c* mr K . ft *. r u O O o UtiOUO / Na zdravje! Sploh nikakor ni dvomiti, da človeški rod vedno napreduje, in da je prav to neprestano napredovanje plačilo za trud in prizadevanje najplemenitejših mož na¬ šega zaroda; vendar pa zopet nikakor ne moremo tajiti, da smo v posameznostih še precej deleč za tistimi na¬ rodi, ki so v starodavnih vekih sukali osode naše zemlje. To nam dokazuje telovadstvo. Malo časa je še le, kar je ta koristna in lepa umet¬ nost med nami javno pripoznana, in skoraj bi človek mislil, da se menimo o kakej iznajdbi najnovejših časov. Zgodovina pak nam pripoveduje, da je telovadstvo uže več tisoč let staro, in da se je po sistemah razvijalo in dovršilo. Uže samo ime nam pravi, da telovadstvo je umetnost, po kterej se telo vadi, da je potem ugib- čnejše in močnejše. Njegov začetek pa nahajamo v starej grške j zemlji, kjer se je telesno sukanje najprvo izobrazilo do umetnosti, ki je bila prišla s Krete v Sparto, in iz Sparte v Atene, kjer je potem izgubila surovi vojaški značaj pridobivši plemenitejšo in uljudnejšo obliko. Imeli so tri vrste telovadstva: vojaško, ktero je učilo, kako je treba sovražnika zgrabiti in braniti se mu; krepčal n o, kteremu je bil namen, da je utrdilo človeku telesne moči in zdravje, in borsko, najslav¬ nejše izmed vseh, porojeno iz razveseljevanja in iz tiste želje, po kterej je človek hrepenel očitno pred gledavci pokazati, kako je močan in ugibčen. Telovadci prve vrste so se urili s tem, da so tč- kali peš, naglo jahali in vozili se, skakali, borili se, metali in streljali z loki; telovadci druge vrste so de- vali k tem vajam še ples, kopeli in mazanje z dišavami in oljem; v tretjo vrsto'pak je spadalo vse, česar je potreboval borec, da bi zmogel v javnih igrah. Tej vrsti so rekali atletika, ker so se v njej učili boje- 4 vanja, tudi gimnika*), ker so se nagi borili, in a go¬ niš ti k a, ker je pri javnih igrah boritev bila prva in glavna stvar. Telovadstvo (gimnastika) je bila pogla¬ vitni del vsake mladenške izreje; teloborstvo (atletika) se je pa starim zdela samo remstvo ali rokodelstvo, ktero človeška telesa mnogokrat grdi, vendar pa duhu daje koristi. Telovadstvo pa sije prizadevalo izuriti telo v zvezi z duhom. In to mora tudi biti še dandanes njegovo pravilo in njegov namen. Med narodnimi igrami in boji starih Grkov so bili najslavnejši olimpijski, ki so se imenovali po slovečem in posvečenem kraji Olimpii. Na vrsti so bili vsako peto leto; gledalcev pak je bilo na tisoče in tisoče, ker so v Olimpijo prihiteli iz vseh krajev grške zemlje. Zadnje olimpijske igre so bile 394. leta po Kristo vem rojstvu. Te igre so trajale (trpele) vselej po 5 dni. Borci so se morali vselej po 10 mescev poprej vaditi v elidskej gimnazii. Svečanost se je pričenjala zvečer z mnogimi in raznimi žrtvami (darovanjem), igre same pak so bile na vrsti jutro dan, ko je zora počila. Sku¬ šali so se , kdo znd hitrejše teči in jahati, kdo bolje skoči, kdo more dalje vreči, in kdo je močnejši v boji s pestmi, na koncu pak so se skušali med seboj godci in pesniki v svojih umetnostih. K takim igram so smeli priti samoedini moški in pa svečenice (priesterinnen) poganske boginje Cerere. K tej slovesnosti so se dru¬ žile tudi še druge pobožne svečanosti, kterih so se vde- leževali poslanci posamezhih grških držav. Zmagalce so glasno po imenih klicali, potem jih venčali z mladi¬ kami divje masline (oljike), in kazali jih narodu s pal¬ movimi vejami v rokah. Tudi še drugo čast so jim dajali, ker so o njih zlagali in prepevali pesmi, stavili jim slope, in ko so se vrnili na svoj dom, imeli so častne sedeže pri javnih igrah v gledališči, bili so oproščeni vseh davkov, jedli so ob državnih stroških, smeli so se posebno oblačiti itd. Kadar se je prikazal tak mož, precej je vstal ves narod pred njim. Od slo¬ večega grškega pesnika Pindarja imamo 14 slavodatek, zloženih na čast zmagalcem olimpijskih iger. Le vrlo slabo podobo grškega telovadstva nahajamo pri te vrste *) rvftvog, rj t o v, grška beseda nag. Vred. 5 igrah med starimi Rimljani, ki so se čedalje bolj mehkužili, in tudi tem