Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, soooto 14. junija 1924: leto V% GLASILO NARODNO •SOCUAUSTICNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. - —: .. Telefon štev. 77. - -' ■ - - Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din. Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene SSS v oglasnem delo. """"! M. Z. . Ustave niso večne!'* Morda se čuie paradoksno, da citi-tamo to izjavo g. Pušica ob času, ko bije ta vodilni državnik neizprosen boj za ohranitev vidovdanske ustave, v dobi, ko padajo prve krvave žrtve nesrečnega ustavnega boja. Naša zakonodaja, upravno poslovanje in gospodarstvo so dospeli na mrtvo točko; mesto pozitivnega dela pa divja ljut ustavni boji, ki ga znajo gotove stranke spretno izrabljati v svojo zasebno korist Uvidevni poznavalci političnih razmer so te žalostne pojave predvidevali in še pred sprejetjem ustave resno svarili pred posledicami, ki jih žalibog sedaj doživljamo. Pogreške ustave so pa uvideli tudi oni krogi, ki so ustavni načrt uzakonili in s trdovratno žilavostjo branili do skrajnosti. 2elja po reviziji ustave, ki je veljala opozicijonalnim skupinam kot bojna smernica, se je jela polagoma uveljavljati tudi pri vstvariteljih ustave, ko so opazili nevarnost, da jim izmuzne oblast iz rok. Revizijonizem je povdaril g. Pašič, ko Je bila ogrožena samovlada radikalne stranke, in revizijonizem so odkrito priznali opozicijo-nalni demokrati, ko jim je šlo za zru-Šenje radikalskega režima in za dosego vladne moči. Potrebo po reviziji ustave in even-tuelno tudi voljo do revizije so torej Priznale že vse politične stranke v državi, od skrajne levice do najbolj konservativne desnice. Glede tega načelnega vprašanja torej po izjavah vodilnih mož vladajočega režima ni stvarne zapreke. Preostaja nam torej le razmotri-vanje vzrokov stvarnega in formalnega značaja. Mi smo svoje stališče napram ustavi hi upravnim oblikam države in njenih pokrajin že točno objasnili v našem ustavnem programu in tozadevnih refe-■ ratih. Izrecno smo poivdarili, da nam je eddnstvo države in naroda prvo in glavno, upravni' sistemi podrejenega pomena. Centralizem, avtonomizem,, federalizem so forme, ki jih moremo uporabljati istotako z uspehom, kot v največjo škodo državnih interesov. Merodajne so edinole krajevne potrebe in volja naroda z ozirom na višji državni interes. Bolje dobro upravljana centralistična država, nego piškav federalizem; nasprotno pa je lahko vsak iskren državljan pristaš avtonomistične ali federalistične upravne forme, če se je izkazalo, da je centralistična uprava škodljiva državnemu in narodnemu edinstvu. Nesrečna fraza in deinagoštvo najhujše vrste pa je, če se hoče javnosti natvesti trditev, da morata biti avtonomizem in federalizem načelno škodljiva dižavni in narodni edinosti. Edinost ni ogrožena po upravnih formah, pač pa po slabi upravi in nerazumevanju ljudskih potreb. Nikdar bi se ne bil naš ustavni boj razvnel do take silovitosti, če bi bila naša uprava« in gospodarstvo prvovrstna. Ljudstvo ne povprašuje dosti po papirnatih paragrafih, se ne razburja radi njemu neumljivih upravnih form. Narod ceni vrednost vladavine in njenih upravnih oblik le po efektu, po vrednosti uprave in njenem vplivu na gospodarstvo In ljudsko blagostanje. Vsled tega se narod sam ne bo zanimal za upravne oblike države toliko časa, dokler mu slaba uprava in pogibeljno gospodarstvo ne dasta povoda za sa- mostojno razmišljanje in nezadovoljnost, Ce se torej narod buni, je to dokaz slabega gospodarstva, ki se ga knjiži seveda na račun upravne forme in končno ustave, ki take zle posledice dopušča. S slabo upravo, slabim gospodarstvom pa se daje najhujše orožje v roke ljudem, ki so načelni nasprotniki obstoja naše države. Ti elementi imajo pod takimi razmerami najlažje delo, da z zlorabljanjem zanemarjenega upravnega poslovanja lahko rajejo na obstoju države. Takim ljudem pa tudi ne gre za boljša ali slabšo ustavo, mairveč za juriš na državo samo. Ce se to dogaja, je kriv temu največ dotočni, ki vstvarja za to razpoloženje in možnost s slabo upravo. Zdi se, da našemu ustavnemu boju sočasno ni iskati izvora toliko v ustavi sami, kot v slabi upravii, v nerazumevanju položaja ter trdovratni neodjenlji-vosti. Položaj poostruje še okolnost. da se vse državljane in politične skupine, ki ne soglašajo s pogreški ustave, z zavoženim gospodarstvom in ki iskreno skušajo temu odpomoči, kratkomalo označuje s separatisti in protidržavnimi elementi. Tem slabše, ker so bile stranke, ki so ustavo oživotvorile, že same na pol pota k reviziji. Dokaz, da revizijonizem sam na sebi ne more biti škodljiv in protidržaveu! Da so vladajoče stranke krenile zopet s pota revizije, ni posledica možnosti, da so premenile svoje naziramje o potrebi revizije, marveč je to le posledica dejstva, da so sedle zopet trdno v sedlo in justamen-farno povdarile svoje odporno stališče napranr revizijonističnemu bloku. V splošnem pa ta afront ne dela vtisa načelnosti, marveč je le bolj povdarek moči prestriža. Gre za oblast! Politična incč vladajočih skupin ter taktične poteze ali pogreške nalsprotnih strank — pa nikakor ne smejo biti edina svrha neplodnega boja niti ovira za sporaiznm. Če je uprava malovredna; se naj skuša zboljšati; s tem sc bo znatno skrhala ost ustavnemu boju ter izbilo marsikatero orožje dettiagoškim bojevnikom. Z zboljšanjem uprave in s konsolidacijo gospodarstva se bo nedvomno ublažilo slabo razpoloženje med narodom, obenem pa se bo tudi vspostavila možnost, da uvidevnejši či-tatelji krenejo na pot dogovorov in pogajanj, ki vodijo k sporazumu vsaj glede najnujnejših in začasnih upravnih vprašanj. Do temeljite revizije je pa še dolga pot in te naloge sedanja in morebiti tudi še prihodnja zbornica ne bosta rešili. Prenehati pa morata persekucija z ene strani ter demagoštvo z druge strani. To niso sredstva za pospeševanje državne in narodne edinosti; pač pa so to sredstva, ki vodijo v bratomorni boj, gospodarsko propalost in k oslabitvi države na znotraj in zunaj. Tudi nasprotniku se mora nuditi možnost sodelovanja zlasti, če je enako močan; sila rodi pa le odpor. To bi bilo tudi ravno nasprotno temu, kar vedno po-vdarjajo vladajoče skupine: edinstvu naroda in države. Vse_ je podvrženo razvoju: države, narodi, poedinci, kulturne pridobitve in seveda tudi ustave; zakon o razvoju ne pozna zaostanka. V tem smislu naj tudi sedaj vladajoči režim pojmuje načelni izrek g. Pašiča. da »ustave niso večne!« Zakon In država. (K dogodkom v Trbovljah.) Človek je družabno bitje, odvisen v vsem početku od zibeli do groba od družbe, v kateri živi. Taka najširša družba v političnem smislu je država: Prvi namen države je skrbeti za občo blaginjo svojih članov. Zato pa morai imeti na razpolago tudi vse pripomočke ki vodijo do cilja. V tem pomenu je država popolna in nezavisna celota. Med najvažnejše pripomočke, ki uravnavajo medsebojno razmerje državljanov, spadajo zakoni. Zakon pa je le brezpomembna cunja papirja, ako ne stoji za njim avtoriteta), ki ima voljo in moč, da ga uveljavi. Duša) družbi je torej oblast; ona. ukazuje, sodi, kaznuje, ureja in vodi delovanje posameznikov in strank po zakonih. Kjer manjka oblasti ugled in volja, da. vrši dolžnost. tam vlada nered, boj vseh proti vsem, anarhija. S tega stališča je treba presojati dogodke v Trbovljah. Nesrečo, ki jfe zahtevala devet smrtnih žrtev in nebroj ran, je zakrivila oblast, ki ni pravočasno preprečila spopada; dasiravno je morala vedeti o strankah, ki sta prihajali v poštev, da nista baš miroljubni. Vsi vemo, da je biLa komunistična organizacija razpletena po celi državi in da so imeli komunisti v prejšnji zbornici 50 poslancev. Ker je ta revo-lucijonarna stranka povzročila atentat na ministra Draškoviča, je sprejela narodna skupščina »zakon o zaščiti države«, s katerim so se razveljavili vsi komunistični mandati, se prepovedale pod drakooičnlmt k-nTnim; njihove organiza- cije po celi državi ter se jim zaplenilo premoženje. Ni moj namen, kritikova-ti zakon o zaščiti države. Storili so to že drugi, n. pr. g. dr. M. Dolenc v »Slov. pravniku«. Dasiraivno pa ta kritika ni ravno pohvalna — zakon je tu, deber ali slab, to je postranska stvar. Komunistično orgamizovanih delavcev po zakonu ni v državi. Ako pa so, pade zopet krivdai na oblast, ki ne izvršuje zakona, kakor bi bila njena dolžnost. pecimo, da se komunisti z omenjenim zakonom niso iztrebili, gotovo pa je, da vsaj v zadnjem času niso agresivno nastopali. Jasno je