsi, ki imajo vrtove. Koliko bi na ta način zmanjšali volumen in maso smeti, ni potrebno posebej razlagati. To bi tudi pomenilo veliko manjšo deponijo odpadkov. Za ostale odpadke, kot so npr. baterije, odpadna olja, zdravila itd. bi morali skrb za zbiranje zaupati trgovinam in dalje proizvajalcem teh produktov. Dober del tega sistema že sedaj obstoja, zbiranje papirja, kontejnerji za stekleno embalažo ... Industrijski odpadki zaradi količin in sestave izzivajo grozo in strah. Za to je seveda dosti razlogov v dosedanjemu ravnanju z njimi. Če pogledamo problem z druge strani, ugotovimo, da ti odpadki večinoma prihajajo iz proizvodnje z definirano sestavo, kar je prednost za ekološko varno ravnanje, kot sem uvodoma razložil. Čeprav vem, da nisem napisal nič novega, ker takšni sistemi v razvitem svetu delujejo, sem se odločil, da bo to moj prispevek urejevanju ravnanja z odpadki v Občini Velenje. Mnenja sem- da se je o teh problemih nujno potrebno čim prej začeti pogovarjati in začeti konkretno akcijo, ker KUP SMETI NEZADRŽNO RASTE. Danes ga puščamo pri miru. SPRAŠUJEM SE, KOMU GA PUŠČAMO? Strah pred odpadki je prisoten v toliki meri, da so včasih posamezne strokovno dobro zastavljene rešitve zavrnjene. Odpadki pa se kopičijo in rešujejo na najrazličnejše »črne načine« ki z ekološko varnimi načini nimajo nobene zveze. To je tudi glavni razlog, da o tem problemu razpravljam. Če se je tu že kaj konkretnega naredilo, to pozdravljam in podpiram z vsemi močmi. Razprave v javnosti, ki imajo za cilj diskvalifikacijo strokovnih rešitev, na koncu pripeljejo tako daleč, da dvomimo v vsako rešitev. Problem seveda med tem samo narašča. Prepričan sem, da že danes v naši družbi razpolagamo z dosti znanja in sredstev, da velik del odpadkov rešimo na ekološko varen način. Potrebna je samo dobra volja in pripravljenost za delo. Ta razprava je obenem moj prispevek in pobuda za reševanje problematike odpadkov v občini Velenje. S tem s svoje s trani končujem polemiko z g. Lipnikom o sežigu poplavljenih zdravil ne glede na njegovo eventuelno nadaljnje pisanje. ' ' „Märijan Jedovnicky dipl. ing. Le čevlje sodi naj kopitar... Tednik »Naš čas« običajno na hitro prelistam. Posebno kratek čas se zadržim pri rubriki dogodki in odmevi, kier ponavadi pogledam naslov in avtorja prispevka. Nekateri stalni avtorji so mi po svoje zanimivi, drugi pa spet dolgočasne »vaške klepetulje« — od vrat do vrat, kot, da jim je to priroje- Pri slednjih, ker so že dobro znani, ponavadi zmajem z glavo in listam naprej. Toda prejšnji teden me je sosed mimogrede na cesti povprašal, čes, a res, da gre za nestrokovno delo urbanistične inšpekcije in obenem nove vlade pri rušenju črne gradnje »Jusupovič«. Skomignil sem z rameni ne vedoč, zakaj gre. Ponovno sem moral seči po zadnji ter predzadnji izaaji tednika Nas čas, §a prelistati in članku v ru- riki in odmevi avtorja, ki ga običajno ne berem, (škoda časa) posvetiti delček pozornosti. V začetku nisem vedel ali pisariti kaj ali ne. Čas je danes namreč dragocen. Če zaradi dragocenega časa na kratko zadevo opišem, stvar po vsej verjetnosti ne bo imela željenega učinka, ker ne bo razumljiva. Da bi pa na dolgo pisaril iz tedna v teden, je pa res škoda časa. Nazadnje sem se odločil, da le nekaj napišem, pa kdor bo hotel razumeti, bo razumel, kdor pa ne, pa ne. Urbanistična inšpekcija, ki opravlja dela in naloge skladno z zakonodajo, ki ureja to področje, večkrat letno (kakor vse ostale inšpekcije) poroča o svojem delu drugostopenjskemu organu po potrebi, najmanj pa enkrat letno izvršnemu svetu ter skupščini občine Velenje. Prav tako poročamo stranki na pobudo katere je bil postopek sprožen (za posamezno zadevo) ter po potrebi drugim uradnim institucijam. Tako je urbanistična inšpekcija že poročala, da je v letu 1990 opravila 211 inšpekcijskih ogledov na terenu. Pri 32 investitorjih nedovoljenih posegov v prostor (nedovoljenih gradenj) je morala ukrepati tako, da je izdala odločbo, in sicer v 28 primerih, da investitor ustavi gradnjo in si prične pridobivati dokumentacijo, v štirih primerih pa brezpogojno odstranitev. V poročilu republiškemu urbanističnemu inšpektoratu na dan 31/1-1991 ugotavljamo, da je od omenjenih nedovoljenih gradenj v lanskem letu pridobilo dokumentacijo 21 investitorjev, 7 postopkov je v teku, 3 nedovoljene gradnje so odstranjene (gre za manjše objekte), 1 primer pa je na Republiškem vrhovnem sodisču. Da ne bi dolgovezil, bi na kratko opisal »zadevo Jusupovič«. Z omenjenim primerom se je urbanistična inšpekcija pričela ukvarjati v letu 1984 ter je trajal do janurja 1991. nas seznanil česa so lastniki. Po vsej verjetnosti v zgornjem delu izpiska ne piše, da so lastniki stanovanjske hiše, zemljišča okrog nje ter črne gradnje. G. Ojsteršek črna gradnja takšna kot je ne more biti pravno formalno kot nepremičnina predmet darilne pogodbe, ker ni zavedena v zemljiški knjigi, temveč je lahko, oz. je samo črna gradnja investitorjev Jusupovič Sefika in Marice (razvidno iz ugotovitvenega zapisnika urbanistične inšpekcije iz leta 1984). V primeru, da bi pa otroka in razvezana g. Jusupovič nedovoljeno zgrajen objekt podedovali, bi bil pa postopek izvršbe povsem drugače voden. 2. Kot je razvidno, je g. Ojsteršek bežno pregledal tudi zakon o upravnem postopku, ter v članku opozarja na drugi nestrokovni del vodenja postopka, in sicer, da je potrebno ustaviti zakonitega zastopnika. Gospodu bi povedal, da smo vse to opravili in naj si ne beli glave zaradi tega. Če se je že poglabljal v strokovnost, ga opozarjam, da je pozabil se na vrsto drugih predpisov in zakonov, ki so prisostvovali pri celotni zadevi (zakon o prijavi, odjavi stalnega bivališča, začasnega bivanja, še kak drug člen iz zakona o upravnem postopku, ...). V omenjenemu zakonu res nisem nikjer zasledil, da je krajevno običajen način "razglasa sklepa o postavitvi začasnega zastopnika, obestiti g. Ojsterška zato srntp zadevo kot običajno izobesili na oglasno desko SO Velenje. V kolikor bi še bilo, kaj nejasnega v zvezi z zadevo Jusupovič, sem pripravljan dati še dodatno pojasnilo g. Oj-steršku, in sicer z vpogledom v spis. Na kratko bi še pojasnil »Zadevo Kavtičnik«. Prav tako kot pri zadevi Jusupovič je izdana odločba o ustavitvi gradnje. Stranka pa je napotena na zato pristojni organ, da si pridobiva dokumentacijo. Urbanistična inšpekcija ugotavlja, da je gradnja usta-vfjena, investitor intenzivno pridobiva dokumentacijo, njegovo pritožbo pa rešuje drugostopni inšpekcijski organ. Iz omenjenega je razvidno, da se postopek vodi enako kot prt zadevi Jusupovič. Povsem od investitorja pa je odvisno, kako se bo končal. V kolikor si investitor ne pridobi ustreznega dovoljenja, se lahko zadeva po inšpekcij ski plati prav tako konca, kol pri Jusupoviču. Postopek (pritožbe — tožbe — vloge za pridobitev dovoljenja — razno razna soglasja — skratka, cel postopek) je investitorju vodil sedaj že pokojni odvetnik g. Marčič iz Slovenj Gradca. V podrobnosti postopka se ne dì spuščal, kaj, kako in zakaj investitor tam ni mogel pridobiti ustreznega dovoljenja, bi pa pojasnil nekaj stvari, ki so zgleda piscu nejasne in sicer, sam pravni postopek izvršbe po sodbi Republiškega vrhovnega sodisča, ki ugotavlja, da je bilo treba objekt odstraniti. 1. G. Lojz Ojsteršek hote ali nehote neukega bralca zavaja, da mu prikaže fotokopijo zemljiško knjižnega izpiska oziroma del fotokopije zemljiško knjižnega izpiska, od koder je lepo jasno razvidno, da so zemljiško knjižni lastniki razvezana mati in dva otroka, ne prikaže pa zgornjega dela izpiska, da bi Še pojasnilo: Urbanistična inšpekcija se ne spušča v raziskovanje kaj, kako, na kak način je kdo dovoljenje pridobil, temveč samo preverja, kdo ga ima in kdo ne. P. S. Nekaterim razno raznim »pisunom« v rubriko dogodki in odmevi, ki iz dolgočasja ne vedo, kaj početi ter zgolj zaradi tega pisanja in to o stvareh, kjer se jim ze na prvi pogled vidi, da niso strokovno poučeni (nimajo pojma), priporočam in jih obenem prosim, naj se ne precenjujejo. Gre namreč zato da strokovno urbanistična inšpekcija, kot vse ostale inšpekcije, že tako ali tako odgovarja najmanj dvem uradnim institucijam in verjemite g. L. O. zelo dragoceni čas mi kradete s tem, da moram del bralcev tednika Naš čas prepričevati, da kar se strokovnosti zadeve Jusupovič tiče nimate prav. Naše črne gradnje STRANKE Socialni program Nekateri boste rekli: »Dost mamo!« Mislim na rušenje nadomestne gradnje ob Partizanski cesti. Kar je, pač je! Pa se s tem razmišljanjem, nikakor ne strinjam. Poglejte, koliko nepotrebnega gorja je to rušenje povzročilo materi samohranilki in njenima doraščajočima otrokoma. Se bomo šli takšne heroje in se spravili na rušenje »kletne glihe«, ki jo gradita na sedaj še nezazidlji-vem okolišu ob Ljubljanski cesti, za gradom, zakonca Kavtičnik ? — ona v. d. direktorja v Farmi-nu, on ravnatelj na osnovni šoli v Šaleku. Gradnjo je že ustavil občinski urbanistični inšpektor Petrovič. Stavim vse svoje imetje, da do rušenja ne bo prišlo in tudi prav je tako. Toda stvari se morajo reševati hitreje in bolj človeško. Okoli črne gradnje Jusupovič pa le še nekaj: Obstaja lokacijska dokumentacija izdelana na Zavodu za urbanizem Velenje, ki nosi številko 3475 in datum 1. 7. 1983. Naslov te dokumentacije je »Toplifikacija naselja Straža ob Partizanski cesti.