igram je počasi med njimi čisto izginil prvotni značaj in pomen. Srednji vek ni telo- vadstva skoraj uže več poznal, ker igram starih Grkov nikakor ne moremo primerjati turnirjev. Še le v za¬ četku našega veka so telovadstvo zopet vpeljali, in sicer najprvo na Nemškem , da bi namreč v zdravem telesu bivala zdrava duša. J ah n ima to zaslugo, da je bil 1810. leta v Berolinu osnoval prvo telovadstvo. Kakor vsakej novini, tako so se tudi le-tej mnogo posmehovali in deiali jej napotja.. Dasitudi so pokazale vojne od 1813. do 15. leta, kako zelo dobra in koristna je ta naprava, ali vendar so imeli na-njo še zmirom velik sum, in ltmali so ljudje menili, da vsak telovadec narod podpihuje. 1818. leta so bili na Pruskem odpravili vsa telovadstva, Jahn je bil padel v sodnjo preiskavo in potem v zapor, in dasitudi ga niso mogli obsoditi, vendar je ta mož bil še mnogo let pod policijskim očesom!! Telovadstvo se je pa zopet jako povzdignilo 1830. leta, ko so na Nemškem zmogle svobodnejše misli, in to preganjanje pa je bilo telovadsko umetnost nekako oličilo, ker so bili telovadci slovo dali vnanji surovosti, in ta umetnost je začela posebno ^odganjati plodonosne mladike, kar se tiče izreje. Na Švedskem je Peter Ling prvi izpoznal pravi namen te umetnosti, ker je učil, da se telovadstvo ne sme opirati na posa¬ mezne reči (na izrejo, vojno itd.), ampak na svoje lastno bitje, namreč, da bi se okrepčalo delavno telo, torej na anatomijo in fizijologijo, in da morajo iz tacega občnega telovadstva Jke le odganjati njegove posamezne dejanske mladike. Švedski stanovi so odločili mnogo novčne pomoči, da bi se naredil osreden telovadski zavod v Stokholmu, in kmalo za njim se je ustanovil drug zavod te vrste v Petrogradu, in tudi ta je dobil od carja veliko in čestito podporo. Med avstrijanskimi Slovani so pokazaji tudi tu — kakor uže mnogokrat o druzih prilikah — Cehi svojim bratom pravo cesto, -in naša največa skrb mora biti, pa tudi na čast nam bode , ako pojdemo po tem poti za njimi, kolikor nam bode koli mogoče. Praški „Sokol“ ima častno mesto v češkem '“narodnem živenji, in priča, koliko se v kratkem času dti zamujenega dela pristoriti združenimi močmi in zavednim prizadevanjem. Praški 6 Sokolovci bo ogromno društvo, ki šteje veliko sto udov, in njihova hiša je veličastno poslopje, lepota ,,zlate Prage.“ Na zdravje našim severnim bratom! Pri telovadstvu je telo najvažnejša reč. Uže nekaj vekov je, odkar naša izreja gleda samo na dušo in um, telo pak zanemarja. Zdaj si uže skoraj ne moremo drugače misliti, nego da mora vsak trgovec, učenjak in uradnik imeti Bog vedi koliko bolezni; zdaj ga boli glava, zdaj vrat, zdaj zobje, zdaj prsi itd. Tudi med prostejšimi ljudmi se ta hromota širi. Temu pa moremo priti samo s tem v okom, ako se zopet povrnemo k naravi. Važen človekov namen je, da izuri vse svoje dele. Mi smo iz duše in iz telesa. Ce oboli ktero teh dveh, oboli oboje. Posebno pa imamo kaj malo spo¬ sobnosti, da bi se kacemu nasprotniku branili, ako bi kdaj bilo treba, dokler se telovadstvo splošno ne ukrepi med nami. Vojaški nabor kaže, kako strašno se manjša število tacih mladenčev, ki so za vojsko. Naj bi nas resno svarile osode starih azijskih narodov, Asircev, Persov in tudi Rimljanov. Svetovladni narodje starih časov so bili zmagani, ker so bili omekuženi in na telesu slabji od svojih surovih nasprotnikov. Nova pod¬ loga sedanjih vojsk, to je, oboroženo ljudstvo, zahteva, da se telovadstvo splošno vpelje. Vojaki morajo biti odgojeni mladenči oboroženega ljudstva. Deček naj se uči hoditi, tekati, skakati, plezati, mladenič pa sukati meč, sulico in puško, potem oboroženo ljudstvo še le zares doseže svoj pravi namen, potem se tudi stoječe vojske lahko zmanjšajo, poprej pa ne. Dokler nam te¬ lovadstvo ne poda bojevitega ljudstva, moramo dajati novce in čas, kterega je treba, da se obdrže stoječe vojske. Uže večkrat se je govorilo o dušnej koristi, ki izvira iz telovadstva; ali te koristi ljudje dan denes vendar še sploh ne verjemb. Telovadstvo mladini daje opravek v tistih urah , ko je uže storila svoje druge