tudi, da me ne more nikuo obsoditi radi mišljenja. *2elje in misli so proste carine«, pravi že pregovor. Navzlic temu kličejo Žerjavova glasila hudiča in biriča ne samo nad »Moskovite«, temveč, kar je še bolj čudno, nad »klerikalce«, sploh nad vse, ki ne trobijo v rog uskoške klike. Sojen morem biti le za dela, ki niso v skladu z zakonom. To je jasno ne samo juristu, temveč tudi vsakemu pri-prostemu lajiku. Toda pustimo to! Žerjav s svojo maloštevilno kliko je predobro znan v Sloveniji, da bi mu nasedalo ljudstvo v večjem obsegu. Vsekakor pa je vse obsodbe vredno hujskanje demokrastkega časopisja, ki razburja strasti, mesto da jih ublažuje. — Moj namen je le dokazati, da je morala oblast vedeti, posebno še po neposrednih preddagodkih, da delavci rte bodo mirno prenašali izzivanja Orjnne v Trbovljah. Orjuna kot drugi neposredno prizadeti činitelj je teroristična organizacija, ki nikakor ne more vživati naših simpatij. Mladi ljudje, ki se navdušujejo za bombe in revolverje, onečaščajo lepo idejo jugoslovenske vzajemnosti in sloge. Bikovka in pištola nimata baš privlačne sile. Vsekakor pa se s takimi protizakonitimi sredstvi ne dado pomiriti že itak do vrelišča razburkane strasti. Včasi so hodili visokošolci in drugi izobraženci med narod, so ustanavljali knjižnice in čitalnice, so ga poučevali, ga vzgajali in tolažili. Danes hodijo okrog oboroženi do zob, da ga ogrožajo in mučijo. Toda to še ni vse! Ko je bilo o priliki napada na Cirilovo tiskarno v Mariboru nekaj Orjunašev sodnij-sko kaznovanih, je pisalo njihovo glasilo, da bo treba nacionalistične vrste temeljito prečistiti, ker so se vtihotapili v organizacijo ljudje, ki sramote s svojimi čini or junaški sloves. Tega »čiščenja« do današnjega dne ni bilo. Vsaj slišali nismo nič' o tem. Poleg, recimo, prenapetih nacijonalistov se nahajajo med njimi pravi zločinski tipi, ki jim ni sveto ne zdravje, ne življenje, ne imetje nasprotnikov. Ni še popolnoma jasna slika vseh dogodkov trboveljske žalo-igre, zlasti še ni dokazano, da je bil Fakin res zahrbtno ustreljen od Orjunašev, dasiravno verjetnost ni mala; tudi še ne vemo vseh podrobnosti iz Ljubljane. Vsekakor pa stoji že danes cela vrsta dejstev, ki kažejo nacionalistično organizacijo v najslabši luči. Da so Orjunaši po veliki večini lju-dje^ brez srca in srčne omike, da so teroristi, ki se ne strašijo prelivanja krvi. je vedela oblast iz nebroj precedenčnih slučajev. Navzlic temu ni preprečila spopada, ki ga je morala pričakovati. Kršila je zakon, ki ga zahteva red in mir. Pomilujemo žrtve, ki so padle po krivdi oblasti na obeh straneh. Globoko obžalujemo vdove in sirote vpričo svežih grobov in sočustvujemo iz srca z ranjenci in dirugače prizadetimi. Pa to ni vse. V Trbovljah', v Ljubljani in drugod se je kršil zakon. Oblast je dolžna skrbeti, da se spoštujejo zakoni. Brez ozirov na desno in levo zahtevamo strogo sodnijsko preiskavo, zahtevama da se izslede vsi krivci, ki so posredno ali neposredno povzročili žaloigro v Trbovljah, ter ne bomo odnehali, dokler se ne obsodijo po 'zakonu vsi, ki se jim dokaže krivda. Dalje zahtevamo, da se prepove Orjuni nošnje orožja, ker to ni v skladu z zakonom. Zahtevamo pa tudi, da se razpusti Orjuna v Sloveniji, ako se izkaže, da so res nacijonali-sti v kroju zavratno ubili neoboroženega človeka. Organizacija s takimi elementi bi bila prav tako opasna javni varnosti kakor Carugovo »Kolo gorskih' ptičev«. Mogoče bodo lzvestnl krogi preprečevali, zavlačevali ali na kak drug način skušali vplivati na potek sodnij- ske razprave. Upravičena je ta domneva, ker imamo na krmilu vlado, ki sama gazi zakone. Pred kratkim je bil imenovan s kraljevim ukazom za vekile-ga župana v Mariboru dr. Pirkmajer. Nimamo nič proti osebi g. velikega župana; toda zakon o obči upravi z dne 21. III. 1922, II. čl. določa: »Veliki župan se postavlja s kraljevim ukazom na predlog ministra za notranje posle in ix) pristanku ministrskega sveta. Za velikega župana smejo biti postavljeni samo pravniki, s predpisanimi izpiti, ki so prebili najmanj 15 let v dr-žavni službi. Dr. Pirkmajer je napravil zrelostni izpit na Mariborski gimnaziji 1. 1907. V najugodnejšem slučaju, je mogel nastopiti državno službo koncem 1. 1911! Ima torej kvečjemu trinajst let držav, ne službe, dočlm jo zakon zahteva najmanj 15 let! Imenovanje se je fa«' vršilo s kraljevim ukazom. Za ta Krpa po ustavi čl. 54 ni odgovoren kralj, temveč ves ministrski svet, ki je predlagal imenovanje. Opozarjamo na možnost, da bi hoteli izvestni krogi tudi v trboveljski afe-ri kršiti zakon! Zahtevamo avtoriteto zakona! Ker ga pa ne spoštujejo oni ki so v prvi vrsti poklicani v to, zato Zahtevamo, da vstopi v obrambo zakonov avtoriteta države, t. j. narodna skupščina, ki jih je izdala, in kralj, ki jih je podpisal — Poslance pa prosimo, da obvestijo drugega ustavnega) faktorja o naši zahtevi. Razpust ljubljanskega občinskega sveta. V torek dopoldne je dobil župan dr. Ljudevit Perič od velikega župana za ljubljansko oblast obvestihf, da je razpuščen ljubljanski občinski svet. Razpust občinskega sveta ni nikogar presenetil. Tem manj, ker so pristaši JDS že več dni govorili po mestu, da je razpust občinskega sveta z nastopom dr. V. Baltiča gotova stvar. Z razlogi, ki so navedeni v odloku velikega župana o razpustu občinskega sveta, se ne bomo pečali. Lahko mogoče, da je na tem ali onem argumentu, ki se navaja za utemeljitev razpusta občinskega sveta, nekaj resnice. Navzlic vsemu pa v odloku navedeni argumenti niso bili odločilni za razpust. Najmerodajnejša je bila za razpust obč. sveta želja JDS, pokazati svojo moč, ali takozvano »politiko močne roke«. Kot odkriti zagovorniki občinske avtonomije moramo odločno izjaviti, da ne odobravamo razpusta občinskega sveta. Občinska' avtonomija ne sme biti nikdar predmet političnih osvet; tudi tedaj ne, če se tisti, ki sc hoče osvetiti piše dr. Gregor Žerjav! Občinska avtonomija mora biti brez vsake strankarske primesi vsakomur enako sveta. Kdor jo krši, samo dokazuje, da mu je resnična avtonomija tuj pojem v naziranju o občinski upravi. Avtonomija se ne sme nikdar podrejati slučajnim strankarskim interesom, kot to dela JDS. Gospodje demokrati naj se le varujejo, da se ne bo enkrat njihovo pogrešno ravnanje korenito maščevalo ravno nad njimi samimi. Kakšno mnenje smo imeli o bivšem ljubljanskem občinskem svetu, smo ie ponovno povedali. Klerikalci so uvedel na mestnem magistratu diktaturo popolnoma po _ vzorcu nekdanjega deželnega odbora — ža-i lostnega spomina. Napram opoziciji le T«. čina občinskega sveta nastopala naravnost brutalno. Stvarne kritike sploh also prenesti večlaarjl, kaj šele, da bi upoštevali predloge s strani opozicije. S cinično gesto so šli preko vsega, kar Je Izšlo iz opozicije. Bivša večina občinskega sveta ni imel« večine volllcev za seboj. V sedlo K Je pomagal dr. Žerjavov votlini red In pa demo-kratska trma. Tudi za bližnjo prlkodnjost ni pričakovati, da hi odločevala na mestnem magistratu prava volja ljubljanskega ob-čanstva. Dokler se ne uveljavi čisti pro-porčnl sistem, toliko časa ne bo urejenih razmer. Razpust občinskega sveta bo vlada izdatno oblažha, če razpiše nove volitve z novim volilnim zakonom, ki bi bil tudi ca naša obmejna samoupravna mest* fit nad-jonalnih razlogov izredne važnosti. Amsterdanska internadjonala. Na Dunaju zboruje tretji kongres amsterdamske internacljonale. Svoje stališče napram amsterdamski Internacijonall smo že ob priliki lanskega kongresa točno In jasno opredelili. Amsterdamska intemaci-jonaia je navzlic svojemu blestečemu in-ternacijonalnemu naslovu pod nemškim vplivom in vodstvom. Posebno slovanski socijalisti nimajo prav nobenega odločujočega zastopstva v tej Intemacijonali. Nemci so znali izriniti Slovane, kar se je posebno jasno pokazalo ravno lansko leto, ko so pripustili na kongres češke socijalne demokrate le nekako milostnim potom. Amsterdamska Intemacijouala prav rada poudarja svoj izključno strokovni značaj. Vendar je pa »strokovna« Internadjonala popolnoma udlnjana okostnelemu marksizmu in kot taka v službi politične Interna-cljonale. Razumljivo je. da se narodni socijalisti kot revizljonlstl In zastopniki etičnih smeri v socijalizmu ne moremo priključiti amsterdamski Internacijonall. Navzlic vsemu pa ni odveč, da se seznanimo z nekaterimi glavnimi sklepi dunajskega zborovanja amsterdamske inter-nacijonale. Že prvi dan je dunajski kongres zavzel svoje najodločnejše stališče proti komunistični intemacijonali. Vsi