RADOSLAV KNAFLIČ: Proglas-Deklaracija.* (Dalje.) 4 Odkar smo v svoii .novi državi rešeni n&mške^a iarma ter smo v Jih?oslaviii nostali s šolo vrcd državni. stno s šolstvom vred oostali iusroslovanska državna in narodno-portična zadeva Solstvo ostane tudi v naprei odličen »politicum«. sai ea nc da niti država niti narod več iz svoiih rok. Razpolife.n.ie ai! neoolitičnost šolstva za sedai ni niogoča. Ako bi naše šolstvo prestalo biti državna in narodno-oolitična zadeva, bi moela nostati lp še cerkveno-polit:5na. morelbiti celo po vzorcu starih časov ali .du bol.iševiška politična zadeva Po vzorcu novili ruskih razmer. drusrili činiteliev. ki bi se za sedai za n'n noteeovali. nr. zato se mi dozdeva. da nonummo 7 razpolitičenjem svoie šolstvo neooklicanim na razpolasjo. Ako bi bil oredloa: za razpolitičen.ie šolstva izšel iz Slomškove zveze. bi se temu predlojru np čudil tako. kakor se mu čudim sedai. ko v Izšel iz vrst nasc stanovske oreanizaciie. 5. Sloinškov sodobnlk dr. P<-ešeren ip bil kot np.snik slaven. toda Vnt politik le bil pravi Slomškov brat. morebit: še celo maniši od nieea. O niunem času sc ie bil namreč na hkui avstriiskp države porodil ;n se na Hrvatskem TOvzpel na precei visoko stoniiio ilirskr nokrct. koiemu ip bil vzvišen namen. uiediniti slovenski in hrvatski kniiževni iezk pod geslom »Bok pomozi k našoi slozi!« Vsi slovenski nisatelii so bili k temn nied nieniu povablieni. Pesnik :n pisatelj Stanko Vraz mn ie nristop 1 z navdušeniem pod sreslom »Iz naroda za narod!«. toda dr Prešeren sp ie obotavlial. Slomšek pa kolcbal Na Slovenskem ste med kniiževniki nastal; dvp struii- Stanko Vraz za, Fr. Prešeren proti kniiževnemu uiedinieniu. Prešeren se ni hotel ločiti od svoieea eoreniskeea narečia. ker ie bil zbog; svoiee-a omeienesra nolitičneera obzorja prevcč zakopan v svoi eoren.iski krajevni separatizem. V tem iezikovem boiu ie s pomočio Slomška m drueih zmaeal on nad Stankom Vrazom, troii! io svoie forenisko narečv še naprei kot kniiževni slovensk; iezik. Stanka Vraza Da ie imcnoval uskoka. Ta ic deloval na to. da so se -hrvatske besecle prikroievalc tako. da so <?r> bližale slovenskitn. a slovenske hrvatskim. česar Prešeren ni Jiotel tcr ie v svoiem nizkem narodno - nolitičnem obzoriu oneinosročil zbližam>. našesja kniiževneira iezika hrvatskemu. ip 'povzročil niecovo rastoče oddalievanie. Avstriiska vlada ie tu snretno vmes nosesrla. izdala ie naredbo. da izniti naše mladine na hrvatskih sredniih šolali lrmaio tostran Litve nobene veliave. s tem ie bilo nadalnie oddalievanie slovenskeea iezika od hrvatskeea in obratno vzpostavlieno. ilirski nokret tostran Litvp uničen. a Lueoslovansko kniiževno niedintienie ;tivcll za orihodniost onemogočeno. Slomškova in Prešernova narodna nepolit:5nosl ip iueosiovanstvu kulturno mtioeo nvno?o škodovala. Prešernova še mno^o več neeo Slomškova: kaiti 7 doseeo svo.te države ip bila ta škoda odnravliena. \i\edinienie srbohrvatskeea in slovenskegfa kniiževneea narečia v en kniiževni iezik pa ie potisnieno v daljnio Rrihodniost. * Opozarjamo na sklep org. eksckutive. da uredništvo ne prevzema prav v nobenem oziru odsovornosti za podpisane članke tudi ne vsebinsko. kar veiia tudi za ta članek. Uredn. 