dolžnosti, in vadi je delavnosti, ki je mladim letom primerna, torej prijetna in budilna. Kdor se čuti na telesu močnega , ta ima tudi srčno dušo , ki se vodno krepča z delavnostjo in trudom. Najbolj izkušeni od- gojitelji trdijo, da se s telovadstvom najlaže nekako radovoljno ohrani med mladino nravno vedenje in nravna resnoba, in da se ž njim premagajo največe napake 7 naših dni, to je, mekužnost, hrepenenje po užitku, oho¬ lost in razuzdanost. Kdor se resnično vdeležuje telo- vadstva, kteremu tudi, prištevamo veče in manjše telo- vadske izgrede, tak se privadi nekake preproste navade v potrebah, v obleki in živeži in v vsem svojem vedenji, in ker je mladeneč sploh cesti željen, zato ga je lebko pregovoriti, da se uri in krepčd. Rado volj na pokorščifaa, ki je potrebna pri tej stvari, zida jez nevarnej oholosti. Mladina se mora začeti bolj korenito in bolj na¬ rodno odgojevati. Dan denes je poduk le preveč samo mehanično urjenje. Telovadstvo se v marsikterej stvari zelo ujemlje z narodnostjo in kaže, da človek ni ustvar¬ jen za samo pisalnico, ampak da mora tudi služiti do¬ movini, za ktero se vadi, krepča in žika. Telovadski izgredje, slovesnosti na spomin velicih narodnih mož ali zgodovinskih dni, družni shodje v pozimskih dolzih ve¬ čerih rede veselje do teh reči, in živenje v zvezi z naravo krepčd dušo, da se rajša vdeležuje žive se¬ danjosti. Čedalje bolj bodo telovadstvo prištevali tistim reččm, ki spadajo k izreji, in javno ga bodo poduče- vali. Telesne vaje, in sicer dobro premišljene, redno osnovane, splošno ukazane morajo priti v učilni črtež vsake javne učilnice, v kterej se bodo tako podučevale, kakor druge reči, s kterimi se duh izobražuje. Pa ne samo v učene, ampak tudi v ljudske učilnice mora priti telovadstvo. Da-si telovadstvo po kmetih ni tako zelo potrebno, kakor po mestih, pa je vendar tudi kmetiškim ljudčm gotovo vsaj zelo koristno. Urnost in ugibčnost člove¬ škega telesa, pripravnost, lepša hoja in ravnejše ve¬ denje , menimo, da so toliko vredne, kolikor surova moč. Vsaka učilnica, naj bi imela svoj posebni telovadni prostor. Da se mora tudi ženska mladina vdeležiti telovadstva, to se umeje samo ob sebi. Deklice se še mnogo bolj ndpek izrejajo nego mladenči, in zato ženske čedalje bolj bolehajo. 'Dežele, ktere imajo samozakonje in svobodne srenje, se morajo te reči poprijeti. In kar se tega tiče, nam daje dunajsko srenjsko svetovalstvo lep in posne¬ manja vreden izgled. Sklenilo je 22. dan novembra meseca 1862. leta, naj se počasi napravijo telovadne učilnice v vsacem srenjskem okrogu dunajskega mesta, in uže so osnovane 4 take učilnice za dečke, ki hodijo v srenjske ljudske učilnice. Po nagovoru srenjskega svetovalstva 18. dan marca 1862. leta je dunajsko te- lovadsko društvo obljubilo, da hoče napraviti poseben poduk, v kterem se bode teoretično in dejanski iz¬ obraževalo v telovadstvu vsacega ’/„ leta 20 učiteljev ljudskih učilnic. Naposled je 4. dan novembra meseca 1862. leta dunajsko srenjsko svetovalstvo potrdilo črtež, po kterem naj se osnujejo telovadnice po dunajskih srenjskih učilnicah in tudi telovadni red za le-te učilnice. Naš srenjski odbor je do zdaj samo želel, naj bi se naredila telovadnica, kadar bode uže napravljeno po¬ slopje za višo realko. Kakor pri marsikakej drugej stvari, tako nam tudi tukaj še premnogo dela ostaja. Nadjam se, da mladi „južni Sokol“ pripomore po svojej moči, da bodo ljudje umeli, kako potrebno in koristno je telovadstvo, in da pripomore tudi, naj bi se vpeljalo v naše učilnice. Narod, ki bi se mogel meriti na telesnej moči in lepoti z nekdanjimi svitlimi Grči, ki so bili uže od starine v rodu z nami; . narod, ki bi se nikogar ne ustrašil, kadar bi trebalo dela in truda; mladina, iz- rejena v ljubezni do svoje domovine in do svojega na¬ roda, in izobražena s potrebnimi vsemi pripomočki, s kterimi se služi narodu in domovini — to je vzor ali idejal, po kterem hrepeni telovadna umetnost. Kadar bode telovadstvo sploh v rabi, potem nastane tudi krepko ljudsko živenje in ž njim resnične narodne slo¬ vesnosti, ki so cvet narodnega živenja!