delegati 90 bili enoglasnega mnenja, da prinaša moskovska internadjonala le škodo delavskemu gibanju. Diktatorji iz Moskve so potom svojih' vazalov po evropskih centrih povzročili razkroj strokovnih organizacij. S svojo nesrečno taktiko so pa tudi škodili socijali-stičnemu gibanju sploh. S komunistično stranko zato amsterdamska hiternacijonala ne more vzdrževati nobenih tesnejših stikov. Dunajski kongres je po referatu o in-ternacijonalnem boju proti vojni in militarizmu sklenil, da bodo vse v Amsterdamu organizirane strokovne organizacije priredile dne 21. septembra t. I. manifestacije proti vojni. Amsterdamska internadjonala si je nadela natogo. vzgojno vplivati na delavske množice, prav posebno pa na mladino in žene, daf preneha sovraštvo med narodi. — Mislimo, da bi morali ravno voditelji . Internacljonale — Nemci, pričeti s paciiistično vzgojo najpreje pri sebi, potem bi šele lahko nastopali pri drugih narodih proti vojni in militarizmu 1 i O internacijonaid zakonodaji je na kongresu referlral Holandec J. Oudegeest, ki je Tekel med drugim: Sodja!na zakonodaja je organlčni sestavni del celega sistema socijalne skrbi, za katero morajo biti merodajna naslednja temeljna načela: Človeško delovno silo ne sme uporabljati po principih, da Je ddavcu ohranjen neprikrajšaa obstoj do normalno nastopajoče starostih Delavski družini se mora olajšati skrb za obstanek v času delovnega udejstvovanja. Delavska družina se mora preskrbeti za slučaj bolezni, delanezmožnosti In starosti« Današnji sistem produkcije brez potrebe predčasno uničuje delovno moč. Ce se že hoče doseči maksimum produkcije in kolikor mogoče velik blagovni konsum, se ne sine presojati skrajna delovna sHa posameznika, ampak sme biti merodajna edinole največja delovna sila celokupnosti delavcev in za daljšo dobo. Za ohranitev človeške delovne sile pa ni merodajen samo skrajšan delovni čas, ampak tudi druga varstva za zdravje in življenje, kot stanovanja, zavarovanje proti brezposelnosti Jn smotrema oddaja surovin na posamezne pokrajine in dTŽave. Referent se izreka za to, da se razširi socijalna politika na razne komunalne ustanove. Izpopolnili je strokovno šolstvo, delovni čas ne sme presegati 8 ur dnevno, sobota popoldne mora biti prosta, izvesti se mora delavsko zavarovanje v vseh panogah In uvesti delavske borze. Referat o sodjalni zakonodaji kougre-sistov ni zadovoljil. Ni čuda. Saj ni povedal ničesar novega. Angleški zastopnik je v debati izjavil, da bi na Angleškem tudi kapitalistična liberalna stranka sprejela vs* naštete zahteve socijalne zakonodaje v svoj program. Posebno so Angleži pogrešali V referatu nacionalizacijo železnic, zemlje to naravnih zakladov. V splošnem vzbuja dunajski kongres vtis, da ne zborujejo marksistični »revolucionarji«, ampak socljallstHSni hofratt. Zdi se, kot da je amsterdamska interaadjeoata pozabila na borbenost socijallzma. O končnih zaključkih dunajskega kongresa bočna še poročali. P**rZ »nova; pravda.« St®v. 21 Prihranjeno delo. V rokah Imamo zagrebSto »Borbo« it 30, darilo loofanmittične stranke v Jugosla« ■vlji. Ako jo gospodje današnjega režima niso ataU, ftn hočemo md povedati refren. .«ele vaeblne. — Komunisti bodo prihranili režkmi celo neprijeten posel — razpust ko-imunistKnlh organizacij (NDSJ). To pa radi itega, ker hočejo to storiti komunisti sami I z vstopom y delavsko kmečko Internacijo-nato, kar je tudi Iskrena Radičeva želja. ZaTadl tega je tudi odšel Radič v Rusijo, da tam dobi še nadaljnje inštrukcije In konča dogovore. — Ako bo režim Imel še dovolj moči tudi proti tej novi grupacij^ je vprašanje zase. Tu ne pomagajo bajoneti, ljudske nevolje se ne da pokončati s kroglami in bombami - ampak z dokazano, od-kffto ljubeznijo do ljudskih mas hi 9 poštenim Vladanjem. Ta razvoj dogodkov bo šel svojo pot ta nobena sila ga ne bo zajezila. Zal, da je to res, žal pa tudi, da pelje to dejstvo do dogodkov, katerih nas je strah.----------- Vse to pa bi se bik) tahko preprečilo, ako W bfl režtm delal po vesti ta navodilih onih politikov, ki so to razumeli ta ki so zares pravi Jugoslovani. Preprečite M se bfio, ako bi ne bfio vmes one nesrečne ro* ke, v kateri se vsak cekin spremeni v smrdljiv klopotec ali kaj drugega. — Preprečilo bi se bilo, ako bi M Radič vprežen v vladni voz, ko je bil za to Se čas, namesto, da mu Je bilo rečeno »ajdi na polje,« se mu zaprla pred nosom vrata v parlament — in bfl pognan v Rusijo. Prihranjeno Je režimu dek) preganjanja komunističnih organizacij, ker »o se skrbno poskrile v zavetje. Prihranjen pa ni konec temu režimu. Prihranjene niso mračne skrbi vsem onim pravim Jugoslovanom, ki so na ta konec opozarjali ta ga predvidevali, in tega konca ne bo preprečil noben teror kake nacijonaltstične organizacije, pa tudi ne vojaška sila. Prepreči ga lahko samo še pošteno, odkrito in trezno delo take nove vlade, v katero bi Imele ljudske mase takoj spočetka vsaj nekoliko zaupanja. Kakor m no pa mi na eni strani strogi nasprotniki takih toternacijonal, priznavamo na drugi strani odkrito, da smo in bomo vedno za izpremembo sedanjega pogu-bonosnega režima, ki vodi našo državo neizbežno v propast. Politični pregled. Večna kriza. Režimovci, ki žive v fiksni ideji, da imajo našo vlado v zakupu, so pričeli uprizarjati v imenu vlade prave partizanske orgije. Imenovali 90 razne nove visoke državne funkcijonarje svojega kalibra, polastili se s sličnimi imenovanji raznih prosvetni! In kulturnih ustanov, pričeli prestavljati neljubo jiim uradništvo v kraje, kjer naj hi delalo pokoro, kujejo načrte za »svobodne* votitve pod i-nadjonalntm« praporom, ki naj bi jim prinesle sigurno večino v parlamentu — po Mussolinijevem receptu. Ta/ko bi Izročili Jugoslovansko ljudstvo z močnim nagobčnikom oni usodi, ki st )o je zanj zamislil znani gospod dr. Žerjavi iz Ljubljane. Toda kolo časa se vrti in kakor se ču-je, prihaja 27. maja »rešena* kriza zopet na dnevni led. Od prav resnih strani pri-bajajo vesti, da bo že koncem junija zopet sklican parlament k Izrednemu zasedanju. Tega sicer pod danimi razmerami ni bflho pričakovati, dasi je bilo jasno, da je tako stanje že z ozirom na ostali svet nevzdržno, če nočemo, da naš ugled zunaj še bolj pade. Na drugi strani pa zahtevajo to naše notranje deeolatne razmere in pa razmere pri naših sosedih, ki so našim prav podobne, dasi 2e boCd razvite. Prav zadnji čas je bil, ako je merodajni laktor prišel do tega zaključka. To je edino izhodišče Iz krize, v katero Je bila tako cinično pahnjena 'naša država. Se naprej s« Igrati z ognjem, bi bilo več kot o pasno! To so Sprevideli srbski, kakor tudi hr-vatski in slovenski radikali, ker nevolja je v splošnem kredno velika. Seveda demokrati to prikrivajo s tem, da kažejo svotM moč c rasnimi novimi odredbami, ki i^ejo v obraz vsem ostalim strankam. Iz krize stopamo tedaj zopet v krizo, kar Je bilo neizbežno. Kralj bo končno primoran poskusiti z novo vlado, ki pa bo mogla obstati samo Iz strogo opozicijonal-nih krogov ali kvečjemu v širši koaf.icijl brez korupctjonistov. — Da ba bi bila vsar ka nova akcija ali poskus z opozicijo že vnaprej Izključena, se Je vprizoril trboveljski »protidriavni« Incident, ki naj bi pokazal, v koliko 90 »protidriavni« elementi pripravljeni na »državljansko vojno«, na »državni prevrat«. Al) vsa žalostna trboveljska igra je po- nesrečena; opozdoHa jo Je takoj razumela ta odbila naperjeno ost. Ml zaupamo razumu ta pravičnosti vladarjevi, ki kaže razumevanje za mišljenje slovenskega ljudstva že s tem, da prebiva med nami. Zato se nam zde vestt o sklicanju parlamenta nekaj'naravnega. Demokratičen vladar bo vstkdar poslušal ljudski glas, kateri pa potom volitev po Žerjavovem in Prfbičevičevem, pa če hočete. Se Pašičevem recepta, sploh ne bi prišel do veljave. Temu bi sledilo le zopet žalostno razočaranje. In to je mogoče preprečiti samo z novo opozloijonatoo ali široko koncentracijsko vlado. -------- Stališče socijalslh demokratov. Napram terorističnim metodam, ki so Jih pričeli izvajati komunisti In pa tako-zvane »nacljonalne« organizacije, so zavzeli socijalnl demokrati prav Isto stališče kakor mL Zato je o tem odveč vsaka beseda. Državna oblast naj napravi red, naj izvaja zakone pravično in za vse državljane enako, pa bo mir v hiši, — Ako pa hoče kdo med ljudstvom delovati vzgojno, v na-Todnem in patrljotičnem smislu, prosto mu. Nasilno pa svojih naziranj ta metod našemu dobremu ljudstvu v glavo ne bo nihče ute-pal, da hi pri tem lahko ribaril v kalnem v prid onim političnim strankam ali prav za prav osebam, ki v narodu nimajo prav nobenega zaupanja in ga po svojih polomijah v preteklosti in sedanjosti tudi nikdar imeti ae morejo. Rekonstrukcija vlade. 