« Nova občinska vlada si lahko pogleda vse načrte in pisno dokumentacijo. Vam bralci pa upam, zadostuje tole: gre za izgradnjo toplovodnega omrežja, predvsem za pokritje potreb že obstoječih objektov (30). Krajani pa so kasneje vgradili v primarni razvod cevi s takšnim profilom, da bo zadostovalo še za priključitev vseh novozgrajenih (52) hiš. V obeh primerih je v teh načrtih vrisana sporna sedaj že porušena, a takrat že pričeta nadomestna gradnja. Pa se čudim vsej tej dvojnosti. Tu je z dokumentom priznano, da se lahko obstoječa hiša adaptira ali gradi nadomestna hiša, sedaj pa smo jo vseeno podrli. S tem dopolnilom, mislim, da odgovarjam tudi g. Lojzu Podgoršku Sanje o lepi Evropi, o kateri pripoveduje, pa bodo naša stvarnost, ko bomo človekove pravice spoštovali za vse enako in ne bo ta pojem raztegljiv kakor elastika. Gospo Novinšek pa bi spomnil le, da je očitno nekdo iz tamkajšnjega gradbenega odbora Straža zatajil, da se lahko tudi stara lesena hiša toplificira v obeh variantah. Ne glede na to, kdo je, ali kdo bo bodoči lastnik. Če bi bilo tako, bi o rušenju danes verjetno ne govorili. Upam, da je ta odgovor dovolj tudi gospodu Petroviču, ki me skuša žejnega prepeljati preko vode z naštevanjem nekaterih njemu ustreznih paragrafov. Lojze Ojsteršek PRIPIS UREDNIŠTVA: Ker menimo, da je nadaljnja polemika o črni gradnji Jusupovič izgubila vsakršen pomen in ker je ne dopolnjujejo nova bistvena spoznanja, jo zaključujemo. Nadaljnjih prispevkov na to temo ne bomo sprejemali. Urbanistični inšpektor Ivo PETROVIČ 0 SERVIS RENAULT i PRODAJA NOVIH IN OBNOVLJENIH REZEHVNIH AVTOMOBIISKIH DELOV □ DAIHATSU POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA PROOAJO IN SERVIS JOŽE JAKOPEC VELENJE Kosovelova 16 tal (063)855-975 Vljudno vabljeni na predavanje RAZREŠEVANJE PROBLEMOV MED STARŠI IN OTROKI Predavala bo dr. Marija Šunjevarič. Nedelja, 24. marca, ob 18. uri, v Krščanski adventistični cerkvi, Cesta talcev 17 (zraven Veplasa), Velenje. Vstop prost. Stranka demokratične prenove očitkov o egalitarnosti in kolektivizmu pretekle socialne politike ne more sprejeti, ker jih dejstva našega socialnega razvoja ne potrjujejo, lahko pa se načeloma strinja, da je dejansko potrebna sprememba vrednot in razvoj socialne politike, ki bo politika pravne, a tudi socialne države v pogojih tržnega gospodarstva. Na načelni ravni je torej vse v redu, problemi pa se začno, ko poskušamo ta načela udejaniti v razmerah, v katerih ekonomska moč gospodarstva peša, socialne potrebe ljudi, spričo vse večjega števila socialno ogroženih, pa skokovito naraščajo. V takšnih razmerah taka sprememba vrednot in izhodišč socialne politike dejansko prinaša s seboj zmanjševanje socialne varnosti za vse ogrožene na najnižjo možno raven, torej egalitarizem v revščini na eni strani in elitizem za družbene skupine, ki so si same sposobne zagotovole sicoalno varnost. Prav tako spričo šibkih ekonomskih sposobnosti gospodarstva grozi, da se ne bosta mogli ustrezno uravnovesiti socialno zaščitna in razvojna komponenta socialne politike, in da bo znižanje socialnih pravic ljudi zelo hitro trčilo na prag socialne vzdržljivosti. Stranka demokratične prenove sprejema kritiko neupravičene in nepregledne samoupravne decentralizacije in razdrobljenosti socialne politike v preteklosti, odločno pa nasprotuje takšni centralizaciji socialne politike, ki onemogoča pravično ukrepanje tam, kjer je to edino možno, se pravi na lokalnih ravneh, v krajevnih skupnostih in občinah in seveda tudi v podjetjih. Nasprotujemo socialnemu programu, ki obljublja sredstva samo za nacionalne programe, v teh nacionalnih programih ni popolnoma jasno kako se bodo izvajale posamezne obljubljene naloge; popolnoma odprto pa ostaja, kako se bodo financirale naloge socialne politike v občinah in razviden je tudi namen, da se socialnega dela v podjetjih ne ureja več z zakoni, ampak preprosto prepusti razumnosti podjetnikov samih. Pozdravljamo usmeritev socialnega programa, v katerem je povedano, da ni mogoče iz upravljanja v tem socialnem delu izri- niti uporabnikov, (nekoliko manj je poudarjena stroka) in zavarovancev ter civilno družbenih organizacij, ki zagotavljajo samopomoč in medsebojno pomoč, na osnovi prostovoljnega, humanitarnega dela. Pogrešamo pa izpeljave, ki bi povedale kaj se bo dejansko zgodilo v sistemu-upra-vljanja (zakon o zavodih se ni bistveno spremenil, če je to znamenje v katero smer gredo stvari, potem je to zelo slabo). Obenem pa v programu izredno pogrešamo odgovore na vprašanja kaj, kako, kdo in kdaj bo storil na posamezni ravni upravljanja in vodenja socialne politike. Prevelika centralizacija socialne politike lahko pripelje do razpada prestreznih socialnih mrež na terenu in tako onemogoči družbeno pravično razporejanje socialne pomoči tistim, ki so jo zares najbolj potrebni. Osnovna zamera stranke demokratične prenove predloženemu socialnemu programu je, da je vprašljiva njegova realnost. To tezo opiramo na naslednje argumente : — prav nič še niso jasni stroški in tempo razdruževanja SFRJ, popolnoma jasno pa je, da bo jugoslovanski trg, na katerega se opira velik del preživetja slovenskega gospodarstva, usihal ne samo zaradi političnih, ampak mogoče še bolj zaradi ekonomskih razlogov; pomoč tujega kapitala slovenskemu Tazvoju ni zagotovljena. Zato utegne agonija slovenskega gospodarstva pospešeno trajati in hitrost naraščanja socialno ogroženih skupin prebivalstva bo bistveno višja od tiste, ki je predvidena v programu: S socialnim programom tudi tekmujejo programi vzpostavljanja državne suverenosti na celotnem slovenskem ozemlju. V prehodnem obdobju razdruževanja bo morala ta država plačevati dvojno diplomacijo, dvojno policijo in dvojno vojsko. Sredstva za vse te stvari pa so združena v isti vreči, v kateri so tudi socialne potrebe prebivalstva. Kako prav imamo, dokazujejo tudi dejstva, ki jih lahko vsakdo prebere v časopisu. Predviden obseg socialnih programov je že skrčen s sklepom Izvršnega sveta za nadaljnjih 10%. Predvidevanja, da bo število upokojencev v slovenski družbi šele konec leta 1992 doseglo 400.000, se ne bo uresničila, kajti že ta trenutek imamo v Sloveniji 403.000 upokojencev; v Skupščini prihaja do neusklajenega sprejemanja zakonov, ker se poslanci preprosto ne znajdejo več: med nujnostjo razbremenjevanja gospodarstva na eni strani, in rastočimLproblemi na področju zagotavljanja socialne varnosti ljudi na drugi strani. Posledica te neusklajenosti je grozeči razpad socialnih sistemov, ki se začenja s pokojninskim sistemom, kajti ta trenutek nelikvidnost SP1Z in proračuna dosega raven, ki ogroža celo izplačila rednih pokojnin v naslednjih mesecih, kaj šele poravnavanje z zakonom predpisanih proračunov. Iz vsega tega sledijo trije sklepi : — Dober socialni program v razmerah ekonomskega razsula ni možen. Sistemski posegi v socialne podsisteme v takih razmerah so nevarni, kajti grozi demontaža načel sodobne socialne in tudi sodobne pravne države. Nakazane namere, da se spremeni sistem pokojninskega zavarovanja bi lahko pripeljal do zanikanja pravne varnosti zavarovancev, če bi prišlo do posega v pridobljene pravice sedanjih upokojencev. To je možno le ob njihovem soglasju. — Potreben je torej sanacijski socialni program za obdobje preživetja časa dna krize in postopnega oživljanja oz. nastajanja gospodarskega poleta. — O takem sanacijskem socialnem programu je treba doseči družbeno soglasje strank, sindikatov, podjetnikov, stroke, humanitarnih civilno družbenih organizacij, vlade in z medsebojnim usklajevanjem hitro dograjevati organizacijske mreže prestrezanja najhujših socialnih stresov, ob čimvečji družbeni pravičnosti in ob hkratnem udejanjanju razvojnih segmentov socialne politike Vodstvo STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE VELENJE I I I I I I I I I I I I I I L MESARSTVO PREKORŠEK Kardeljev trg 11, Velenje, Nudimo vam veliko izbiro vseh vrst svežega mesa in mesnih izdelkov! VELIKONOČNA PONUDBA % kmečka šunka • rol šunka • vse vrste prekajenega mesa PO AKCIJSKI CENI vam nudimo prekajen kare le 75 din/kg Odprto imamo od torka do petka od 7. do 18. ure in vsako soboto od 7. do 12. ure. "1 I I I I I I I I I I I I I I I I I TOPLOTNA TEHNIKA TONE „.„.o. IN VABITA EUROPLIN Trbovlje interesente za naročilo energetske preskrbe s tekočim naftnim plinom, da se zglasijo na podjetju TTT, d.o.o., Velenje, Koroška 8/c. Posredovali vam bomo vse tehnične in ekonomske informacije ter skupaj izpolnili anketni list za izdelavo ponudbe. Za resne interesente je izvedba preskrbe s tekočim naftnim plinom mogoča že do naslednje ogrevalne sezone, pri čemer kompletna rešitev, vključujoč plinsko peč in gorilnik ne bo presegla 8.000 DEM. Pričakujemo vas vsak dan med 7. in 15. uro, informacije pa dajemo tudi po telefonu štev. 063 853-495. Po dogovoru pridemo tudi v posamezno krajevno skupnost, kjer bi se zbralo vsaj 10 interesentov. Vljudno vabljeni od 25. 03. 1991 dalje. 21. marca 1991 TV PROGRAM ČETRTEK 21. MARCA gEüIfflg 8.50 9.00 9.25 9.55 10.50 15.20 15.30 16.00 17.00 17.05 17.55 18.30 18.50 19.30 20.05 21.10 22.15 22.15 23.50 TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Danes v skupščini. 20.30 Bruselj: košarka Maccabi—POP 84, prenos. 22.00 Goli z evropskih nogometnih igrišč, oddaja TV Beograd. 22.15 Zdaj pa po .slovensko: Naslikanega kruha ne moreš pojesti, izobraževalna oddaja, 6/10. 22.35 Plesni nokturno — W A. Mozart: Madrigal. 22.45 Večerni gost, prof. dr. Boris Velimirovič. 23.40 Retrospektiva. »Komedija na slovenskem odru« — P Lužan: Srebrne nitke. 1.05 Yutel. eksperimentalni program. HIV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Jelenko. nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 15.10 Hrvatski pisci na tv ekranu. 15.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Hrana, poljudnoznanstvena nanizanka, 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Jelenko, nanizanka za otroke 18.45 Kultura vsako-dnevnice. 19.15 Energija, ekologija, ekonomija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični rmagazin. 21.05 Kviz-koteka. 22.20 Tv dilnevnik. 22.40 Glasbena scena, tri dessetletja glasbenega bienala v Zagrebu 23.55 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobrojutro 8.35 Sosed|e. Bolnišnica, 9.50 Teleshop 10.10 Bingo >».vv , i u. i u LJiiiyu 10.35 Tenisa Key Biscayne. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje Bolnišnica, Ghostbusters 15.35 Te leshop. 15.50 Kadeče pišto Make up in pištole 17.40 Poročila 17.50 Mr Belvedere. 18.15 Bingo 18.45 Dober večer. Nemčija 19.15 Kolo sreče. 20.00 Resnični čudeži. 21.00 Most na rekli Kwai, vojni. 1957 (Alee Guinness, William Holden) 23.45 Poročila. O.OO Tenis polfinale ženske prenos RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa 9.05 Policijsko poročilo 9.30 Labirint strasti, nemški 1959 (Nadja Tiller) 11.00 Tvegano' 11.30 Sov 12.00 Cena je vroča 12.35 Policijsko poročilo, 13.00 Dirty Dancing 13.20 Santa Barbara 14.10 Springfieldova zgodba 14.55 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Buck Rogers, 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 18.00 Moški za šest milijonov 18.45 Poročila. 19.15 21. Jumps Street. 