6. Tudi cerkev zlasti učeča cerkev, to so iPapež, škofie in duhovniki nc zasledujejo namena razpolitičenia. sai ima oapež v vsaki jdržavi svojega ooslanika. Ne m-orein se tu spuščati v natančnejša razmotrivanja te zadeve. omenim nai samo. da ip. bil od vec stotin oapežev samo pden Jueoslovan in še ta le Droblematičen. večina njih so bili Italijani. a le malo drua:ih narodnosti. Omenim na.i še našejja pesnika duhovnika Aškerca, ki se ie oritoževal. da ni našel med svetniki v koledariu nobenega Slovenca. a ne zato. da bi iih ne bilo. neeo zato ker v Rimu niso iz cerkveno-oolitičniii ozirov še nobeneua Slovenca svetnlkoTn oroelasili Tam so tudi proti staroslovanskemu boeoslužiu vedno^ zavzemali nasprotno stališče. 7. Razpol'ti5enje šolstva ie pri nas prvi službeno nanovedal naš novi naučiif minister St. Radič. Tucii rnski boljševiki so razpolitičili šolstvo. ko so prevreii \res državni red. Šolstvo so upre^Ij v voz svojp novp politike. pretvorili so g-a iz preišnie v novo boliševiško »olitično zadevo. Po nodobrf prcobrazbr diši tudt Radičev proglas: »Školn ie treba depolitizovati.« On odstavlia v resnici vseučiliške profesorje i sreske šolske naclzornike itd.. ki iip u^aiaio nieffovernn ukusu ter nastavlia drusre. o koiili misll. da mu bodo povšeči. Ali ie to razpolitlčen.ie? Da. ie! Toda takoi tnu slcdj novo iipolitioenie. ta cela preobrazba na ni nič druzega. nego iponovljeno 'političenje =r politizaciia šolstva Tudi naš naučni minister natn z deianii dckazuie. da ie šoistvo politična zadeva. Niegova deiama so v nrotisloviu 7. nieeovo trditviio. 8. Izraz »šolstvo« obse^a po.ime šolsko upravo. vzsroio ;n noduk ter učitelistvro. Na kai sp nai torei proelasov izraz »razpolitičenie« nanaša? Na upravo e-otovo nc. kaiti ta unravlia šolo kot državno in narodno-politično zadevo Naravnost neznrsclno sp mi zdi trditi. cja ic treba šolsko vz^oio in poduk razpolitičiti. potem bi ne smeli v sol? več učiti. da smo ?HS edcn uiedinien narod. moičat' bi rnnrali o svoiih rieodrešenili bratih. postali bi izdaiice. ne smeli bi več učrt!. da so tudi Celii. Poljaki. Rusi itd. Slovani. da so imera naših mest. trgov. vasi. cor. rek in potokov staroslovanske.ea izvora. molčati b; morali 0 svoii dižavni ustavi. zakonodaistvu itd.; kajti vse to spada v narodopis 'n v državno uolitiko. Morebiti misli proglas. da se naj samo učrtelistvo raznolitiči. potem bi ne smel rabit; izraza »šolstvo«. temveč vuCitelistvo« - Ker ie ožii ipoiem »učitel.istvo« vendar zapopaden v širiem pottnn »šolstvo«. ereši proelas v tei točki tudi proti učitelistvu. Ako bi bil Radič in njeeov posnemalec pisateli oroelasa rabil izra7 »strankarsko raznolitičemV š.;!-  stva«. bi nam bilo takoi iasno. kai oba mislita. a tudi ta izraz bi morali odloeno odklaniati: kaiti v šoli se nismo iii se ne bodemo nikoli dotikali strankarske ali morebiti celo volilnp polifke ter obžaluiemo. da sta se v Jueoslaviii za seda.i našli četudi samo dve osebi. Radič in R sateli »roelasa. ki čutita notrebn razpo1'tičenia šolstva. s tem ste nas iavno obdolžili nečesa. česar nikdar zakrivili nismo in česar v slovenskem šolstvu snloli ni. Razpolitičenje torei tu ni potrebno. drusjod pa bi bilo. kakor nas uči zgodovina. zelo škodliivo (Dalie prili"'