0. Pašič rekonstruira vlado tako, da bo sposobna prevzeti naslov volilne vlade. Vsaka vlada za to namreč ni sposobna. — Od, druge strani pa se resno čuie še o drugi rekonstrukciji, ki s! jo zamišlja g. Ljuba Jovanovič. — Prav skrajni čas bi bil, da bi se pričelo trezniti tudi v vladi. Mi smo prepričani, da bi opozicija tudi nekoliko popustila ta da bi se ravno sedaj lahko našla nekaka srednja pot k sporazumu. Razpust Radičeve stranke? Vesti, da misli vlada razpusttti Radičevo stranko, ntso brez podlage. — Vprašanje Je, kako podlago bi Imelo to za na-daljnl razvoj dogodkov in državne konsolidacije. Smo mnenja, da o tem razmišlja tudi g. Pašič. Volitve v obilni Celje okolica. V pondeljek 16. t m. se vrše v celjski okoliSki občrni volitve. Naša stranka je zastopana na listi »Gospodarske stranke4*, ki ima 4. skrinjico. Vsi pristaši NSS naj vržejo torej svoje kroglice v 4. skrinjico! Tovariši celjani in okoličani, vsi na radnji volilni shod, ki se vrši v nedeljo 15. t. m. ob 9 dop.v celjskem Narodnem domu! Po drusih državah. ANGLIJA. V Angliji pridobiva delavska stranka tla in simpatije. Sedaj se čujejo glasovi, da bodo imeli v Jeseni že nove volitve. Mac Donald se čuti močnega. Se posebno pa so utrdile njegovo pozicijo volitve v Franclji, kjer bo gospodaril Herriot, ki ima sporazumno z Mac Donaldom velike načrte. Železničarji se nahajajo v mezdnem gibanju in ni izključeno, da ne izbruhne štrajk. — Vlada ima v tem oziru težko stališče. FRANCIJA. Francoski socialdemokrati so na svojem kongresu sklenili, da ne gredo v vlado, ki se ima v kratkem sestaviti. Ta sklep pa je samo taktičnega značaja, ker v resnici bodo socijalisti prav sigurno podpirali Her-riotovo vlado, Herriot bo sestavil Vladov a preje bo šel predsednik republike Mlllerand, ki nima več zaupanja. Pomagala mu ne bo niti ustava, ki mu daje garancijo za vladanje ccllh 7 let, kajti vlade mu ne more sestaviti nobena osebnost Iz njegovega tabora. To se je že pokazalo pri volitvah pariamentovega predsednika, pri katerih Je dobil HeTrlotov pristaš Painlevč veliko večino (256 glasov) v ta pri glasovanju glede plakatlTania Paln-levč-Jevga nastopnega govora celo 340 glasov. Millerandova usoda Je torej zapečatena. Sicer Je Mlllerand imenoval novo vlado po dosedanjem duhu, ki pa se jo lahko Imenuje »enodnevnico«. Ta vlada mora pasti takoj in z njo tudi Mlllerand. Novo vlado bo na vsak način sestavil Herriot obenem pa bo Franclja dobila novega predsednika republike. In novi duhovi bodo započeli novo delo. Med tem pa je Millerand že odstopil, Herriotova večina mu je zlomila vrat Zbornica in senat sta se danes, v petek, sestala k volitvi predsednika republike. Najbrž bo izvoljen Painleve. AVSTRIJA. Stanje avstrijskega kanclerja dr. Seipla se je koncem minulega tedna poslabšalo, a se je sedaj obrnilo na bolje. Zunanji minister dr. Oriinberger Je odšel v Ženevo na zborovanje društva narodov. RUMUNIJA. Kaj je pravzaprav v RumunUi? Cule so se vesti o revoluciji, o begu kraljeve rodbine Itd. Vse to pa Je gotovo časop!s!e demantiralo, obenem pa vendar priznalo, da v Rumtmiji zares pošteno vre. Papir kar mfnro prenaša pripombe ali poročila, da tam vlada mir In red, da ni revolucije, ampak da se Je samo pojavil v Bukarešti general Avarescu s kakimi 50.000 oboroženimi kmeti, ki so pa zopet »odšli« na »leno« kraljevo besedo. — AvaTescu Je vendar moral vedeti po kaj je prišel v glavno mesto. S tem Je povedano, da v Rumunlji res vre in da je moč v rokah ljudstva. Pove* dano je pa tudi. da je kralj uvidel svojo napako ta jo obljubil popraviti. Kaj je na vsem resnice, ne moremo kontrolirati. Kaj se bo skuhalo bomo videli. V celi državi Je razglašeno obsedno stanje. Bratianu še drži, a ne bo dolgo. Ljudstva ne bodo ukrotili. ALBANIJA. Albanski upor se je razvil na celi črti v korist upornikov, katerim se Je pridružilo tudi vojaštvo ta katooiki. Zasedli so skoro vso Albanijo. Padla je tudi Tirana — albanska pre-stolica, vlada pa Je pobegnila v Italijo. Nova vlada Je ?e sestavljena. ITALIJA. V italijanski zbornici je bHo pretekli teden veliko ostrih nastopov proti fašizmu, ki ga je ljudstvo že do grla sito. Obrača se že ost proti tem plačanim ta podkupljenim pretepačem med narodom. Fašisti 90 pozdravljali naše orjunaše o priliki, ko je 1. junija v Trbovljah prvič siknila kri. Pravijo, da je »Orjuna« istovetna z laškimi fašisti.----------------------------- Italija se intenzivno peča z albanskimi dogodki ter Je že aktivno posegla v to zmedo s tem, da Je poslala v albanske vode svoje brodovje — seveda v zaščito tujih poslaništev. Obenem pa se čuje glas, da bo Italija kakor tudi Jugoslavija ves albanski prevrat gledala od strani. Italijansko časopisje poroča, o napetem razmerju s Turčijo, ki je vznevotjena ža-radi čet, katere je poslala Italija na otok Rhodos. AMERIKA IN JAPONSKA. Med Ameriko in Japonsko je nastal čuden spor, ki ga je povzročil novi ame-rikanski priseljeniški zakon. Japonci 90 začeli z občutnimi represalijami, ki gredo že preko mej dopustnosti ta groze z resnimi zapletljajl. Poročila z dežele. Demaskiranje »nacije«. (Od naše severne meje.) Vsakemu obiskovalcu maškerad je znano, da se o polnoči odkrijejo ta pokažejo maske. Nekatere maske, ki imajo Iz gotovih vzrokov povod, da ostanejo še nadalje mikavne s svojo krinko, morajo izginiti s pozorlšča, če se nočejo pokoriti temu običaju. Da ne omenjamo raznih londonskih paktov, krfskih deklaracij, raznih Jugoslo-venskih odborov med vojno, postojmo mimogrede le pri majniški deklaraciji, ne da bi se spuščali v vprašanje ali ni bila tudi ta deklaracija nekakšne vrste maškerada. Imejmo jo za naš ideal, za naš prvi odločilni pokret k osvobojenju izpod habsburškega In hohenzollemskega jarma. Kdor je takrat živel med tukajšnjim narodom, kdor ]e bil svedok, kako so mariborski Nemci vsako nedeljo kar v procesiji drli za našim krvosesom, nadvojvodom Evgenom, ko se je vračal iz stolnice, ta bo vedel, kako nevarno Je bilo tedaj eksponi-rati se za podpise ter sploh za propagando za majniško deklaracijo. Se danes klobuk doli pred onimi Tedkml pogumnimi, ki se niso strašili ne groženj, ne preganjanj. Se nikdar ni med tukajšnjim slovenskim narodom bilo sejano tako hvaležno seme za prebujenje k narodni zavesti in h končnemu velikemu osvobojenju, kakor Je bilo sejano tiste mesce z majniško deklaracijo. Naj tudi dr. Šušteršič, ta zli duh slovenskega naroda na Štajerskem In Koroškem, skuša v svojem osebnem sovraštvu do pokojne« dr. Kreka zmanjšati njegove zaslug«, d<-»tvo ostane pribito, da Je ■toveaski futrod ravno tam ob meji bo j kot v središču čntk’ ta slutil, da gre za več, kakor za samo nekakšno avtonomijo slov. narod«. Posamezni so celo dobro vedeli, da Je bflo žezlo Habs-burgovcev že v tej deklaraciji za nas ^ zlomljeno) Zadnjih dveh Habsburgove«* Pandurji niso zaman stikali za slikami srbskega kralja Petra. — S tem naj bo za enkrat vse povedano. Zakaj vzbujamo te spomine? Zato, da bodo tisti, ki so pozneje, ko so se naše željo vresnlčlle, vprlzorili razne politične maškarade, vendarle enkTat Slišali, kdo Je vzrok, da je ta narod danes že tako daleč, ds že prokllnja majniško deklaracijo ta vse, kar ji je sledilo. Ta narod, ki danes govori o naši državi, ta njenih najvišjih predstavite-ljih tako, da postaja človeka, ki mora te izbruhe poslušati, naravnost strah... ta narod je takrat, ko so zunaj na frontah Se grmeli topovi, ko Je znani nemški poslanec obsodil ves narod do Celja v žalostno po-gibelj, po blagovestju o osvobojenju probu-jen, v svoji duši vriskal ta peval himne na — svobodno Jugoslavijo! Bo nemara še prilika, da se povrnemo k tej nepozabni dobi nazaj. Hoteli smo s tem spominom samo povedati, da je to, kar današnji režimovci nazivajo »nacija« tu na meji že bilo lepo v klasju še PTed koncem vojne. S tem v zvezi še en tak zgodovinski spomin. Treba Je današnje režtmovce in apostole »nacije« spomniti na prvo dobo ob prevratu. Takrat Je ves svet z zanimanjem sledil boju za pripadnost Maribora. Naši železničarji, pokojni dr. Verstoviek, ie žfveči dr. Rosina, ki 9ta nam dala prvega slovenskega vojvodo, generala Maistra, so s peščico zavednih dobrovoljcev v prvi zmešnjavi osvojili Maribor. Treba pa je bilo osvojeno tudi držati. Tu nastopijo naši vrli Primorci, brez katerih bi Maribor nkdar ne bil naš. Tudi