20.15 Fantomas, kriminalka, 1964 (Jean Marnisi 22.05 Poročila 22.15 King Kobra, grozljivka, 1980 (Fritz Weaver) 0.00 Vražji razred, akcijski 1986 (Jon Stockwelll) HESSE 6.00 Poslovni raport 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics 9.00 Formula 3 9.30 Darts 10.30 Tenis Boca Raton 11.30 Eurobics 12.00 Odbojka 13.00 Rodeo 14.00 Golf 16.00 Atletika, San Sebastian 17.00 Smučanje 18.00 Novice 18.30 Konjeništvo. 19.30 Novice 20.00 Motociklistična revij_a 21.00 tno drsanje, i ogomet 0.00 smučanje 1.00 Novice ----- —.....ic^ija _ __ Umetnostno drsanje, gala, 22.30 Evropski noqomet. 0.0CT Crosscountry TELE 5 6.00 Dobrojutro, Bino 11.30 Hop ali top 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Flash Gordon, Chack 14.25 Divie živlienie 15.30 Wildcat 16.00 Igra z ognjem 16.25 Poročila. 16.35 Bim. barn, bino Smrkci. Mijuki, Kraljica, Ghostbusters 18.35 Flash Gordon, Smrkci 19.20 Poročila 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto. dežela, reka. 20.25 Hop ali top 21.00 Ike, serija. 21.50 Poročila. 22.00 Zelena kobila, komedija, 1959 (Bourvil Sandra Milo) 23.35 Morilec v meni francoski, 19/6 (Stacy Keach) 1.15 Bliskovito 88 FILMNET 24 7.00 Best Fnends, komedija (Burt Reynolds). 9.00 Three Men and the Babby. komedija 1.00 The Son of Monte Christo zgodovinski. 13.00 Women in Chams, drama 15.00 The Black Windmill (Michael Carne). 17.00 Star 80. drama (Muriel Hemingway) 19.00 The Prisoners of Inertia, Rome-,dija (Amanda Plummer). 23.00 Protocol, komedija (Goldie Hawn). 1.00 Be-rtrayed PETEK 22. MARCA SOBOTA 23. MARCA NEDELJA 24. MARCA PONEDELJEK 25. MARCA TOREK 26. MARCA Video strani Grizli Adams, 43, del nanizanke, ponovitev Mostovi J. le Care: Popolni vohun, angleška nadaljevanka, 1/7, pon. Video strani Video strani Mostovi, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik Žival-človek, ameriška poljudnoznanstvena serija, 4/5 Po sledeh napredka ZBIS: Tirideset zelenih slonov, 3/7 Risanka Tv dnevnik 2 Simenon, tv nanizanka, 9/13 Tednik Tv dnevnik 3 Sova: Jaz in ti, angleika nanizanka, 1/10, Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka, 11. del Video strani TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA 1 BTV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Klub Klobuk, ponovitev 10.10 Simenon, tv nanizanka, 9/13, ponovitev 11.10 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Tednik, ponovitev 18.10 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec in razbojnik, 6/12 18.25 Mesečeva ura, angleška nadaljevanka, 1/6 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Uganka Kumranskih rokopisov, avstralska dok. oddaja, 1/2 21.05 J. Le Carré: Popolni vohun, angleika nadaljevanka, 4/7 22.25 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka, 5/24, Beg, ameriški film 0.40 Video strani EEnmiLSM 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Vldeomeh, 45. oddaja, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike. 21.10 Koncert orkestra SF ob 70-letnici Primoža Ramovša. 21.45 Yutel, eksprimentalni program. 22.45 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Povejte mi, kaj naj delam, dokumentarna oddaja za mlade. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Iz vaše lektire. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Povejte mi. kaj naj delam, dokumentarna oddaja za mlade. 18.45 Polna hiša, humoristična nanizanka. 19.30 Snješko Bjelič, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Paper dolls. ameriški film. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Ekran brez okvirja. 23.25 Duoptrija. talk-show. 0.15 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobrojutro. 8.35 Sosedje. Bolnišnica 9.5Ü Teleshop. 10.10 Bingo 10.35 Tenis 12.20 Kolo sreče, 13.00 TV-borza 14.00 Sosedje, Bolnišnica, Glava, glavica 15.35 Teleshop 15.50 Paradiž. 16.45 T J Hooker. 17.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija 19.15 Kolo sreče, 20.00 Hardball 21.00 Frenkov klub 21.55 Poročila. 22.05 Morilski paradiž, kriminalka, 1984 (Kurt Rusell, Mariel Hemingway) 23.55 Tenis, Key Biscayne RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa 9.25 Moja pot navzgor, komedija, 1970 (Warren Mitchell). 11.00 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 — ■— ča. 12.35 Policijsko poro- ----------Jirty Dancing. 13.20 Santa Barbara 14.15 Springfieldova zgod- Cena je vroča. 12.35 Policiisko poročilo, 13.00 Dirty Dancing 13.20 Santa Barbara, 14.15 Springfieldova zgod ba. 14.55 Divja roža. 15.35 Poročila 15.50 Narodna glasba 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Moški za šest milijonov. 18.45 Poročila 19.20 Nazaj v preteklost 20.15 Airwolf 21.05 Loterija. 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru. 22.15 Nogomet 23.10 Poročila. 23.20 Tutti Frutti 0.20 Glava in . . komedija, 1969 (Helmut Fornbach) 1.45 Nevarna naloga, akcijski 1983 (Larry Finch). 3.ZD Glava in. komedija, pon. 4.40 Dva nepridiprava. komedija. 1969 (Eddie Constantin). UUiMHJ 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 Formula 3. 9.3Ö Cross country smučanja. 10.30 Konjeništvo. 12.00 Atletika. 13.00 Rodeo 14.00 Golf. 16.00 Motociklistična revija 17.00 Barcelonski maraton 18.00 Prosto plezanje. 18.30 Skoki 19.30 Novice 20.00 Rodeo 21.00 Wrestling 22.30 Formula ena. Brazilija. 23.30 Odboika. Modena 0.30 Velika kolesa. 1.00 Novice. 1.30 Smuča- TELE 5 6.30 Dobrojutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka 13.30 Flash-Gordon, Teddy Monster. 14.30 Mestni šov. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Zabavna igra. gumijasti cirkus. 16.50 Smrkci. Mijuki, kraljica 18.10 Smrkci, Galaxy Rangers, H Finn. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Ring je prost. 21.50 Poročila. 22.00 Kdo je bil Larry Dobbins tv film. 1983 (Karen Valentine). 23.40 Divja Kate (Spitting Image), ameriški, 1983 (Sunchine Parker). 1.15 Bliskovito 88. FILMNET 24 7.00 Les Miracles N'ont Lieu Qu'une' Fois, francoska drama. 9.00 Canno-ball Run II, kpmedija. 11.00 Choppy and the Princess, risani. 13.00 What's Up Doc, komedija. 15.00 For Keeps 17.00 Withnail and I 19.00 The Little Drummer Girl (Diane Keaton). 21.00 Just Between Friends 23.00 Hell's Angels on Wheels, akgijsiki (J^=k. Nie-. holson). 1.00 Breaking Point, akcijski (Corbin Bersen). 8.35 Angleščina, 5. lekcija 9.00 Radovedni Taček: Smuči 9.10 ZBIS: Štirideset zelenih slonov, 3/7 9.30 Novinarske zgodbe 9.40 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec in razbojniki 9.55 Alf, ameriška nanizanka, 21/38 10.20 Periskopov raček: Programski jezik logos, 2/8 10.30 Zgodbe iz školjke 11.30 Večerni gost: prof. dr. Boris Velimirovič 12.20 Oči kritike 13.00 Video strani 15.05 Video strani 15.15 Marlborov Music show, ponovitev 15.50 Žarišče, ponovitev 16.20 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Bugs Bunny Road Runner, ameriška risanka 18.40 Zdaj pa po slovensko: Naslikanega kruha ne moreš pojesti, izobraževalna oddaja, 6/10 19.00 Že veste? 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Titanic 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Na zdravje, ameriška nanizanka, 4/30, Twin Pe-aks, ameriška nadaljevanka, 10/21, Besede in glasba, francosko-kanadski film TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi ali šport. 19.00 Muppet show: Senor Wences, oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice — Boter I., ameriški film. 23.10 SP v smučarskih poletih, posnetek iz Planice 0.40 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Izbor iz šolskega sporeda 11.30 Čudežni svet živali. 12.00 Danes skupaj. 12.30 Izbrali smo za vas. 13.00 Tarzan, največji, ameriški film. 14.30 Mixer »M«. 15.15 Sedmi čut. 15.25 Oddaja narodne glasbe in običajev. 15.55 Bujenje, dokumentarni film D. Marjanoviča. 16.10 Tv teden. 16.25 Poročila. 16.30 Tv avkcija. 18.00 Berači in sinovi, dramska nanizanka. 18.55 Denver, zadnji dinozaver, risana nanizanka. 1P.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Talent for Murder ameriški film. 21.50 TV dnevnik. 22.10 Prisrčno vaši, 22.55 Športna sobota. 23.15 Fluid, zabavno-glasbena oddaja. 0.00 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro. 8.30 Od srca k srcu 9.30 Gospodarski forum 10.05 Frenkov klub. 11.00 Šport, tenis. 12.45 Bingo 13.10 Hotel. 14.00 Cesaričin favorit. nemški, 1936. 15.45 Addamsovi 16.15 Zapp, 16.40 Neon Rider 17.35 Dobitek na Sat 1 17.40 Poročila 17.50 Mr. Belvedere 18.15 Bingo 18.45 Poročila. 18.50 Quadriga, politični magazin. 19.30 Očarljiva Jeannie 20.00 Po strehah Niče, kriminalka 1955 (Cary Grant, Grace Kelly) 21.50 Poročila 22.10 Alien Nation 23.00 Grimmove pravljice na drugačen način. nemški, 1969 (Walter Giller) 0.30 Tenis, finale, ženske, Key Biscayne). RTL PLUS 6.00 Moški za šest milijonov. 8.00 Za otroke 9.30 Klack. 10.(O Rimske počitnice. 12.05 Kapitan N. 12.35 Herman. 13.00 Super Mario Brothers. 13.25 Želve, risana serija. 13.50 Ragazzi. 14.25 Kakor pes in mačka. 14.50 Lessie. 15.10 Daktari. 16.05 Angel se vrača. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Formula ena. 18.05 Bunte. 19.00 Nogomet. 20.15 Fantomas proti Interpola kriminalna komedija, 1965 (Louis de Funes). 22.05 Dall-As. 23.05 Fanny Hill, angleški, 1983 (Lisa Raines). 0.50 Jahalka, seksi film, 1983 (Senta Berger). 2.25 Fanny Hill, ponovitev 4.00 Specialisti, kriminalka, 1975 (Adam West), EEES2 7.00 Otroški spored. 8.0Ó Za otroke 10.00 Novice. 10.30 Formula ena 11.00 Konjeništvo. 12.00 Športno popoldne: Smučanje. Smučarski skoki, Nordijsko smučanje, St. Moritz, Hokej, Kolesarstvo, Jadranje 19.00 Moto šport, 20.00 Kolesarjenje. 21.00 Boks 23.00 Formula ena. GP Brazilije. 23.30 Velika kolesa. 0.30 Svetovna liga ameriškega nogometa: Frankfurt Galaxy— Londom Monarchs. 6.00 Kolesarstvo, GD Japonske, prenos. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.05 Mesto, dežela, reka. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Bim, barn, bino: Odisej, Smrkci, Na kometu. 14.30 P O. P. 15.30 Šport 16.34 Cinematika 17.30 Tednik. 17.45 Mama ne zmore ovin-ska, komedija. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito (Ruck Zuck) 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25-Hop ali top. 21.00 Orožje zakona. 21.50 Poročila. 22.00 Svetovna liga ameriškega nogometa. FILMNET 24 7.00 Suddeniv (Frank Sinatra) 9.00 Walt Disney, fi.00 The Great Outdo-ors. družinski (Dan Aykroydj 13.00 Roda to Avoniea, klasični. 15.00 Cri-mes of the Heart. drama (Diane Keaton). 