ne pri vsi čuječnosti ta požrtvovalnosti genera'a Maistra. Marca 1919 so Avstrijci preplavili vse današnje obmejno ozemlje s propagandnimi letaki z zgodovinskim naslovom »Dragi rojaki«. Slovenske gorice so bile bele kot bi bil zapadel sneg, milijone teh letakov je ležalo po tleh. Tu sem spada tretji zgodovinski spomin; izguba naših južnih bratov. — Mislimo, da se ne motimo v datumu. Bik) Je 17. marca 1919. Narodni dom Je odmevaj viharnih protestov. »Crni dan«. Izmed govornikov ostaneta dva v najglobljem spominu: general Maister in pok dr. Verstovšek. Za naš namen trenotno važnejši je slednji narodnjak. On je bil, ki je z gromečim glasom prvi sprožil organizacijo vstašev. Dva dni pozneje le beseda postala meso: »nacija« }e bila porojena! Bila sta dva slovenska novinarja, ki sta postala izvršitelja »Cmeg« Jurija« v Narodnem domu. Velika nadjonal-na vstaška organizacija »Črni Jurij« je bila ustanovljena. Pa kaj se je zgodilo? Še tisto noč je neka višja jugoslovenska oblast v Ljubljani telefonično — prepovedala ustanovitev odnosno propagando te organizacije — »iz državnih interesov«.... Se isti dan so za to prepoved Izvedeli naši sovražnici. Kar nismo mi smeli, to so smeli oni preko meje. Organiziran Je bil ponočni napad na Maribor in sicer tako satansko, da človeka, ki pozna tudi takratne tajne akte še danes obletava groza. Načrt naj bi bila proizvedla — »Marimrger-Zel-tung«. (To je poglavje zase, posebno važno za naše demaskiranje »nacije«.) Medtem so avstrijski zrakoplovi kakor z gore) ©menično, razmetali na milijone propagandnih listov. Vse so obljubovali našemu narodu, samo da se odtrga od nas. Ustanovitelji Kaj ie socijalizem? (Iz dr. M. Rostoharjeve knjige »Socijalizem«.) 4. Označba socijalistične smeri. Konkretno se da določiti socijalizem takole: Socijalizem je gibanje, ki stremi za tem, da vsestransko osvobodi delavske sloje njihove odvisnosti od kapitalističnega nasilja. Ta splošni cilj je temeljni znak vsakega socialističnega gibanja. Kako naj se uresniči ta vseobčnl cilj, to je vsebina posameznih sestavov in programov, po katerih se delijo socijalistične smeri in stranke. Sestavi in programi, ki obsegajo konkretne cilje in metode za uresničenje zgoraj omenjenega vseobčnega cilja, so pravi znak vsake socijalistične smeri. Glavni motiv socijallstičnega gibanja je: stremljenje delavskega stanu (proletarijata) po osvobojenju iz gospodarske odvisnosti in Izkoriščanja po kapitalistih. Zato nekateri vidijo v gospodarskem programu socijalizaclje bistvo socljallzma, toda ne povsem upravičeno, kajti gospodarski prograln socljalizacije je sicer eno izmed sredstev, ki morda peljejo k lastnemu cilju socijalizma — vsestranskemu osvobojenju proletarijata v kolikor je to sploh mogoče predvidevati — ni pa edino sredstvo,; dalje je vprašanje, ali se da radikalna izvedba načela socijalizacije produktivnih sredstev sploh izvršiti in ali je varno jamstvo za osvobojenje delavskega sloja. Ta vprašanja pa more rešiti le izkušnja, ne pa teorija. C« pokaže socialistična praksa, da metoda socijalizacije ne pelje zanesljivo k cilju in da je treha iskati drugih poti, potem bo socijalizem deloval po drugih smotrenejših metodah, pri tem pa ostane zgoraj naveden pravi cilj socijalizma nedotaknjen. Vsa metoda se pri tem lahko ispremeni in socijalizem zadobi s tem nove oblike, toda v svojem bistvu ostane nedotaknjen. Iz tega sledi, da ne moremo smatrati gospodarskega programa socijalizacije za temelj socijalizma. Na kak način hoče socijalizem uresničiti svoj cilj? Kakor rečeno, svoj splošni cilj hoče socijalizem doseči z podružabljenjem produktivnih sredstev (s socializacijo kapitala). Socializacijo smatra soci-Jalizem za edino pravo pot, ki vede k osvobojenju delavskega sloja iz kapitalistične oblasti. * To svoje prepričanje črpa socijalizem iz spoznanja, da je sedanji (liberalni) sistem gospodarstva, ki temelji na načelu zasebne lastnine. pravi vz^ok sedanie srosDodarcke odvisnosti delavskega sloja. njegovega obubožanja in družabne neenakosti, ki izvira iz tega, in socijalne krize; zato hoče socijalizem zasebno last produktivnih sredstev odstraniti in uvesti nezničljivo skupno last vseh produktivnih sredstev in vse proizvajanje organizirati po družbi (po demokratični državi). Kaj so produktivna sredstva? Produktivna sredstva so vse to, kar Je določeno za produkcijo novih lastnin, n. pr. zemlja, rudniki, tovarne, stroji, surovine itd. 5. Socijalizem in njegove vrste. Vrste socijalizma so: a) demokratični socijalizem, b) komunizem, boljševizem, č) anarhokomunizem, revolucijski sindikalizem, č) agrarni socializem, d) krščanski socijalizem, e) narodni socijalizem. Nekateri1) istovetijo socijalizem s komunizmom, razumevajoč tako vsak sestav, po katerem se mora na kakršenkoli način uvesti skupno gospodarstvo (skupnost imetja »communlo bonorum«). Toda, kakor smo že pojasnili, temelj socializma ni v njegovi metodi, zakaj uvedba skupnega gospodarstva Je le eno izmed metodičnih sredstev socializma, ampak v njegovem lastnem cilju, ki je o s vobo j en j e p r o! e t a r IJ a t a lz njegove odvisnosti od kapitalizma. Ta cilj pa Je lasten vsem socialističnim smerem, kakor komunistični tako tudi socialnodemokratični in vsem ostalim vrstam socializma. Napačno je tudi, istovetiti ostale vrste socializma s komunizmom in jih smatrati le za njegove posebne oblike.*) Cisto pogre-šeno je, razlikovati negativni in pozitivni komunizem in tega zonet deliti v radikalni ln zmerni komunizem, v katerem bi bili zopet dve skupini: anarhizem in socializem. Seveda najdemo v anarhokomunlzmu smeri, M se v svojih nazorih o državi ujemajo z anarhističnimi nazori, toda komunizem in anarhizem zasledujeta čisto različne cilje. Komunizem stremi za socialističnim ciljem, anarhizem pa za individualističnim. Ce so že nekateri anarhisti proti zasebni lastnini in hočejo s socialistično metodo produktivnih sredstev vpeljati na avtonomne delavske skupine (občine, komune), s tem ne postajajo socijalisti, kajti njihov cilj je uresničenje popolne svobode in enakosti individua, a ne proletariata. Zato je popblnoma v skladu s anarhističnim sestavom, če zagovarjajo drugi anarhisti načelo nedotakljivosti zasebne ‘) Zlasti P. V. CathTeln, Soclallsmus, Frelburg 1920. ') P. V. Cathreln. n. o. m. lastnine. Komunizem je zvrsta socijalizma. Demokratični socijalizem zahteva le odstranitev zasebnega lastništva na produktivnih sredstvih, dopušča pa zasebno lastništvo dohodkov, ki izvirajo iz dela t. j. vsakdo more z dohodki svojega dela svobodno razpolagati, dočim odklanja komunizem načeloma vsako zasebno lastništvo i glede produktivnih sredstev i dohodkov iz dela, zato zahteva skupno lastništvo vse imovine (communio bonorum). Kakor produkcija, tako mora biti tu udarimo na nefljubo strunoo. Na budalostl, ki jih stresajo »puTgarji« v »Jutru« niti ne odgovarjamo, dasi bi tvarino o sekvestru prav zares ta prav lahko in uspešno porabili v to, da bi še bolj razkrinkali to ogabno in predrzno kliko. Toliko za danes v odgovor in pojasnilo volilcem. Ako bo mir, bomo tudi ml mirni in vodlU troj dostojno. Ako pa boste vodili agitacijo z lažmi In najzlobnejSiml sredstvi, potem pa se pripravite. Potem ne bomo poznali pardona do nikogar. Volilcl pa naj sodijo sami, kaj je bolje ali pustiti, da mesto propada pod demokratsko žlahto, ki Je povsod navajena korit, ali pa poskusiti ako bi ne bilo mogoče vse gospodarstvo spraviti z novim občinskim odborom v pravi tir, ki bo v dobrobit vsem meščanom. Stara »žlahta* J# za nič, to stoji. Poskusiti je treba z novim aparatom, Id ga naj sestavi ljudstvo, ne pa purgarska žlahta. Članski sestanek »Bratstva« v Ljubljani se VrSt v torek, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v Pulpaaovi čitalnici. Dnevni red: 1. Pulpanova proslava, 2. Določitev občnega zbora in sestava kandidatne liste, 3. Slučajnosti. Mladinski vestnik. Na občnem zboru »Bratstva« v Sp. Šiški Je bfl ponovno Izvoljen za predsednika brat Poropat. Osrednji izvrševalni odbor JNSM Je zastopa! brat Kravos. Obširnejše poročilo prinesemo prihodnjič. izlet na Kum prirede mladinske organizacije v nedeljo, dn« 15. u m. Zbirališče ob 5. uri zjtittaj na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Pulpanova proslava v Ljubljani se vrši y soboto, 21. t. m. v Narodnem domu. Tedenske novice. Obvestilo. Veliko smo delali mi pri listu, veflfko so delati naši tovariši zunaj, pomagali 90 naši čitateljl, istotako naše mladinske ln strokovne organizacije. Veliko