17.00 Every Home Should Have P„nSLseksi komedija (Marty Feldman) 19.00 Dominick in Eugene, drama Ray Liotta). 21.00 Last Rites, drama LTonÄ.?er^nSieefl 23.00. Ishtar, komedija (warrervBeatyj. 1.00€rotični spored. K . 8.45 8.55 9.45 10.15 10.45 11.10 11.40 12.05 13.05 13.10 14.40 15.30 17.00 17.05 18.50 19.00 19.30 20.05 21.10 22.30 22.50 0.05 Video strani Živ žav Mesečeva ura, angleška nadaljevanka, 1/6 V znamenju zvezd, nemška dokumentarna serija, 3/12 Muppet show: Senor Wences Domači ansambli: Ansambel Ivana Ruparja Obzorja duha Nagrada Dannya Kaya (mednarodna otroška prireditev), 2. del Video strani Križkraž, ponovitev J. Galsworthy: Saga o Forsytih, angleška nadaljevanka, 10/26 Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Cesta v Damask, kanadski film Risanka Tv mernik Tv dnevnik 2 Ivan Lalič: Dolgo življenje zakoncev Kos, drama TV Bgd. Zdravo Tv dnevnik 3 Sova: Kremplji in praske, ameriška nanizanka, 4/16, Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka, 12. del Video strani TV SLOVENIJA 2 13.30 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Skandinavija, 1. del angleške dokumentarne serije. 20.50 Kdor si že tu, poglej, glasbena oddaja. 21.30 Posnetek smučarskih poletov. 23.00 Športni pregled TV Sa. 23.30 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 8.45 Poročila. 8.50 Tv koledar. 9.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Poreč: Prenos liturgije Cvetne nedelje iz Eufrazijeve bazilike. 12.10 Sadovi zemlje, oddaja za kmetovalce 13.10 Poročila. 13.15 Daktari, filmska nanizanka. 14.05 Družinski magazin. 14.35 Obzor. 17.15 Veni, vidi. 17.20 Ranč prekletih, ameriški film. 18.45 Mali leteči medvedi, risana nanizanka 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramski spored. 20.15 Nafta, tuja poljudnoznanstvena nanizanka. 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Zapp 8.30 Neon Rider. 9.30 Očarljiva Jgannie. 10.00 Za potrošnike. 16.30 Car gora. 11.05 Čez strehe Niče, kriminalka, 1955 (Cary Grant) 12.45 Bingo 13.10 Hotel. 14.05 Novo iz videotek. 14.30 Hokej. 15.30 Zakon brezzakonja. vestem, 1963 (William Bendix). 17.10 Hurricane Smith, gospodarica brezzakonja, ameriški. 1952 (John Ireland). 18.45 Poročila 18.50 Športni klub. 19.30 Glasba (Lolita, Marianne. . .) 20.00 Schwarzwaldska melodija, domovinski, 1956 (Carl Wery). 21.45 Poročila. 20.00 Pogovor 23.15 Valentina. 23.45 Tenis, finale. RTL PLUS Scooby Doo. Beauty. 6.00 Kapitan N, Jog 8.00 Za otroke. 9.40 Black film o živalih, 1979 11.00 Tednik 12.05 Klasika. 12.35 Nenavadne zgodbe. 13.05 Moj oče zunajzemeliec Ul-traman 14.00 Knight Rider. 15.40 A-team. 16.30 Formula ena. 17.00 Formula ena, prenos iz Brazilije 18.45 Poročila. 19.15 Umor je njen hobby. 20.15 Peter Kraus predstavlja. 21.55 Spiegel TV. 22.30 Prime Time. 22.45 Kullijev knjižni 'klub. 23.45 Formula ena. 0.05 Kanal 4. 0.50 Noč, ko zmrzu-je kri. 1.15 Cona somraka. H'H-HJ-U 7.00 Religija 8.00 Za otroke. 10.00 Svetovni sport. 11.00 Košarka, moški. 12.00 Športno popoldne: Boks, Formula ena, Smučanje, Kolesarstvo, Japonska, Formula ena. 19.30 Svetovna liga ameriškega nogometa: New York Giants — Barcelona Dragons. 23.00 Nogometni dokumentarec. 0.00 Cross Country. 1.00 Formula ena, Brazilija. TELE 5 6.30 Dobrojutro, Bino, non stop risanke. 11.00 Srečen konec, tv film 1983 (John Schneider). 12.35 Kritični magazin. 13.00 Tednik. 13.15 Normal 13.45 Bim, barn, bino: She-ra, H. Finn Smrkci, Mijuki. 15.45 Visoka cena kariere tv film, 1982, 17.25 Scena D. 18.10 Divje življenje. 19.05 Poročila. 19.15 Kritični magazin. 19.45 Bagdad Cafe. 20.15 Za smeh. 21.05 Plemstvo ni zaščiten pred norostjo, francoski 20.15 Za smeh. 21.05 Plemstvo ni zaščiteno pred norostjo francoski, 1969 (Philippe Noriet). 22.45 Nočna patru- Ü lia. 23.40 Norišnica, komedija. 0.10 ing je prost. 1.05 Curtis Mayfield. FILMNET 24 7.00 The Good, The Bad and Huckle-bery Hound, risani. 9.00 Walt Disney. 11.00 The Secret War of Harry Frigg, komedija (Paul Newman). 13.00 Searle! Street, klasični. 15.00 Walt Disn 17.00 Blueberry Hill, drama. 19, Three Fugitives, komedija (Nick Nolte). 21.00 Guts and Glory. 23.00 First Deadly Sin, kriminalka, (Frank Sinatra). 1.00 Boulevard Night, drama. 8.50 Video strani 9.00 ZBIS: S. Rozman: Oblaček po- hajaček, 2/4 9.15 Ciciban, dober dan: Lizika 9.30 Slovenski ljudski plesi: Goriška, Beneška Slovenija in Rezija 10.00 Utrip, Zrcalo, Mernik, ponovitev 10.45 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Zdravo, ponovitev 18.30 Radovedni Taček: Luč 18.40 Alf, ameriška nanizanka, 22/38 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 P. A. C. de Beaumarchias: Figarova svatba, predstava Šentjakobskega gledališča 22.30 Osmi dan 23.20 Tv dnevnik 3 23.40 Sova: Avtostopar, ameriška nanizanka, 13/16, Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka, 13. del TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi, 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zelena ura, znanstvena oddaja. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Rezervirano za šanson: Rogaška 89. 22.25 Yutel, eksperimentalni program. 23.35 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Čas za bajko, oddaja za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 15.40 Budilka za mrtvake. dokumentarna oddaja. 15.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Familly Album, 17. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Čas za bajko, oddaja za otroke. 18.45 Neuglašeni prometni orkester. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka, 20.50 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.20 Tv dnevnik. 21.40 Energija in razvoj. 22.25 Kinoteka Hollywooda: Spet te ljubim. 00.00 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Novo i i videotek. 10.35 Schwarzwaldska me lodiia, domovinski. 12.20 Kolo sreče 13.00 TV-borza 14.00 Sosedje Bolnišnica, Beetlejuice 15.35 Teleshop 15.50 Daniel Boone, serija (Fess Parker). 16.45 Cagney in Lacey. 17.40 Poročila. 17.50 Teddy Z, pilotska zgodba k novi seriji. 1989 (Jon Cryer) 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija 19.15 Kolo sreče. 20.00 Sin z otoka. 21.00 Še ena kletka norcev, komedija 1980 (Ugo TognazziL 22.45 Poročila' 23.00 Magazin. 23.45 Ana in volkovi, španska drama, 1972 (Geraldine Chaplin) 1.30 Sin z otoka, pon. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa 9.20 Znova ti. 9.45 Ljubljeni vohun, komedija, 1942 (Bob Hope). 11.00 Tvegano! 11.30 Sov 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Tožilec. 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba 14.55 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Galaktika. 16.40 Tvegano'! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 A-te-am, serija 20.15 Mini Playback Show. 21.15 Darknight, smrt pride ponoči kriminalka, 1987 (Susanne Pleshette) 22.55 Kulturni magazin, 23.25 Priložnost za ljubezen, 23.50 Poročila. 0.05Magazin za moške. 0.40 Goli čelo, seksi komedija, 1975. EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics 9.00 Drsanje 10.30 Kolesarstvo. 12.00 Formula ena. 14.00 Kolesarstvo. 15.00 Isle of Man, dokumentarec. 16.00 Prosto plezanje. 16.30 Nogometni dokumentarec. 17.30 Dviganje uteži. 18.00 Velika kolesa. 18.30 Hokej. 19.30 Novice. 20.00 Košarka. 21.00 Boks. 22.00 Motocikli-zem, Japonska. 23.00 Nordijsko smučanje. 01.00 Svetovna ameriškega nogometa. 1.00 Novice. TELE 5 6.30 Dobrojutro. Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 She-Ra, H. Finn, Alvin. 14.40 Za smeh 15.30 Wildcat. 116. nadaljevanje. 16.00 Igra z ognjem, 116. nadaljevanje. 16."25 Poročila. 16.35 Bim, bam. bino: Smrkci, Mijuki, Kraljica, Ghostbusters. Flash Gordon. 19.00 Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top 21.00 Nočna patrulja, serija. 21.50 Poročila. 22.00 Skupina za milijon dolarjev, ameriški, 1982 (Rob Reiner). 23.35 Z očmi noči, ameriški. 1.00 Bliskovito 88. FILMNET 24 7.00 The Greatest Show on Earth, drama. 9.30 A Fish Called Wanda, komedija (Johan Cleese). 11.15 Mon Oncle, komedija. 13.15 Roger Rabbit, komedija (Bob Hoskins). 15.00 The Milagro Beanfield War. drama (Sonia Braga). 17.00 Cyrano De Bergerac, klasični. 19.00 Midnight Cowboy, drama (Jon Voight). 21.00 The Accused, drama (Jodie Foster). 23.00 Rain Man. drdma (Dustin Hoffman, Tom Cruise). 8.50 9.00 10.00 10.55 11.40 12.25 18.20 15.30 16.00 17.00 17.05 18.10 18.20 19.00 19.30 20.05 21.00 21.10 22.20 22.40 23.55 Video strani Zgodbe iz školjke, 13. oddaja Šolska TV: Zemljepisne posebnosti, 6/14 Angleščina, 7/16 Osmi dan, ponovitev Video strani Video strani Angleščina, 7/16, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska TV: Zemljepisne posebnosti, 6/14, ponovitev Periskopov raček: Programski jezik — logo, 3/8 Studio je vaš, 1. oddaja Risanka Tv dnevnik 2 P. Gibbs: Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka, 5/7 Novosti založb: Prelistajmo skupaj Kavarna Tv dnevnik 3 Sova: Haggard, angleška nanizanka, 4/7, Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka, 14. del Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Naša pesem 90: Jacobus Gallus, 2. del. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer — Povečava. 22.35 Yutel, eksperimentalni program. HTV I 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar.9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored (do 1.55). 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 15.15 J. S. Bach: Muke po Mateju, 3. del. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.40 Tv koledar. 17.00 Pixsel, kompjuterski magazin. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Mali svet. 18.45 Preteklost v sedanjosti. 19.15 Grašiči, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Deset zapovedi, filmska nanizanka. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Kinoklub Evropa. 0.20 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobrojutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Bingo. 10.35 Hurricane Smith, ameriški, 1952. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje. Bolnišnica. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza. 16.45 Matt Houston. 17.40 Poročila. 17.50 Teddy Z družionska serija. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 MacGyver. 21.00 . . ki ne pozna milosti, ameriški, 1976 (Charles Bronson). 23.15 Poročila 23.30 Spiegel TV 0.OO Mrtve priče so tiho, kriminalka, 1962 (Jean Sorel). 