se je delalo, a še premalo! Uspehov še ni dosti, treba bo še požrtvovalnega dela, da bomo mogli uresničiti ln izvesti naš zasnovani načrt glede »Nove Pravde«. Razširjenje v našem smislu še ni bilo mogoče. Morali smo se omejiti in ostati skromni, ker nam še sedaj id mogoče redno kriti stroškov. Namesto večkratnega Izdajanja tedensko, smo se za enkrat morali odločiti izdajati kot prilogo »Novi Pravdi« »Kladl-varja«, ki je namenjen Izobrazbi in vzgoji naše mladine. To smo smatrali za najpotrebnejše in najnujnejše: vzgojiti si mladino v našem duhu, v ljubezni do našega naroda in države, do naše Jugoslovanske zemlje, v ljubezi do čioveka-sotrpina, v ljubezni do dela, poštenja ln pravičnosti. Le, ako bomo Imeli tak proletarski naraščaj, bomo mogli uspešno’ usmeriti naše korake k cilju. »Kladlvar« je kot prva številka IL letnika že izšel z zadnjo številko »Nove Pravde«. Prva števMka »K adivarja« Je bila posvečena Češkemu ljubitelju mladine, Pul-panu. Zanimiva la poučna je, a upamo da bodo naslednje še bolj. Zato bo »Kladlvar« dobro služil mladini kakor tudi našim ostalim čitateljem. Z ozirom na itak težavno kritje stroškov za »Novo Pravdo«, potem z ozirom na stalno mesečno prilogo, smo sklenili v drugem poletju zvišati naročnino »Nove Pravde« na 6 Din mesečna To ceno Imajo dnigi tedniki že t«d novega leta 9em, dasi so mnogo manjši kot »Nova Pravda« in tudi dosti slabši. Mi pa smo obdržali staro naročnino kljub povečanju lista z novim letom in vzdržali, dokler Je šlo. Prepričani smo, da bo 2 Din na mesec lahko utrgal vsak posameznik, s tem pa nam omogočil započeto delo. Prav tako in prav zato pa smo pre- pričani, da nam radi tega ne bo odpadel niti en naročnik. Pač pa nasprotno: »KJa-divar« naj nam jih pomnoži! Napeli bomo vse sile, da list tudi še vsebinsko dvignemo, obenem pa ga kakor hitro mogoče razširimo, kar je za razvoj stranke najbolj potrebno. Naša prošnja je* 1. julija naj vsak ola- ča naročnino po 6 Din na mosec. Kdor Je že plačal za naprej po 4 Din, naj nam pošlje diferenco. — Pridobivajte pa tudi novih naročnikov, zlasti med mladino! — Po-ložn. priložimo 1. Jul. - V razprodaji stane vsaka številka po 1-50 Din. Za Inozemstvo stane od 1. Junija t. 1. naročnina po 8 Din na mesec. — Uredništvo in uprava. Kje Je vzrok? Danes je prav zares povečini ljudstvo nezadovoljno do skrajnosti, nezadovoljno tako, da zavzema to že nevarne dimenzije. — In zakaj to, kako je to nastalo? Naše navdušenje po prevratu za ujedlnjenje Je bflo velikansko, čutili »mo se srečne, ker smo zares pričakovali, da si bomo res dobro uredili svojo državo, kateri so bili dani za to vsi predpogoji. Pa prišlo je razočaranje: Draginja je pričela rasti, skokoma je šla navzgor, ve-rižniki so si kuplčlii bogastvo neovirano, nikdo jim tega ni zabranil! Razne Vlade so ljudstvu dajale brce, zamenjal se je krivično avstrijski denar, vladni mogotci ali pravzaprav njihova žlahta pa je kradla ta zapravljala državno — nas vseh premoženje, ki bi moralo biti na razpolago za ljudske potrebe. Državni uslužbenci so stradali, sramovali so se priti na prosto, ker so bili strgani in mršavi Prišle so razne mednarodne pogodbe In sporazumi, ki so btll sklenjeni po nepotrebnem — nepremišljeno. Denar Je Izgubljal vrednost. Nesrečna uvozna in Izvozna politika, prikrojena nalašč za gotove državne špekulante, strašanska carina, nelz-rečni davki, vse to je pričelo ovirati našo Industrijo, tftovJno in obrt. S tem je pričelo primanjkovati dela, naraščala Je brezposelnost, beda in skrb za življenje Je na* stopila v vsi stTahotl Poleg tega pa Se stanovanjska mizertia, krivično izvajanji zakonov in pa nesposobnost državnega centralnega upravnega aparata ter povzdigovanje vojaštva v vsakem nesmlMu. Vse to Je bilo eno z drugim z roko v roki vzrok, da. Je ljudstvo pričelo misliti, da se je nastala nevolja pričela hitro širi«. Ljudstvo Je pričelo godrnjati ln Je Izražalo nezadovoljstvo v raznih ljudskih strankah. V tem znamenju pa S« je porodila »Orjuna«, zagotavljajoč pomoč vsem bednim, zatiranim, ogoljufanim, osveto pa vsem izkoriščevalcem in krivcem ter sokrivcem vladajočega zla. To so bile obljub« »Or* june«, s katerimi Je vabila pod »narodne« zastavo ItJudI v svoj krog. Ako te torej vprašamo, kje Je vzrok, da Je danes tako, nam bo na to vprašanje najlažje odgovorila »Orjuna-«. Res je, da moramo izvzeti nekatere orjunske organi- zadje, nekatere voditelje, ker so zares hoteli delovati v svojem pravcu. Vendar v pretežni večini Je postala. Je morala postati »Orjuna« nekaj drugega, krenila je na napačno pot, če Je prvotna sploh bila tako iskrena, kakor Je to proglašala. »Orjuna« ni torej) samo ostala pasivna proti razmeram, ona Je delovala skoraj v pretežni večini na to, da se razmere ne lz-premene, ker se je Izrekla za politično stranko, ki podpira režim pod masKo nad-jonallzma, za režim, ki mu Je ljudski blagor deveta briga, za režim, ki mu Je državno edinstvo fraza in ki z zavračanjem sporazuma poglablja razdor bratskega sožitja vseh treh plemen v državi. To so vzroki današnjih razmer, katerih pri mejenlh ali vsaj izpremenjenth razmerah ne bi bilo. Tu je Izvor komunizma, ki sicer pri našem ljudstvu nima taL In vsakdo, ki zagovarja režim, nosi soodgovornost vsega zla današnjih kolobocij. Demaskiranje »nacije«. Opozarjamo na članek pod tem naslovom, članek izpod peresa dobrega poznavalca razmer na severnem obmejnem ozemlju Je zdo aktualen sedaj, ko gre za pravilno presojo trboveljskih dogodkov. 2e iz kontur prvega sestavka či-tatelj lahko razvidi, da se Je slovenski narod na tem ozemlju že med vojno zavedal osvobojen ja, da Je v kritičnih dneh prevrata sila sama tudi v interesu naših Južnih bratov rodila popolnejio nadjonelno obrambno organizacijo, kakor Je »OrJnna«. da so potrebo te organizacije negiral« In Jo s sramotenjem pobijali ravno tisti režimovci, kt propagirajo takozvano »nacflo- ta eankcl-JonlraJo poulične pretepe in o»ebrK> pretnje naših ialistov kot države v državi. Kolikor nam j« tudi i7 drugih virov znane, se Je demokratski kliki v Mariboru posrečilo z osebno gonjo popolnoma ubiti »Narodno Obrano«, prvo slovensko narodno bojno organizacijo po vzgledu srbske, ki bi bila danes lahko naša najmočnejša narodna, in če bi bilo treba, tudi bojna organizacija. — Bojna, nc za nočno vlome v konkurenčne tiskarne ln poulične pretepe lastnih bratov, marveč bojna organizacija proti našim narodnim sovražnikom. Posebno zanimiv bo prihodnji sestavek, ki se peča r demaskl-ranjem glavnega Itaba »nacije«, vtaborjene pod streho Mariborske tiskarne. Aretiranih zaradi trboveljskih dogodkov je btk> najprej več delavcev-komunl-stov. Pozneje pa so aretirali tudi nekaj ot-Junašev, ker Je prdskava vendar dognala, da mora biti krivda na obeh straneh. Aretiran je tudi brat umorjenega Fakina, ki Je pa po izpovedi prič baje popolnoma nedolžen. — O Fakinovem umoru Imamo na razpolago materija!,»podprt s pričami, ki popolnoma jasno označuje krivce. Ako bo preiskava ugotovila kaj druzega, bomo zavzeli k temu naše stališče. Za enkrat smo pri stvari prizadeti le v toliko, v kolikor gre za najnovejše politične metode, proti katerim najodločneje protestiramo. — Teror In sila od strani sodržavljanov nad »državljani morata v naši državi izginiti. — Smrtne obsodbe podpisavati Ima pravico samo kralj, Izvrševati pa za to določena oblast! — Proč z orožjem! Trboveljski spomini prepovedani. Vlada Je prepovedala vse shode, ki bi se nanašali na trboveljske dogodke. — Tako Je prav! — Prepovedati pa bi morala tudi nošenje orjunske unifonne za določen čas, da se duhovi pomirijo. Nekateri vročekrvneži kar ne morejo strpeti in strašijo okrog v tem kroju seveda tudi * revolverjem. To Je naše načelno stališče. Ljubljanski občinski svet razpuščen. Dr. žerjavov veliki župan, dr. V. Baltlč, je v torek 10. t. m. razpustil ljubljanski občinski svet In upravni svet mestne hranilnice. — Obširneje o tem na drugem mestu. Nove tržne cene! Z razpustom ljubljanskega občinskega sveta in Imenovanjem komtsarijata bodo prišle prav gotovo za mestni trg v veljavo takol nove, nižje tržne cene predvsem za meso, mast, ntfelto ta druga živila!? Volilcem NSS ljubljanske okolice in kamniškega okraja naročamo še enkrat, da se drže pri občinskih volitvah 15. t ul po navodilih, ki jih Je izdala stranka v okrožnicah. s Občinske volitve na Bledu preložene na jesen zaradi — »sujije«. — Ali ni bilo doslej znano, da se v jttmju prične tam se-zija? — Sicer je vseenoi Se bomo pa pogovorili v jeseni. Trgovino t manulakturnlm In galanterijskim blagom, ki Jo Je pred kratkim otvo- Tfl g. Jernej Pirnat v Ljubljani, Martinova ce3ta 8, vsem somišljenikom najtopleje prW poročamo. Finančna kontrola sprejema novince. V -finančni kontroli je treba popdniti večje število pripravniških mest. — Prošnje, ki morajo biti svojeročno »pisane ta kolkova-ne s S Din, morajo biti naslovljene na Oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani, Stani trg 34. Prošnjam Je priložiti: a) nravstveno spričevalo pristojnega županstva (podtelj. ravnateljstva), b) spričevalo državnega zdravnika, c) krstni list, č) Šolsko spričevalo, d) vojaško listino ln e) piri nedoletnih očetovo ali varuhovo dovoljenje. Priloge a, b ta e morajo biti najnovejšega datuma In kolkovane z 20 Din, c z 10 Din, č po tar. post. 311 taks. zak. s 5 do 30 Din ozir. kot priloga 2 Din, dočim so originalne vojaške listine proste kolka. Ustmena navodila dobe. prosilci, ki ne sme- jo biti mlajši nego 18, a ne starejši kakor 35 let, pri vsakem oddefku finančne kontrole. — ObL In sp. fin. kontrole v Ljubljani. / Invalidski kongres Udruženja vojnih invalidov, vdov In sirot se bo letos vršil v Ljubljani v dneh 15, 16. in 17. junija. To je kongres trpinov, ki so pred desetimi leti bili poslani na bojna polja polni nad ln življenja, danes pa so zlomljeni ljudje, pohabljeni ln jetični Ko bi se država, oziroma vlada — mnogo Je postalo invalidov že po ujedlnjenju — hotela pobrigati za te, ki so največ, takorekoč vse ŽTtvovall, da postane Jugoslavija, bi se tem revežem pač ne bik) treba zbirati na kongrese, vsaj na take ne, kakor so to sedaj, ko morajo na njih zahtevati to, kar Je Itak njihovega. Dajte vsaj skromno preživeti še preostaje dni življenja, nam invalidom, vojnim vdovam in sirotam! — In v znamenju tega klica se vrši tudi letošnji kongres v Ljubljani. — U. V. I. Izvršni odbor, Ljubljana. Nova gomila. Na binkoštno soboto je umri po daljši bolezni naš somišljenik ta tovariš France Trefalt, železniški podurad-nik v Ljubljani. — Dobrosrčnemu tovarišu blag spomin, preostali družini pa naše sožalje. v Tiskarska organizacija |n »Orjuna«. Sa-vez tiskarjev j« napravil sklep, ki so ga odobrili tudi tiskamarfl, da ustavijo vsak tisk za »Orjuno«, če bi ta organizacija i« poskusila nasilno preprečiti tisk bodisi kateregakoli časopisa. KnriJ hi kraljic« v Varaždinu. Na binkoštno nedeljo se je v Varaždinu vršila konjska dirka. To prireditev Je posetil kralj s kraljico. Med potoma kakor tudi v Varaždinu le ljudstvo kralja navdušeno spreleta. — To znači, da Je hrvatsko ljudstvo drugačno, kakor ga slika režimsko časopisje. --------- Ljubljanski Zvon« Je o btakoštnih praznikih posetil pod vodstvom priljubljenega pevovodje Prelovca — Beograd. Sprejem v Beogradu Je bil nad vse prisrčen. »Zvon« Je priredil v narodnem gledališču koncert, ki Je napravil na krate Srbe *TJa-Jen utls. Potem so se vršile razne druge prireditve: banket, Izleti, posetl Itd. Izletniki »Zvona« so odnesiI Iz Beograda tarea najlepše utise. Brzojavne pristojbine za Inozemstvo Je poštno ministrstvo znižalo za eno četrtino. Nove pristojbine so stopile v veljavo s 1. junijem L 1. Razno. Nekaj o kurjereJL — Kurjereja nam • nudi zdo velike koristi. Seveda se to ne čuti toliko tam, kjer čepi v kurnlku par kur, pač pa se pozna tam, kjer je res nekaj kur okrog hiše. Koristno pa Je za vsakogar, kdor se s kurjerejo peča, da ve, kalco se korist poveča, kako se reja kur Izplača. Zato podajamo v naslednjem neka] navodil: 1. Plemenske živali se morajo skrbno odbirati. Prav tako se morajo odbirati jajca za valenje. Kar se smatra za nezdravo, nerazvito ta izpremenjeno, naj se porabi. 2. Kokoši nikari ne držimo preko starosti treh let. V tretjem letu znese največ Jajc, potem pa Izdatnost rapldno puda ln se več ne izplača. 3. Kokoš znese v tretjem letu do 160 jajc, to Pa samo pri dobri kuri. Ako pomislimo, kako redilno vrednost Ima malo jajce, potem sledi iz tega, da mora tudi kokoš povžiti vsaki dan zadosti dobre ta tečne hrane. Na prostem si išče kura ves božji dan hrano. Ako je ne dobi zadosti, pride na večer 5e na prag po svoj defež. Ako par Jo imamo v kumiku, ji moramo dati pač tem več. Imeti mora tudi vedno dosti in zdrave vode. Tudi snaga In zrak sta glavna predpogoja uspehov. 4. Paziti moramo tudi na obolenje. Ker kure drugače niso talco občutljive ta podvržene boleznim, moramo posvečati tem več pažnje takrat, ko pri njih opazimo kaj sumljivega Najbolje je obolelo kokoš takol odstraniti, ker ponavadi pogine. Znana bolezen Je kurja pika na jeziku, ki Jo Je sicer mogoče začasno odpraviti na ta način, da se Jo sname z jezika, a se zopet rada ponovi. Kura pri tem trpi ta ne leže Jajc. Zato najbolje, proč z njo! Pika nastane od vroče hrane ta pomanjkanja vode. 6. Stare kokoši in slabe jajčarice, prodajmo, ker so nam v škodo. Gospodarstvo Koliko |e vreden dinar? Ta teden Prejšnji dinarjev 100 švte. frankov stane 1487-— 1464-— 100 franc, frankov n 434-20 42 fr— 100 laških Ur M 307-10 86»*80 100 čeških kron H 847-85 *4*-60 100 avstrijskih kron »» 0-11186 0-1163 100 ogrskih kron »1 0-087S 0-0952 100 bolg. levov n eo-se DonCv 10C dolarjev p* 8426"— 8275— 100 angl. funtov tt 86576*— 35850*— Curižka borza. 1 ‘r 11. Junija 5. junija švicarskih frankov 100 dinariav le »talo 8’80 6 90 100 franc, frankov tt 29 40 29*30 100 laških lir 24-70 S4-80 19*60 100 Seških krOn . lfl’915 100 avstrijskih kron H 0-008 0-00799 100 ogrskih „ M 000« 0-0066 4-03 Dolg. levov 100 dolarjev N tt 1 \JO 568— 1 w 669 — tOO anzL funtov 2461-— 2448 — Stran 4. )NOVA PRAVDA Stev. /S. —j, Tajinstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) »Ne) drasra moja, še nikoli nisem čtil fijenegd Imena. Toda sedaj moram ili, da se preoblečem. V eni uri bom zopet tukaj, In tedaj se nama bo pač še nudila prilika, da se bom moge'. četrt ure nemoteno raz-govarjati s svojo malo, ljubko, ljubosumno Izabelo.« ( Se enkrat poljubi svojo nevesto, potem pa hitro odide. Ko pride iz vile na cesto, »a zopet navdajajo Čudni občutki, < katerih si pa ne more tolmačiti. In vendar mora nekaj biti, kar vznemirja njegovo dušo! Da, tako ie. Pogled lepe gospodične Norton je učinke.val nanj. — Venomer se suče pred Harryjeviml očmi pogled, s katerim ga je tako pomenljivo opazovala lepa dama za napol odgrnjenimi zastori. Zaman se trudi Harry izbiti si to misel Iz glave. Vedno In vedno mu je zopet pred očmi pogled lepe tujke. Sele ko pride v svojo sobo, mu nekako odleže. Hitro se preobleče, si naroči voznika ter se odpelje k Johnsonovim. Ko vstopi v sprejemni salon, sedita v njem dve dami v živahnem pogovoru, gospa Johnsonova in poleg nje lepa soseda, gospodična Norton, ki se pri vstopu mladega moža ljubeznivo dvigne s svojega sedeža. Tudi gospa Johnsonova stori isto in reče obrnjena proti Harryju: »V posebno čast sl štejem, da ti morem predstaviti gospodično Norton — gospod Blak — zaročenec moje hčeike-edtake!« Harry gleda okrog sebe kot da nekal išče, in zato reče gospa Johnsonova. »Izabela ie zaposlena z ureditvijo male večerje in tudi Jaz se moram sedaj za kratek čas oprostiti, cenjena gospodična Norton; kmalu se vrflem.« Mlada dama se prikloni. Nihče ne opazi, kako se ji svetijo oči od veselja. Harry nehote z občudovanjem motri lepo tujko, ki stcer 'ni nfkaka Izrazita salonska lepotica, vendar pa hna vsa njena zunanjost fiekaj zanimivega na sebi. Srednje visoka postava ima polne iii vendar gra-cljozne oblike; kar vzbuja na njej posebno pozornost, so lasje pepelnato kostanjeve bftrve, ki tvorifo poseben kontrast z njenimi temnimi očmi la že zopet vzbudi Harryjevo pozornost dragoceni nakit, katerega ima dama sedaj na sebi. Briljanti okrog vratu, na prsih in rokah predstavljajo že celo premoženje, dragocenosti, kakršnih Harrj’ morda le nikdar ni videl. »VaSo zaročenko sem že preje imela iCast spoznati, gospod Blak. Dražestna deklica, toda še zelo mlada, kaj ne!« »Izabela ima sedaj sedemnajst let.« »O, potem je še' otrok. Vendar se še ne tnislite poročiti, kajneda?« Harry zardi kot deklica. »Nasprotno, cenjena gospica; odločila sva se, da v jeseni obhajava naftno poroke. Zakaj tudi ne? Zaprek ni nobenih in tudi pregovor pravi, da se še nihče ni kesal, če se je m'ad poroči!.« »Potem sem jaz drugega mišljenja. In četudi sem brez staršev, sem si vtisnila v srce nasvet svoje drage, umrle matere, ki me je vedno svarila, da naj predno ne bom stara dvajset let, ne storim tega za celo življenje važnega koraka. Sele tedaj je človek toliko zrel, da si je na jasnem o svojih pravih občutkih!