1.25 MacGyver, pon. RTL PLUS 3.00 Podelitev oskaria, prenos moderatola Desiree Nosbusch. 7.00 Halo, Evropa. 9.15 Znova ti. 9.40 Šrečo moraš imeti glasbeni. 1948 (Paul Hörbi-ger) 11,0o Tvegano! 11.30 Šov 12.00 Cena je vroča.-12.35 Policijsko poroči lo. 13.00 Holmes in Yoyo iisko por 13.20 Si , . ______anta Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. a 15.35 T ' ---- 5.40 Tvegan 17.10 Cena je vroča. 18.00 Moski za 14.55 Divja roža. 15.35 Poročila" 15.50 Mini Playback Show. 16.40 Tvegano! šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Knigt Rider. 20.15 Solo za dva. komedija 1984 (Steve Martin, Lily Tomlin). 21.50 Explosiv. 22.45 Zakon v L. A. 23.40 Poročila. 23.50 Noč lugua-nov. ameriški, 1963 (Ava Gardner, Richard Burton). ■ 4H-M-HJ.1-; 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics 9.00 Drsanje 10.30 Moto šport. 11.30 Eurobics. 12.00 Motociklizem, Japonska. 13.00 Au-stralian Masters Golf. 15.00 Spidvej na ledu. 16.00 Prosto plezanje. 16.30 ko- t'arka. 17.30 Dviganje uteži. 18.00 panski goli. 18.30 Cross Country. 19.30 Novice. 20.00 Kolesarstvo. 21.00 Wreatling. 22.00 Nemški rally. 22.30 Košarka, evropski pokal. Švica. 0.00 Cyclocross. 1.00 Novice. TELE 5 3.00 Podelitev oskarja, prenos 7.00 Dobro jutro. Bino. 11.30 Hop ali top. 1.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.M Mesto, dežela, reka. 13.30 Flash Gor- don, Teddy Monster, Alviv. 14.45 Scena D. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci Mijuki, Kraljica, Ghostbusters. 18.35 Poročila 18.45 Bliskovito, kviz. 19.15 Mesto, dežela, reka. 19.45 Hop ali top. 20.15 Podelitev oskarja. 21.50 Poročila. 22.00 Ma-zmore vse, ameriški, 1982 (Karen alentine). 23.40 Ike, serija, 0.30 Bliskovito 88, FILMNET 24 7.00 Un Homme et une Femme. ljubezenski. 8.45 A Star is born. klasični (Frederic March). 12.45 Return of the Jedi, fantastični 15.00 Round Midnight. 17.15 The Right Stuff. 20.30 Superman,, fantastični (Christopher Re-eve) 23.Ü0 Run. Kurosavin kralj Lear.* 2.00 Platoon. vojni. SREDA 27. MARCA TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 9.50 12.10 13.00 14.50 15.00 16.30 17.00 17.05 17.35 16.50 19.00 19.30 20.05 21.35 21.45 22.10 22.35 0.55 Video strani Živ žav P. A. C. de Beaumarchias: Fi-garova svatba, predstava Šentjakobskega gledališča P. Gibbs: Včerajšnje sanje, angleika nadaljevanka, 5/7 Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Slovenija: Poletje, dokumentarna oddaja, 3/6 Risanke Klub Klobuk, kontaktna oddaja Risanka Tv dnevnik 2 Film tedna — Obramba države, angleški film Mali koncert: Gloria v Kamnu Tv dnevnik 3 Videogodba Sova: Alf, ameriika nanizanka, 15. del, V znamenju zvezd, nemika dokumentarna serija, 4/12 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Alpe Jadran. 19.00 Tv Slovenija 2 — Studio Maribor. Poslovna borza, TV ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Danes v skjpščini 20.30 Mednarodno delavsko gibanje — dokumentarna oddaja. 8/8. 21.45 SP v hokeju, reportaža 22.15 Svet poroča 23.00 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 9.20 Poročila 9.25 Tv koledar. 9.35 Vrnitev ladje Antilopa, filmska nanizanka. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 15.00 V Nash-villeu. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila 16.50 Tv koledar 17.00 Naši likovni ustvarjalci. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 18.40 Risanka 18.45 Usode. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.0J Moderni časi. 20.30 Besede in glasba, francoski film. 22.15 Moderni časi. nadaljevanje 22.45 Tv dnevnik 23.05 Znanstveni forum 0.35 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro^utro. 8.35 Sosedje, Bol- ____ _____ čin ljubliei 12.20 Kolo sreče 13.00 TV-borza nišnica. 9. Ml lelesnop. 10.35 Cesaričin ljubljenec, nemški. 14.00 Sosedje, Bolnišnica 15.10 Nora farma, risana serija. 15.35_Telesho| ah< op 15.50 Nori Divji zahod. 16.45 Pod kalifornijskim soncem. 17.40 Poročila. 17.50 Teddy Z. 18.15 Binqo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče 20.00 Booker 21.00. Maščevanje jajceglavcev (Revenge of the Nerds), ameriški, 1984 (Robi Nerds) ameriški, 1984 (Robert Carra-dine). 22.35 Poročila. 22.50 Petek trinajstega. 23.40 Zgodovina filma. 23.50 Modna oddaja. 0.25 Booker, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa 9.05 Znova ti. 9.30 Kraljevi znak, pustolovski, 1952 (Jean Pierre Aumont). 11.00 Tvegano! 12.00 Cena ie vroča. 12.35 , ..ilo. 13.00 Hart. 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roža. 15.50 Cips. 16.40 Tvegano! 17.05 Cena je vroča. 18.00 Moški za šest milijonov. 18.45 Poročila. 19.15 Angel se vrača. 20.15 Gottschalk 21.15 Narodna glasba. 22.10 Stern TV. 22.50 Dr. Westphall, 11.30 Šov serija. 23.45 Poročila. 23.55 Boj'proti mafiji (Wiseguy), serija (Ken Wal 0.40 Angel varuh, serija. 1.25 Westphall, pon. 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 9.00 Drsanje, München. 10.00 Namizni tenis, ZDA. 12.00 Nordijsko smučanje 13.00 Avstralski golf 15.00 Košarka. 16.30 Ameriška košarka. 18.00 Nemški rally. 18.30 Svetovni šport. 19.30 Novice. 20.00 Smučanje. 21.00 Boks. 23.00 Smučarski skoki, Planica. 0.00 Kolesarstvo: Milan—San Remo. 1.00 Novice. TELES 6.30 Dobrojutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Maa_azin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30"Flash Gordon, Teddy Montser, Alvin. 14.45 Za smeh. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci. Mijuki, Kraljica. Ghostbusters. 18.35 Flash Gordon. Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Bagdad Cafe, serija 21.25 Norišnica 21.50 Poročila. 22.00 Calamity jane, zabavni vestern, 1984 (Jane Alexander). 23.40 Orožje zakona. 0.30 Bliskovito 88 FILMNET 24 7.00 Bullitt, kriminalka. 9.00 Soul Man, komedija. 11.00 The Eaale, klasični (Rudolph Valentino). 13.00 For Keeps. ameriški (Molly Ringwald). 15.00 Tov Soldiers, akcijski (Jason Miller). 17.00 Dominick in Eugene, drama. 19.00 Breaking Point, akcijski (Corbin Bern-' ,sen). 21.00 Nightlife, komedija. 23.00 ► Playboy Late Night. 23.30 Fashuon Girl, erotični - Pridelovanje pšenice — oskrba pšenice pomladi DOGNOJEVANJE Prvo dognojevanje žit z dušikom je pomembno za produktivno obraščanje oziroma za število bilk, ki bodo nosile vsaka svoj klas. Pri dognojevanju upoštevajte: predhodno jesensko gnojevanje, gostoto posevka, sorto pšenice, pričakovan pridelek. Za prvo gnojenje uporabite 50 do 80 kg čistega dušika. Dušik dodajte ob začetku rasti, nikakor pa ne v dobi zimskega mirovanja. Pšenica potrebuje v času rasti dnevno 130-180 kg N, 80-120 kg P 205, 100-150 kg K.20. Če jeseni niste gnojili s kombiniranimi gnojili, je priporočljivo prvo dognojevanje opraviti z gnojili NPK, ki vsebujejo večje količine dušika (NPK) 15-15, NPK 13-10-12). Če želite dodati le dušik, uporabite 200—300 kg KAN/ha. Če je posevek preredek (pod 170 do 200 rastlin na kv. meter) ga preorjite in po-sejte druge poljščine. Če pa je pregost, ga z lahko brano pobranajte. ZATIRANJE PLEVELOV Če po pregledu pšeničnih posevkov ugotovite, da je njiva zapleveljena, se odločite s katerim pripravkom boste uničili plevel. Pri izbiri pripravka predvsem upoštevajte, kateri pleveli prevladujejo v vašem žitu. Ko se odločite za pripravek, natančno preberite navodilo o uporabi. Nekaj pripravkov za zatiranje plevelov žit. DICIRAN FORTE —' zatira široko in ozkolistne plevele. Ob škropljenju pleveli ne smejo imeti več kot 6 listov. Deluje že pri nižjih temperaturah, malo nad 0 stopinj Celzija. Poraba 1,5 kg/ha. ANITEN MPD — zatira širokolistne plevele. Najbolje je škropiti, ko ima plevel 2—5 listov, pšenica pa je v fazi razraščanja do nastavka drugega kolenca. Jutranja temperatura mora biti vsaj 4 stopinje. Poraba 4 litre/ha. DICOFLUID MP COMBI — zatira širokolistne plevele. Uporabljajte ga v času, ko ozimine razraščajo, to je od faze treh listov do začetka kolenčenja. Nočna temperatura ne sme biti nižja od 5 stopinj. Poraba 4 l/ha s 300 do 500 1 vode. STARANE dobro zatira širokolistne plevele do konca razraščanja. Poraba 0,6 do 0,8 l/ha. Pri pripravi škropiva je dobro, da dodamo močilo San-dovit, Pinovit. S tem preprečimo večje odtekanje pripravljenega škropiva z rastlin na tla. Kmetijska svetovalna služba Anica Ugovšek JUSTA 30 let zvesta Rdečemu URAN1Č ,v w . križu Šoštanj Ljubljančanka, rojena 29. septembra 1910 s končanim učiteljiščem živi v naši dolini že nad 56 let. Tri leta po končanem učiteljišču je čakala na službo in jo leta 1935 končno dobila na šoli v Plešivcu pod Graško goro. Od leta 1966, ko se je upokojila, jo vidimo vsak dan, vsako jutro z nakupovalnim vozičkom v Šoštanju, čeprav stanuje v dober kilometer oddaljenih Met-lečah, v lično urejeni hišici. Do okupacije leta 1941 je v Plešivcu sama poučevala prve učenosti kar 105 otrok, ves dan, od 1. do 8. razreda. Ob okupaciji je ostala brez dela, nekaj mesecev pa je bila celo zaprta v Celju in po izpustitvi nadzorovana od gestapa. Po osvoboditvi je delala najprej dve leti v Skalah, potem pa v Topol-šici, kamor je vsak dan, tudi v dežju in snegu pešačila 8 kilometrov gor in dol, pol- nih 9 let. Ko je postalo to prenaporno so jo premestili na šolo Biba Röck v Šoštanj, kjer je delala do upokojitve. Ker je okupacija pobrala preko dva tisoč slovenskih učiteljev, jih je po vojni primanjkovalo. Tako je Justa Uranič šest let poučevala tudi na vajeniški šoli ter različnih tečajih, med drugim Rdečega križa za mladinke in žene. Rdečemu križu je zvesta že nad 30 let, od tega je kar 26 let vestna in natančna blagajničarka. Pobiranje članarine in delo z banko jo počasi utruja in želi si zamenjave, saj si je naložila že deveti življenjski križ. Za njeno več kot 30 let dolgo predano delo v humanitarni organizaciji Rdečega križa ji čestitamo, obenem pa se ji zahvaljujemo in želimo še dolgo let srečno življenje v krogu svojih domačih. Viktor Kojc TRGOVINA NA DROBNO Efenkova 61, Velenje vam nudi: — otroške mikice od 150 din dalje — trenirke od 250 din dalje — pletenine od 240 din dalje — moške jakne tetratex od 1.500 din dalje — kavbojke od 250 din dalje in kozmetiko! Vabimo vas! Glasbeni Radia ZDRAVO!! Pomlad je tukaj in z njo tudi vse več lepih sončnih dni. Ljudje ob tem času radi pravimo, da nas pomlad »razganja«, kar pa je po svoje tudi res. Kako pa ta čas vpliva na glasbenike, ne vem. Vsekakor pozitivno, če bi to lahko sodili po izdaji plošč. . . . YO . . . Clivilles-Cole - pripravlja D. J. Robby Bratuša (fl 8 ID (D C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita I0. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-PIaninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450, telefaks: (063) 851-990. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 15,00 din, mesečna naročnina 76,50 din, trimesečna naročnina 165,00 din, polletna naročnina 331,00 din, trimesečna naročnina za tujino 283,00 din Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. * *, Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 22. MARCA 1991 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Slovenija); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo; 20.00 Lahko noč. NEDELJA 24. MARCA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali po telefonu 855 963 takšna vaša vprašanja na katera ne uspete dobiti odgovorov) 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 25. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Najboljše, najnovejše; 19.00 Na svidenje. SREDA, 27. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi govorili bomo o novi davčni zakonodaji); 18.00 Nasveti vrtičkarjem; 19.00 Na svidenje. 1 IkMnM I I M REDNI KINO VELENJE Četrtek, 21. 3. ob 18. uri OCTOPUSSY - ameriški, vohunski (James Bond). V gl. vi.: Roger Moore. Petek, 22. 3. ob 18. uri Sobota in nedelja, 23., 24. 3. ob 18. in 20. uri PRESTOPNIKI — avstralski, mladinska romant. drama. Vgl. vi.: Kylie Minogue, Charlie Schlatter. Ponedeljek, 25. 3. ni filmskih predstav! Torek, 26. 3. ob 18. in 20. uri DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO — ameriška drama. V gl. vi.: Bruce Davison. Sreda, 27. 3. ob 18. in 20. uri VSI ZMAGUJEJO - ameriška akcijska drama. V gl. vi.: Nick Nolte, Debra Winger. KINO DOM KULTURE Nedelja, 24. 3. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA, MAJA IN VESOLJČEK — slovenski mladinski film. Ponedeljek, 25. 3. ob 20. uri ZA ABONMA IN IZVEN DOLGOLETNO PRIJATELJSTVO — amer. drama. V gl. vi.: Bruce Davison. Film o AI DSU! Realen prikaz sveta newyorskih homoseksualcev. Festivali: Park Citty, Cannes '90! KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 24. 3. ob 18. uri OCTOPUSSY — ameriški, vohunski. Ponedeljek, 25. 3. ob 18. uri PRESTOPNIKI — avstralska mladinska drama. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 22. 3. ob 20. uri PRESTOPNIKI - avstralska, mlad. romantična drama. KINO »DOM« MOZIRJE 21.3. — DEMON V OMARI, ameriška grozljivka 23. in 24. 3. — TANGO & CASH, ameriški akcijski 28. 3. - VROČE USTNICE, ameriški erotični KINO »JELKA« NAZARJE 23. in 24. 3. — BOGOVI SO PADLI NA TLA, ameriška grozljivka 27. 3. — PRSTE PROČ, ONA JE ŠE MLADA, ameriški zabavni KINO LJUBNO 23. in 24. 3. - NESRAMNI UDAREC, ameriški akcijski. vroči producentski duet, ki se skriva pod skupnim imenom C + C MUSIC FACTORY je v tem času izdal dobro LP ploščo z imenom Gonna Make You Sweat. Plošča vsebuje pesmi maxi verzij in je dolga natanko 60 minut.. . YO ... Se eden izmed velikega števila rap zvezdnikov je v tem času poslal na tržišče svoj prvi album Ain't No Shame In My Game. Govorim seveda o CAN-DYMAN-u, ki je v ZDA imel hit Knockin Boots med prvimi desetimi na lestvici vročih sto .. . YO . . . Med številnimi albumi, ki sem jih tokrat kupil pa nikakor ne smem prezreti krasnega soul zvezdnika ALEXSANDRA O'NEAL-a in njegov že tretji album All True Man. Dobri poznavalci tovrstne glasbe pravijo da bo Alexsandrov LP eden izmed najboljših v letu 91. Mislim, da se niso dosti zmotili. Toliko za danes o albumih in si v nadaljevanju preberite še nekaj o novih single ploščah ... YO ... V prvi vrsti je to nova že tretja uspešnica DR. ALBANA-UandMe ... YO ... Uspešno se vrača tudi angleška skupina BEATS INTERNATIONAL (uspeli so v začetku leta 90) z novim komadom Echo Chamber . . . YO . . . Preden končam današnji kotiček naj vas še enkrat opozorim na zadevo, ki se imenuje THE 1991 DMC DJ CONVENTION in bo trajala od 7. do 8. marca v Londonu. Vse ostale zanimivosti in informacije pa lahko izvete v oddaji NAJBOLJŠE—NAJNOVEJŠE, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 18.—19. ure na Radio Velenje ali prek telefona na številki 855-191 (od 17.-19. ure), kjer sprejemamo tudi vsa vaša naročila .. . CIAO-CIAO!!! sìbatóàyfoii Tel. st.: 853 451 _855 450 BIKCA, težkega 120kg, prodam. ©882-146. 60 VREČ PERLITA za fasado ugodno prodam. © 852-603. JUGO KORAL 45, kot nov, marec 1990. garažiran, 14.000 km, ugodno prodam. © 855-771. POŠTEN 28. LETNI SLOVENEC išče sobo (stanovanje) v Šaleški dolini ali bližnji okolici. Vsi, ki mi lahko pomagate, se oglasite pod šifro: »Prijaznost«. SOBNO KOLO UNIS, moško kolo na 5. prestav, žensko kolo ugodno prodam. Informacije na © 852-133 po 19. uri. PRIKOLICO ADRIA 450 KU z dodatno opremo prodam. © 853-496. MLAD SLOVENSKI PAR išče manjše stanovanje ali sobo s posebnim vhodom. © 855-060 dopoldne, 855-902 zvečer. NOVO MANJŠO PRIKOLICO za traktor in 800 1 sod prodam. Lesnjak Andrej, Veliki vrh 29, Šmartno ob Paki. © 884-157. ŠANK GARNITURO ugodno prodam na dva obroka. © 884-181. MLADE PUJSKE, kravo in krompir igor prodam. © 858-558. MLAD PAR z 8 mesecev staro hčerko išče stanovanje. Možna pomoč pri delu. Žuran Miran, Vojkova 12/a Velenje. AVTOBUSNO IZKAZNICO št 28216/280, Gorica - Gorenje preklicujem na ime Kocbek Robert. KAMP PRIKOLICO starejšo, dobro ohranjeno z baldahinom za štiri osebe prodam. Cena 25.000 din. ©851-161. SVETOVALCE ZA CONCORT varčevanje v etičnih fondih v ZRN iščem. Možnost imajo komunikativni ljudje, po možnosti z višjo ali vsaj srednjo izobrazbo. ® 852-142 po 20. uri. DVA JOGIJA (llahko s podstavki), otroško posteljo, motorno kolo, kolo in kiitaro poceni prodam. ® 855-172. NOVO ŠKOLJKO in druge nove rezervne dele za Zastavo 750 prodam. ® 856-228. DELO NA VAŠEM DOMU, delovne izkušnje niso potrebne, pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Zdenka Urbane. Janka Ulriha 38/a, Velenje. NOVO TRO IN POL-SOBNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam za podobno v Velenju. © 882-209, popoldan. SYNTHESEIZE R CASIO CT 460, prodam. © 063-857-858, zvečer. JUGO 45, letnik 1989, z vlečno kljuko, prodam. © 852-206, popoldan. PRALNI STROJ GORENJE (izvozni tip) ugodno prodam. © 857-828, popoldan. ZASTAVO 126 P, letnik 10/88, prodam. © 854-349, po 16. uri. NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU, dajemo v najem prostore 2 x 23 m2. Informacije v ponedeljkih in sredah od 18—19 ure na sedežu KS Šmartno —Velenje, © 853-122. MIKROVALOVNO PEČICO Gorenje ugodno prodam. © 854-680. MOPED AVTOMATIK, malo rabljen, ugodno prodam. © 854-680. JUGO KORAL 45, letnik 1990, prevoženih 4800 km, še v garanciji prodam za 7.400 DEM. © 881-267, Urbane, Skorno pri Šoštanju 41/1. ZASTAVO 128, staro 17 mesecev, prodam. © 857-658, od 16. ure dalje. RABLJENA KOVINSKA GARAŽNA VRATA in telico težko 100 kg prodam. © 882-845. LESNI SKOBELNI STROJ kombinirko, ugodno prodam. © 063-857-192, OSEBNI AVTO HONDA ACORD letnik 1984, ugodno prodam. Informacije v popoldanskem času na ©063-831-116. PREKLICUJEM AVTOBUSNO VOZOVNICO relacija Šalek -Gorenje na ime Ramič Ahmed. MOTOR AVTOMATIK in okroglo mizo s štirimi stoli ugodno prodam. © 850-820. KAKOVOSTNA JAGNJETA za zakol prodam. © 881-183. GOLF JXD, letnik 7/1988. ugodno prodam. © 855-227. LADO KARAVAN letnik 1987, prodam. © 857-01 I. KRAVO ZA ZAKOL, težko od 500-520 kg prodam. Kolenc Prane Podgora 50, Šmartno ob Paki. AVTO R-4 letnik 1990. ugodno prodam. © 857-393 ali 854-420. PARCELO ZA VIKEND 750 m prodam. © 858-592. ZASTAVO 850 letnik 9/82, odlično ohranjen, prevoženih 19.000 km, garažirano, bele barve prodam. © 063-882-256. PRILOŽNOST: C iprese za živo mejo prodam. © 711-936 ali 71 1-929.- R — 4 T LS, letnik 1983 in kotno omaro za dnevno sobo prodam. © 853-185 ali 0602-55-483. PONIEXPRES, motorno čelado, pony kolo, city bike, kolo za dva, mizarsko tračno žago in stiskalnico za zrak prodam. © 858-706. BMW - 316, letnik 1988, metal delfin barve z dosti dodatne opreme nujno prodam. Cena ugodna. © 856-472. NOVI DOM D.O.O. Velenje, Efenkova 61 © 856-899. Posredujemo pri prometu vseh vrst nepremičnin. Oddamo, kupimo, najamemo in prodamo več hiš, stanovanj, lokalov, vikendov, poslovnih prostorov in parcel v Velenju in širši okolici. Pričakujemo vas od ponedeljka do petka od 16-18 ure. SKLADIŠČE 50 m2 na Gorici oddam. POSLOVNI PROSTOR 30 m2, III. faza prodam ali oddam. POSLOVNI PROSTOR 50 m2 III. faza oddam. Miran Grobelnik, Bevče l/c Velenje, © 856-906. DNEVNO SOBO - omaro dolžine 3.60 m in sedežno garnituro »KAN« staro dve leti prodam za polovično ceno nove. © 852-273 zvečer. LADO SAMARO letnik 1987. ugodno prodam. © 884-163. AUDI 80, letnik 1979. prodam. Golob Milan, Kidričeva 9 Velenje. KINTA KUNTE ugodno prodam. Kreslin, © 854-075 zvečer. STANOVANJE v Velenju najamem. ©0602-42-055 interna 5. AVTOMATIK malo vožen ugodno prodam. © 851-571 popoldan. PREKLICUJEM AVTOBUSNO VOZOVNICO na ime Bašič Re-fik, Jenkova 15 Velenje, na relaciji Gorenje —Gorica. IŠČEM ŽENSKO za družbo starejši ženski na deželi, 7 km iz Šoštanja (lahko samohranilka z otrokom, upokojenka ali uslužbenka). Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM AVTOBUSNO VOZOVNICO na relaciji Šalek—Gorenje, na ime Žuna Mila, Šalek 82, Velenje. VIKEND 8,6 x 4,5 m na Deber-niškovem hribu v Velenju prodam. © 855-242, klicati ta teden dopoldne, naslednji teden popoldan. KOLO SENIOR - ROG, 10 prestav prodam. © 881-226 GARAŽO v Starem Velenju prodam. © 850-285. GOLF JX DIESEL, marec 1987, reg. do 3/92, rdeče barve, prevoženih 57.000 km. Cena 14.500 DEM, prodam. © 857-598. ß nama KLUB ZBIRALCEV ZNAČK, ZNAMK IN STAREGA DENARJA Vse, kar smo omenili v naslovu in še kaj boste lahko menjavali v nedeljo, 24. mar- ca, od 8. do 14. ure v posebni sobi hotela Paka. Udeležite se srečanja zbiralcev. emona obala koper d.o.o. Spoštovani kupci! V hotelu Paka v Velenju vam je znova odprla vrata Emo-nina trgovina, tokrat v novi preobleki in z novim imenom E SHOP Program, ki vam ga nudijo je nov, pester, izviren! E shop je odprt vsak dan od 9. do 20. ure, ob sobotah pa od 9. do 15. ure. DEŽURSTVA OBČINA VELENJE V ZDRAVSTVENEM DOMU V VELENJU Zdravniki: Četrtek, 21. marca dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Zupančič in dr. Žuber. Petek, 22. marca — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Rus, nočni dr. Lazar in dr. Pirtovšek Soboto, 23. marca in nedeljo, 24. marca — dr. Kočevar in dr. Stupar Ponedeljek, 25. marca — dopoldan dr. Popov, popoldan dr. Zupančič, nočni dr. Friškovec in dr. Lazar. Zobozdravnica: V nedeljo, 24. marca dr. Darinka Šuster, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Na Veterinarski postaji v Šoštanju Od 22. marca do 29. marca — Franc Blatnik, dipl. veterinar, Stanetova 47, Velenje, tel.