« Vse to je izgovorila tako prosto, tako enostavno, da Marry ne opaži v tem prikritega premisleka. Ali pa so ga morda pogled:: Iz njenih temnih oči tako prevzeli, da si ne more ustvariti lastne sodbe o njenih mislih? Tudi ne opazi, da je v ozadju stopila v salon Izabela, ki z vidnim začudenjem opazuje svojega zaročenca. Počasnih korakov se približa Izabela k mizi. »Ah, gospodična, saj ste že tu,« jo nagovori gospodična Norton smehljaje se »oprostite, da sem vam za nekaj časa kratila družbo vašega gospoda zaročenca.« Potem potegne Izabelo k sebi, da se vsede poleg nje ter pratznjeno ovije svojo roko okrog pasu mlade deklice. Niti Harry, niti Izabela ne opazita prezirljivega pogleda, s katerim motri nežno postavo ljubke neveste. Medtem se suče razgovor o vsakdanjih zadevah. Govorica teče gospodični Norton prav gladko in zabavno, da skoro ni opaziti, da se doslej še ni mnogo gibala v boljših družbah. Harryja je njena zgovornost, še bolj pa vse njene sicer male pa tem bolj učinkovite umetnosti, s katerimi Je vplivala nanj, naravnost očarala, da je nehote primerjal svojo nevesto z gospodično Norton. Da, gospodična Norton, Je lepa, cela dama, ki more reprezentiratl, o tem sl Je Harry na jasnem, ko primerja nežno Iza-belino postavo z bohotnimi oblikami gospodične Norton. Izabeli ne ostanejo prikriti njegovi pogledi, jasno .ti je, kako misli roje Harryju po glavi. Krčevito se ji stiska srce in temne misli, ki naznanjajo bližajočo se nesrečo, se nmože od minute do minute. Prav oddahn? se teabela, ko vstopi njena mama ter povabi novo sosedo v jedilnico. Nekako boječe se oklene Harryjeve desnice, da jo odvede v obednico. tako da ta začuden sleda n-« svojo nevesto. Zahrbtne spletke. Ko se je Eliza Norton vrnila od svojega obiska pri gospel Johnsonovi se le usta\i!a pred ogledalom v svojem krasno opremljenem salonu in se z vidnim dopudajenjem ogledovala. »Nihče ne opari, da imam pobarvane lase, o ne, :n kako interesantna je moja zunanjost, pepelnato kcstanjevl lasje in temne oči. Hahaha, če bi n e sedaj videl Jim, bi me gotovo ne spoznal. Pa kaj Jim, saj je ie davno pokopan na dnu morja, oni, ki sttn jih tako sovražila, 50 uničeni, moja maščevalnost je nasičen...« — Res, lepa soseda Johnsonove družine jo v resnici Eli«, ki ,e p,grabila v zagonetat hiši nakopičene naklade in dala slovo svi> Jemu dosedanjemu bivališču. Ker le že dolgo časa preblva.a v zatchetni hiši, v kitaro Jo je zanesla usoda iz Irske, je bila uver-jena, da se po njenem ubegu nihče ne bo zanimal za njeno prejšnje življenje In to tembolj, ker se Je zglasila kot nova posestnica vile pod svojim pravim imenom. Radi tega odkod ima svoie b.ezmeino premoženje, Jo na po njenem mišljenju nihče ne bo klical na odgovor. Toda E15za noče živeti osamljena, zapuščena. V družbi hoče zavzemati odlično mesto kot soproga uglednega, mladega, lepega moža, ki ji more nuditi v*a razvedrila. Ta želja ji roji vedno po glavi, in sedaj je prepričana, da je našla moža, Kakršnega si je tako želela. Harry Blak je mož, katerega hoče imeti Eliza ul soproga. Seveda j« tlarry že zaročen. toda vražja žen*ka je uverjena. da ji ne bo težko izbrisati iz njegovega srca podobo ljubke Izabele. Zato se odloči, da izvede svoj dobro zasnovani načrt. 2e pri obisku je na svoie veseli« opazila Harry-jeve poglede, s katerimi je tako pogosto naskrivaj spremljal vsako njeno kretnjo; zato Je že tedaj vse svoje obnašanje in govorjenje usmerila v to, da prvi vtis, ki ga je napravila nanj, še poveča. Odgovorni urednik Anton Brandner, Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. OGLAŠAJTE v '0 » — —— m f »MtMH — •—— AVTO-VOZI BREZ BENCINfl! JUGO-HAG LJUBLJANA BOHORIČEVA 24 TELEFON 560 * J • Očala, ščipalci ure, zlatnino najbolje kupite pri Fr. P. Zajec, izprašan optik in urar Ljubljana, Stari trg It 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. F Ljubljana, Martinova cesta B je otvoril pred kratkim im m ga gon gg Mio. Štefan Feront urar državnih železnic Celje, Dečkov trg it. 3 priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne. 000000000 Tone Malgaj sta »te bni pol 5tvo, lakiranje voznih koles ognju. Sobni slikar. Spe-lemi c ‘ - Pleskar za stavbe in pohi-oznih slikar cijelni oddelek za črkošli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici Stev. 9. • Vse pisalne, risalne In Šolske potrebščine do* bite najceneje v papirni trgovini Ni. Lj Sv. Petra cesta štev. Z9- • Lastna knjigoveznica • Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov. urar In Juvelir, Celje, IM trg priporoča svojo veliko zalogo birmanskih daril. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg St. 8., reg. zadr. z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za vefije in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru. PodeljDie kratkočasne trgovske is personalne kredite najkulaotnele. SI Edini tihi P pisalni strol L.C.Smith & Bros mod. 8 brez najmanjšega ropota. Zastopstvo: LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica 6/1. Franc Szantner Ljubljana, Šelenburgova ul.1 špedjalist za ortopedična in anaiomična obuvala intrgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila. • kupite manufaktumo blago v trgovini Nalceneiše Franc Rozman CELJE, Glavni trg itev. 8 PROST i zanos za phemob D. D. V LJUBLJANI prodaja premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industr. podjetja in razpečava na debelo. io zemski premog I koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča 2eSkoslova§ki in angleški koks za livarne in dometa uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13/11. i S sklepom skupščine delničarjev od 11. maja 1924 sta se zedinili Jadranska banka d. d. in Podunavsko Trgovačko Akcionarsko Društvo Beograd in bosta nadaljevali skupno delo pod novo firmo A Podružnice banliB: BLED CAVTAT CELJE DUBROVNIK ERCEGNOVI 3BLSA KORČULA KOTOR KRAN3 Popolnoma vplačani kapital znaša 120 miljonov Din. RfUlhll MlflplKlIMr Hranilne vloge proti najboljšim obrestim; sprejema. bavi M s k“povanjero in prodajo deviz m tujih valut; kupovanjem in prodajo vrednostnih oapirjev; eskontuje menice in vrši vse bančne posle najkulantneje; obavlja komisijonelne blagovne posle. Aflllranl zavodi so: V OSIJEKU: Slavonska Agrarna Štedionica, Osijek V MURSKI SOBOTI: Hranilnica Murska Sobota FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York City. Glavni korespondent za 3uino Ameriko: BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas. jAk. Podpunice banke: L3UBL3ANA MARIBOR METKOVIC PREVALJE SARAJEVO SPLIT ŠIBENIK ZAGREB Do preselitve v novo palačo, vogal Kralja Milana In Mlloia Vellkaaa allca, bodo poslovni lokali Jadranskro-Podunavske Banka zalasno v Kralla Milana ulici itev. 43 In Knes Mlhajlovl ulici Itav. 12. " ------------------------------------------------------------------------------------------------ IHIlilllUillllHI^^IRIIinillllllill Priporoča sa tvrdka JOSIP PETELINC LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7. Blizu Prešernovega spomenika. *•* ———• IHI —— ———• : Nalboliil Šivalni stroji Grltzner v vseh J j opremah za rodbinsko rabo in Adler za j { obrtniško rabo. Istotam potrebščine za kro- j jače, šiviljo, čevljarje, sedlarje, toaletne veze- | nlne, kravate, Sipke, nogavice, razne bom-1 baše sukanca, svile v niti. jedilno orodje, j alpaka, aluminij, Ulca. vilice, noti, Škarje,, britve, razna palice, nahrbtniki. !§!• ** vse 5 sisteme Šivalnih Strojev ter nUhovi posa- J meznl deli. — Popravila šivalnih strojev se g sprejmejo. Pottk v vezenju, krpanlu perila j I in nogavic na stroje brezplačno. Večletna I ; garancija za šivalne stroje. • Cene najnižje. Postrežba to£na. j .....“ »s—aMe.ea^n|t|| M„ „„ |Mtr‘r LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Ošinili fl glavnica j j Din 50,1.01- H 1 HEZcruni zahlndi ca,: * ; i BiH 10.000.000—fl at—aaee «•«•< NNMMM t Urini n Ha: liliji, Mi Eesfa L5S! jfi: Podružnice: Breilce Kranl Ptuj Celje Maribor Sarajevo Črnomelj MetkovK Split Telefon štev.: Zfi.413, (Sorica Novi Sad Trst fHMNHNSIMMMMIMISMIIINMUMNMHMHMl SOZ, 503 In SOI. ••••MNMNMMMMNH« Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Podružnice: Dunajska cesta štev. 4 (v lastni stavbi). Kapital In rezerve Din 18,300.000. Izvršuje vse bančne posle Maribor Novo moto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica naitoCneie in naikulantneie. Brzojavi: Trgovska. Tel.: 139, 145, 458. Ekspoziture Konllce Meia-Dravograd •S Bil imsaH ‘»uanqn|i siAOiVNaaa o »U|AOBJ| BI|S||»|»