-857-875. Na Veterinarski postaji v Mozirju Do 24. marca — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410. Od 25. marca do 31. marca — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. GIBANJE PREBIVALSTVA Občina velenje Smrti : Karel Keber, roj. 1934, Celje, Aškerčeva ul. št. 14, Frančiška Potočnik, roj. 1934, Velenje, Jeri-hova c. št. 2, Anton Žilavec, roj. 1924, Celje, Mariborska c. št. 69, Alojzija Žerjav, roj. 1926, Mozirje, Ul. Šlandrove brigade št. 5, Ciril Lah, roj. 1937, Griže, Zabu-kovica št. 18, Ivan Melanšek, roj. 1926, Šoštanj, Kajuhova c. št. 1 l/a, Janez Hrastnik, roj. 1990, Slatina št. 31, Ivan Langbauer, roj. 1-921, Suhi vrh pri Radljah. Namin kotiček TA teden zavas V samopostrežni prodajalni: — sir edamer uvoz — frizbi tabla, lešnik 100 gr. — domačica čok. 350 gr. — šunka v dozi, Sljeme — goveji jezik prekajeni — kmečka salama Emona — POMARANČE ZA PISANKE kg kg kg kg -58,00 din 9,30 din 33,40 din 130,60 din 122,30 din 203,40 din kg le 24,40 din V prodajalni PRESKRBA na Koroški cesti: — copati Mikado super št. 42, 43 78,10 din — Piknik keks 1/1 48,00 din — sadni bonboni 400 gr. 25.10 din Na elektro oddelku: — stoječi sušilci z nastavkom iz uvoza — walkman Na oddelku posode: — podstavki za pecivo uvoz 411,20 din od 406,70 din dalje le 363,30 din Na oddelku moške konfekcije: — NOVO! — vzorčaste moške srajce Pik 932,00 din — pomladanske vetrovke od 1.200 din dalje Na oddelku železnine: lesene WC deske po zelo ugodni ceni le 600,70 din V tekstilnem diskontu: — ogrevalne trenirke za otroke od 4. do 14. leta od 388,40 din dalje — velikonočni predpasniki 45,80 din — velikonočni prti namizni 140 x 160 le 146,70 din Če iščete ŠPORTNI ODDELEK, stopite v 1. nadstropje! Na velikonočnem oddelku v pritličju veleblagovnice lahko v teh dneh izberete tudi butarice za cvetno nedeljo! v soboto, 23. marca ob 20. uri v restavraciji Teš Igral bo ansambel HAPPY END! Bogat srečelov! Vabita vas Košarkarski klub Elektra in Bistro 31 Solza, žalost, bolečina te zbudita ni a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Marije Lesnjak iz Sp. Razborja 14.4.1902.-10.3.1991. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, delavcem Gorenja TOZD Štedilniki in RLV DS za darovano cvetje in sveče, izkazana sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo strežnemu in zdravstvenemu osebju DOMA ZA VARSTVO ODRASLIH iz Velenja za ves njihov nesebični trud in skrb ob lajšanju jeseni njenega življenja. Iskrena hvala tudi govorniku in g. dekanu za ganljive poslovilne in tolažilne besede ter opravljen cerkveni obred. Žalujoči: VSI NJENI «-Id x ^ « « * « - Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev že zasula je lopata, noč in dan so odprta groba vrata, a dneva ne pove nobena pratka. (Prešeren) ZAHVALA V 80. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi, ljubljeni in skrbni mož, oče in stari oče Ivan Zabukovnik iz Dobriča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter sosedom za vse darovano. Posebna zahvala zdravniškemu osebju bolnišnic Topolšica in Slovenj Gradec, dr. Cukljatiju s Polzele, cerkvenemu pevskemu zboru iz Andraža, govornikom, pogrebcem in g. duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Žalujoča žena in otroci z družinami Bolnišnica Topolšica pod lupo V bolnišnici smo bili močno presenečeni, ko smo pred tednom dni najprej na radiu, nato pa še v osrednji TV informativni oddaji opazili naše ime v zvezi z možnim ukinjanjem posameznih bolnišnic, da bi uskladili republiška proračunska sredstva. Prepričani smo, da bi o tako. pomembnih odločitvah morali biti prej informirani, ter da bi morali pred oblikovanjem predlogov, ki bodo dani poslancem na skupščinske klopi, doseči strokovne zaključke. Približno enak scenarij smo doživljali julija 1983, ko so na seji takratne republiške zdravstvene skupščine med ukrepi za racionalno poslovanje predlagali ukinitev internega oddelka ter redukcijo postelj na pljučnem oddelku. Na podlagi strokovnih argumentov, ocen obiskov strokovnih nadzornih komisij (2 krat na internem, 1-krat na rtg in 2-krat na pljučnem oddelku), ekonomskih rezultatov poslovanja, opremljenosti ter kadrovske zasedenosti smo na zborih Občinske skupščine Velenja marca 1985 izglasovali stališče, da ukinjanje postelj v Bolnišnici Topolšica ne pride v poštev. Se več. Na podlagi objektivnih potreb, ki so izvirala iz obolevnosti ožjega občinskega ter širšega medregijskega prostora, smo smelo začrtali dolgoročni razvoj bolnišnice. Do danes smo ga v celoti realizirali. Bolnišnica šteje 186 postelj, v njej pa je zaposlenih 197 delavcev — 58 nezdravstvenih in 139 zdravstvenih (od tega je 16 zdravnikov, 14 višjih, 53 sprednjih medicinskih sester ter ostalega bolniškega osebja). Vsa leta smo intenzivno vlagali v razvoj lastnih kadrov. V delitvi dela ima pljučni oddelek regijski pomen, saj pokriva potrebe pulmološkega ho-spitalnega varstva prebivalcem celjske in ravenske regije oziroma nanj gravitira 360.000 prebivalcev. Na zdravljenje letno sprejmemo cca 1800 bolnikov, mnogo diagnostičnih postopkov pa opravimo ambulantno. Razvili smo kompletno drugostopenjsko pulmološko diagnostiko vključno s transbron-hialno biopsijo in bronhoal-veolarnim lavatom, funkcionalno diagnostiko v respiratomem laboratoriju, alergološko dejavnostjo, interdisciplinarno pa izvajamo tudi mikrokateterizaci-je desnega srca. Na internem oddelku se zdravijo v glavnem prebivalci občin Velenje in Mozirje, specialistična ambulantna dejavnost pa služi v konziliarne in diagnostične namene obema oddelkoma, osnovni zdravstveni službi ZC Velenje ter tukajšnjemu zdravilišču. Z lastnim kadrom izvajamo tudi konziliarno internistično ambulanto v Velenju ter vodimo diabetični dispanzer. Letno hospitaliziramo približno 1600 bolnikov. Prevladuje predvsem kardiovaskularna in gastrointestinalna problematika, pogosti pa so tudi bolniki z boleznimi presnove. Poleg funkcionalne diagnostike srčnožilnega sistema (Holter, obremenitveno testiranje, ultrazvok, telematrija, desni kateter) izvajamo tudi Sn-doskopske preiskave prebavil. Po številu opravljenih preiskav se lahko primerjamo s kliničnimi institucijami. Diagnostika teče ažurno, čakalne dobe so v primerjavi s sosednjimi ustanovami zanemarljive, kar seveda pomembno prispeva k učinkovitosti zdravstvene službe. Zadnja leta na delu kapacitet izvajamo hospitalno in ambulantno zgodnjo poinfarktno rehabilitacijo. Strokovno delo omogoča tudi sodobno opremljen diagnostični laboratorij in rentgenolo-ški oddelek. V zadnjih letih smo v bolnišnici nekoliko intenzivirali ambulantno dejavnost, medtem ko je obseg hospitalizacije že nekaj let konstanten. Tako realiziramo cca 68.000 bolniško oskrbnih dni ter cca 1.700.000 točk. V letu 1990 smo realizirali celotni prihodek v višini 64.743.000 din. Da bi lahko sledili sodobni diagnostiki, smo morali vlagati tudi v opremo. Leta 1985 smo nabavili paket sodobne opreme (ultrazvok, transferescreen ter laboratorijske aparature) kasneje smo nabavili še endosko-pe (bronho, gastro), zadnja leta pa smo se pripravljali na nabavo novega rtg aparata. Skladno s strokovnimi zahtevami in dogovori smo v letu 1987 uredili enoto intenzivne nege in terapije, trenutno pa teče druga faza sanacije sanitarnih vozlov v objektu Planika, kar bo bolnikom močno izboljšalo bivalne pogoje. Velik vložek je predstavljal tudi poseg v okolico, ko smo uredili parkirišče ob Smrečini in Planiki ter instalirali tekoči kisik. V vseh investicijah je poleg lastnih vpetih tudi mnogo spredstev tukajšnjega združenega dela in občanov. Vsa leta smo se ravnali po skrbno pripravljenih programih racionalnega poslovanja ter z upoštevanjem stopenjske delitve dela, racionalne diagnostike in terapije, maksimalno izrabo delovnega časa, šted-njo materiala ter ostalimi prijemi uspeli ves čas, kljub težki gospodarski in ekonomski situaciji, poslovati brez izgub. V trikotniku med Slovenj Gradcem, Celjem in Topolšico smo dorekli strokovno delitev dela, ki jo tudi izvajamo. Ob dejstvu, da Bolnišnica Topolšica že vrsto desetletij strokovno uspešno nudi zdravstvene storitve bolnikom na meji med Koroško in Štajersko, od avstrijske do hrvaške meje, nas ponovno načenjanje vprašanja obstoja bolnišnice zelo preseneča. Zmanjšanje števila postelj je bilo vedno argumentirano z racionalizacijami v slovenskem prostoru, ob tem pa smo žal kljub pogostim opozorilom spremljali novogradnje, ki so navkljub zagotovilom vseh dogovorov prinašale širitev posteljnih kapacitet (Slovenj Gradec, Celje, Ljubljana, Murska Sobota, Izola). Bolnišnica ima dolgoletno tradicijo, po ocenah strokovnih komisij je delo ustrezno, zasedenost pa je vsa leta v višini 96%. Kaj bo torej z bolniki, ki se zdravijo v bolnišnici Topolšica? Jim bomo vzeli pravico do zdravljenja ali pa jih bomo zdravili drugje? Torej se bodo stroški še vedno pojavljali, zaradi migracije pa bodo še večji. V tem trenutku je nedopustno zapirati hospitalne kapaci- tete, kjer imajo bolniki po mnenju nadzornih komisij boljši standard kot marsikje drugje v Sloveniji, kjer je instalirana ustrezna sodobna medicinska diagnostična oprema in kjer teče dobro strokovno delo, ekonomski rezultati pa izkazujejo uspešno poslovanje. Strokovnega argumenta za ukinitev bolnišnice ne najdemo, ekonomskega tudi ne. Vzrok je torej očitno v modelu monocentrizma, ki bo periferijo povsem osiromašil in ji pustil le krampe in lopate. Ne nazadnje bi načrtovalci zdravstvene politike morali imeti pripravljen dolgoročen razvoj dejavnosti in mrežo hospitalne službe. Pred dnevi nanizani predlagani ukrepi, ki jih je bilo mogoče skopo povzeti preko sredstev javnega obveščanja, so po našem mnenju pavšalni in nezadostni, saj ne morejo prinesti načrtovanega prihranka sredstev. V razvitem svetu so prav majhne bolnišnice tiste, kjer bolniki ne izgubljajo identitete, ki so strokovno visoko razvite in se ekonomsko najlažje prilagajajo razmeram v gospodarstvu in na trgu. Takšni postajamo tudi mi. Prepričani smo, da nam tudi v prihodnje gre status specializirane bolnišnice, če seveda ne hodimo po Evropi z zavezanimi očmi. Ob tem smo dolžni opozoriti na dejstvo, da je zdravstvo dejavnost, ki ne prenese nepremišljenih in kratkoročnih ostrih rezov, saj bodo posledice osiromašenja očitne šele čez leta. Prepričani smo, da je rešitev možno iskati drugje v dosledni delitvi dela, racionalni diagnostiki in terapiji, reorganizaciji največje slovenske zdravstvene institucije, ko bi že zdavnaj morali klinični del ločiti od Iju.r bljanske regijske bolnišnice ter v permanentni vzgoji populaci- je, da bo končno postala odgovorna za lastno zdravje in zanj preventivno tudi nekaj napravila. Napak iz pretaklosti, ko smo probleme v gospodarstvu reševali s politiko manjšanja osebnih dohodkov ter restrikcij na področju družbenih dejavnosti, ne smemo več ponavljati. Mesto v Evropi si bomo ob dobrem gospodarstvu lahko zagotovili le z zdravo in izobraženo populacijo. Ne želimo, niti ne pričakujemo politične odločitve! Želimo in zahtevamo le strokoven dialog, v katerem se mora oglasiti tudi zdravniško društvo, zdravniška zbornica, medicinski svet, strokovni kolegiji posameznih internističnih strok ter sekretariat za zdravstvo, ne pa da o perspektivi bolnišnice ter njenih bolnikov izvemo le iz dnevnega časopisja. Po zadnjih dogodkih smo se sestali s predstavniki velenjske vlade, ki odločno nasprotujejo kakršnemu koli zapiranju bolnišnice, v začetku aprila pa bomo kompletno problematiko zdravstva v občini Velenje predstavili sekretariatu za zdravstvo Republike Slovenije. Pričakujemo, da se bo pri reševanju nastale situacije v interesu občanov angažiralo tudi osnovno zdravstvo ter vlada občine Mozirje. Ob upoštevanju vseh strokovnih in ekonomskih argumentov ter objektivnih potreb, ki jih narekuje obolevnost ožjega in širšega medregijskega prostora, želimo v dialogu doseči dokončno rešitev problema z zahtevo, da se Bolnišnici Topolšica opredeli status specializirane ustanove in da še naprej neokrnjeno opravlja svojo dejavnost. ! I I I 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I ■ I I I I 1 I I I I I I I I I I Vodja TOZD bolnišnice: dr. med. Janez Poles spec. internist ! MILIČNIKI SO ZAPISALI že tretja žrtev Če ocenjujemo stanje prometne varnosti po številu smrtnih žrtev, se nam je to v letošnjem letu močno poslabšalo. Lani smo imeli preko celega leta namreč v občini le štiri žrtve prometnih nesreč, letos pa imamo že tri. Ni povsem jasno, kdaj se je pripetila zelo huda prometna nesreča na cesti Zavodnje—Sleme. Verjetno je to bilo 16. marca med 17. in 18. uro. Voznik osebnega avtomobila, petintridesetle-tni Drago Gojsek je peljal z osebnim avtomobilom po omenjeni cesti proti Slemenu. Iz neznanega razloga je zapeljal s ceste in se z vozilom kotalil po strmem pobočju navzdol, vmes pa udarjal v drevje. Vrglo ga je iz avtomobila in obležal je v hudourniku. Tu so ga našli naslednje dopoldne, mrtvega. NENADOMA PRED AVTOMOBIL Šestletni Smiljan K. je šel 15. marca malo po 12. uri po pločniku Prešernove ceste. Nenadoma jo je želel prečkati in to v trenutku, ko je po njej peljal voznik osebnega avtomobila devetintridesetletni Fatmir Gaši. Otroka je zbil po cestišču in ga hudo telesno poškodoval. več vlomov v avtomobile Velenjski miličniki beležijo vse več vlomov v osebne avtomobile. Dolgoprstneži kradejo različne rezervne dele, najbolj vabljivi pa so še naprej avtoradijski sprejemniki. V noči na 15. marec je nekdo vlomil v avtomobil Stanka P. s Stantetove ceste. Odnesel je avtoradijski sprejemnik s kasetofonom ter zadnjo polico avtomobila na kateri je imel montirane zvočnike. V naslednji noči pa je nekdo iz avtomobila Vilija H. s Kardeljevega trga odnesel ojačevalec zvoka. Zanimivo — avtoradijski sprejemnik je pustil. V isti noči je nekdo iz avtomobila Ferda E. s Stantetove odnesel zračni filter in rezervno kolo. Na avtomobilu Antona B. s Kidričeve ceste pa je naredil v času med 9. in 11. marcem nekdo z ostrim kovinskim predmetom več risov. znesel se je nad aparatom V lokalu Petra B. je Slobodan M. 16. marca ponoči zaigral večjo vsoto denarja. Spri se je z lastnikom, nato pa se znesel nad igralnim aparatom, na katerem je naredil za okoli 10 tisoč dinarjev škode. denar ni bil namenjen bolni deklici Slovenjgraški miličniki so velenjske opozorili, da zbira na našem območju BORIS K., mlajši svetlolas moški, višje postave, prispevke za hudo bolno MOJCO iz Pameč. Denar pa naj bi pridržal zase. Miličniki bi preiskavo zoper njega lažje izpeljali, če bi se javili tisti, ki so prispevali sredstva v te namene. Pokličite torej Postajo milice! nenadoma v levo Voznica osebnega avtomobila triinštiridesetletna Tatjana Grošelj je peljala 13. marca malo pred 12. uro po Partizanski cesti v Velenju v smeri proti Šoštanju. Nameravala je zaviti levo, pri tem pa je zaprla pot vozniku tovornjaka sedemintride-setletnemu Jožefu Horvatu. Čeprav je ta močno zavrl, trčenja ni mogel preprečiti. Avtomobil Grošljeve je odbilo proti parkirišču pred stanovanjsko hišo, kjer je bil parkiran osebni avtomobil Ivana Kvartiča. Nanj je padlo vetrobransko steklo, ki se je ob trčenju razbilo na avtomobilu Grošljeve. Ta je bila pri nesreči telesno poškodovana, nastalo pa je tudi za okoli 110 tisoč dinarjev škode. izginila verižica Iz stanovanja Salike C. s Ceste talcev v Velenju je v času med 7. in 13. marcem izginila zlata verižica. nasilna vselitev Miličniki so bili 13. marca obveščeni, da sta se v odklenjeno stanovanje v Hrastovcu 1 prvega marca nezakonito vselila Meho M. in Sala Č. izginila usnjena jakna Med 12. in 13. uro, 13. marca letos je izginila iz čakalnice fizioterapije v velenjskem zdravstvenem domu ženska usnjena jakna, v kateri je imela Majda K. tudi denarnico. steklenice metali skozi okno 17. marca, malo po polnoči so morali miličniki na Jenkovo, kjer so popivali in razgrajali ter metali steklenice skozi okno. Na Postajo milice so odpeljali močno vinjena Nihada K. in Borisa R. Kmalu za tem je tja prišla vesela druščina in razgrajala ter zahtevala, da njuna prijatelja izpustijo. Pri tem so razbili steklo ob vhodu. preglasna glasba V stanovanju Edvarda C. na Bračičevi so 17. marca še okoli tretje ure ponoči poslušali zelo glasno glasbo, sosedje pa seveda niso mogli spati. Posredovati so morali miličniki, Edvard pa bo seveda moral k sodniku za prekrške. razgrajala sta Petnajstega marca okoli polštirih zjutraj sta se Andreja Ž. in Enes Š. sprehajala po parkirišču ob Kidričevi cesti ter kričala. Tudi njiju bodo miličniki prijavili sodniku za prekrške. radi bi se pretepali V bifeju tržnice je 13. marca malo po 17. uri razgrajal vinjeni Marjan S. Rad bi se bil pretepal, a ni našel partnerja. Pomirili so ga miličniki. Malo kasneje, okoli 20. ure sta se pred tovarno usnja v Šoštanju stepla Hajrudin D. in Nervin L. Tudi tu ni šlo brez posredovanja miličnikov. Tega večera pa so morali še v gostišče Rajh, kjer je bil glasen Osman Č. Na srečo so prišli prej predno bi našel koga, s katerim bi se stepel. Telefonija v Šmartnem ob Paki Do kdaj te prekleti monopol? Že vrabci na strehi čivkajo kako je s telefonijo v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki. Prej res kot za šalo trditev: človek bi prišel peš prej do naslova, kot pa se dogovoril o zadevi preko telefona, dovolj zgovorno priča o stopnji razvitosti tega okna v svet v tretjem središču Šaleške doline. In prav nič čudnega ni, če je telefonija, ki ji v Evropi ni enake, trn v peti že nekaj let ne samo starim, ampak tudi novim naročnikom. Žal, so želje, potrebe, pripravljenost krajanov poleg sredstev samoprispevka primakniti iz žepa še dobršen del denarja za naložbo, ob tem delati tudi udarniško, vse premalo. Če k temu dodamo še prizadevnost vodstva krajevne skupnosti in članov gradbenega odbora, potem človek lahko le še zmaje z glavo. Zadeva ne steče in ne steče. Prav nasprotno. Namesto začetka akcije trkajo na vrata zapleti. Tisti, ki že imajo izkušnje pri izgradnji telefonskega omrežja dobro vedo, po čigavi zaslugi. Najbrž pa tudi drugim ne bi bilo treba trikrat ugibati. Za iskanje odgovora na vprašanje, kdo in kaj je PTT, ni treba biti posebej bister. Dovolj je že udeležba na razširjenem sestanku, kakršen je bil pred tednom dni v prostorih krajevne skupnosti Šmartno ob Paki. Predstavniki »gostiteljice«, krajevnih veljakov Letuša in Gorenja, najodgovornejših mož družbenih podjetij na območju omenjenih KS so sedli za isto mizo s predstavniki PPT Celje z eno samo željo — priti zadevi okrog izgradnje telefonskega omrežja do dna, kajti nejevolja krajanov je vsak dan večja. V svojih namerah pa so se ušteli. Zakaj? Ker se PTT-jevcem niso pustili žejne prepeljati čez vodo oziroma niso pristali na near- gumentirano ceno na priključek, na 10 let staro PTT-jevo metodo izračunavanja, na njegove na mere biti investitor, za to »vlogo« pa prispevati malo denarja ali skoraj nič in še in še. Pri vsej zadevi je pač najbolj sporna cena za priključek. Po prvotnih dogovorih naj bi bilo zanj dovolj približno 26 do 28 tisoč dinarjev. Od te vsote naj bi bodoči naročniki primaknili po 15 tisočakov, manjkajočo vsoto pa naj bi si »razdelila« podjetja in pa sredstva samoprispevka. Zadeva na četrtkovem razširjenem sestanku ne bi bila toliko sporna, če ne bi bila krajevna skupnost prisiljena od 15 tisoč dinarjev, ki so jih prispevali novi naročniki, 7 tisočakov nameniti za izgradnjo prostora za novcr telefonsko centralo. Tega stroška namreč PTT ni pripravljen vzeti v zakup. Za nameček pa se je zaradi devalvacije za tisočak ali dva dvignila še cena na priključek. Sprenevedanj, neprepričljivih odgovorov na zastavljena vprašanja kot je kaj je z denarjem zbranim na osnovi samoupravnega sporazuma o razširitvi PTT omrežja, izgovorov na prenizko ceno impulzov je bilo kolikor hočeš. In zato drugačnega rezultata četrtkove polemične seje o razširitvi PTT omrežja v KS Gorenje, Šmartno ob Paki in Letuš pravzaprav nismo mogli niti pričakovati. Jih bo morda dalo ponovno premlevanje te zadeve zadnji četrtek v marcu, ko naj bi pogledali globlje v strukturo cene na priključek, in ko bodo obravnavali ponudbe za opravljanje izvajalskih del? Glede na miselnost PTT-ja, na njegove muhe in