5. štev.
V Ljubljani, nedelja 5. januvarja 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani:
celo leto . . K 56-— pol leta ... „ 28— četrt leta . . . „ 14— en mesec.... 4-7i
Velja po pošti:
M celo leto naprej	K	60—
pol leta »	.	30—
M četrt leta „	»	15—
*a en mesec ,	»	5—
Na pismene naročbe brez poSiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošljejo naročnino SMT po nakaznici. •
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 ram visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust.
Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. pravnlstvo je na Marijinem trgu štev. 8. —  ---------;	Telefon	štev.	360.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja BO vinarjev.
Vprašanjem glede Inseratov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se franklrajo« — Rokopisi se ne vračajo«
Na delo!
Na protestnem shodu dne 1.1. m. so padle ponovno pikre besede na račun naše 'vlade in mnogo zelo umestnih opazk na račun nekaterih pojavov med narodom samim. Vsakomur so globoko v srce segle besede koroškega . slov. duhovnika Smodeja, ki je bil priča vseh dogodkov in tudi sam skusil nemško barbarstvo »a lastni koži. Zastopniki naše vlade so slišali enkrat na lastna ušesa odločno voljo ljudstva — upamo, da bodo o tem poročali tudi tistim članom vlade, ki se niso potrudili udeležiti se shoda.
Že na tem shodu je bilo z dokazi konštatirano, da je v prvi vrsti krivda naše vlade, da so nastale take razmere na naši severni meji. Ljudstvo samo je to že zdavnaj znalo in povsod je vladala največja nezadovoljnost z našo sedanjo vlado, ki ni znala niti v enem resnem trenutku čuvati interesov našega naroda.
In kaj se godi sedaj zopet? Ko nam grozi iz severa največja nevarnost za vse naše pokrajine, ko grqzi nevarnost, da zgubimo zopet težko priboreno svobodo in vse kar smo dosedaj priborili, se nahaja naša vlada »in 6tatu demissionis“. Namesto pa, da se ta provizorij takoj odstrani, da prevzamejo vlado v roke možje, ka-teiih naloga bi bila v prvi vrsti popraviti polomijade prve vlade, začno se naše stranke pogajati za to, katera bo zasedla več poverjeništev in tako si pripravila zopet pot za kori-tarstva, kakor se je začelo že krasno razvijati pod zdajšno vlado. To je škandal vseh škandalov! Če hočemo začeti tako z delom v svoji državi, potem poberimo že danes šila in kopita. Mnogokrat se čuje, da naš narod ni še zrel za samostojno državo — mi pa pravimo, da naši voditelji še niso zieii, da bi vodili naš narod. Izjavljamo pa že zdaj, da bomo začeli brezobziren boj proti vsaki korupciji, ki bi se začela z novo vlado. Zahtevamo, da pridejo na vodilna mesta možje, ki nam že s svojo osebnostjo garantirajo, da bodo resnično delali za blagor naroda in ne samo besedičili. Dovolj je trpljenja, ki ga je
KSAVER MEŠKO:
Zablodli.
Pride kdaj nenaden, sam ob sebi ■torda zelo navaden in vsakdanji dogodek, pa nam v hipu pretrese vse Mišljenje in srce doli do najglobljega dna. In odpremo oči, od tisočerih zunanjih misli in skrbi obtežene, od notranjih sanj, upov in hrepenenj zastrte, da ne vidijo in ne spoznavajo, kaj da je našim srcem in dušam našim najbolj potrebno. Odpremo jih tako začudeno, kakor otrok, ki je šel iskat jagod v gozd, pa nenadoma z grozo opazi, da je zablodil in je izgubil pravo pot in znano smer, in sam ne ve več, kje da je . . .
Sel sem te dni v mesto. Kar me jV,...n® cesti d k pred mestom žena srednjih let. Uboštvo ji je kričalo iz obleke, beda in pomanjkanje sta ji gledala z lic in iz oči, glad ji je tožil tn jokal iz plašne, bolestne govorice.
»Gospod, ali ste okusili kdaj glad?«	‘
moral naš narod prestati in zdaj zahtevamo red, zahtevamo, da se očisti že naše razmere vseh stvari, ki danes razburjajo in spravljajo v nevarnost naš narod in našo bodočnost.
Zahtevamo od vlade, da
1. takoj odstrani vse nemške častnike iz služb in tudi iz ozemlja SHS z rodbinami vred (tu omenjamo samo, da so vse naše ljudi takoj prve dni izgnali iz nemškega ozemlja, naše najrevnejše ljudi so naravnost metali na cesto, ustavili jim aprovizacijo i. t. d.)
'	2. da se takoj izda naredba, na
podlagi katere se mora kaznovati vse naše denuncijante, naše preganjalce, sploh vse, ki so povzročili pod prejšnjo vlado našemu narodu kako škodo iz gole zlobnosti in sovraštva napram našemu narodu.
3. Zahtevamo, da se takoj odstranijo iz našega ozemlja vse rodbine nemških odstavljenih uradnikov ter da njihova stanovanja na razpolago slovenskim uradnikom, ki morajo zdaj živeti po beznicah in še težko službo opravljati.
4. Zahtevamo, da se takoj z vso strogostjo nastopi proti vsem agitatorjem po deželi, ki so večinoma podkupljeni Šustercijanci, ki še danes begajo ljudstvo z najnesramnejšimi agitacijami proti Srbiji in sploh proti naši državi.
To so naše glavne zahteve, ki se morajo v prvi vrsti izvršiti, ako si hočemo ohraniti narodno čast, kajti dognano je, da se danes že Nemci sami delajo norca iz nas, češ le naj vpije ljudstvo, saj nas ščiti vlada — nič se nam ne bo zgodilo. Najlepši dokaz nam je, kako samo v Ljubljani že Nemcem greben raste. V naši obmejnih krajih pa kar mrgoli špiionov in agitatorjev in kakor hitro tu ne naredimo reda, je nevarnost, da vse zgubimo in da še nazadnje Italijani zasedejo naše pokrajine. Za vse to nam je odgovorna vlada in kakor hitro ne stori svoje dolžnosti, zahteva čast naroda, da jo pokličemo na odgovor in postavimo pred narodno sodišče.
Zahtevajte „J-ugoslavijo“ po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajte novih naročnikov!
»Okusil. V dijaških letih. Tako, da sem jokal od gladu."
Zmedla se je. Zazdelo se mi je, da ni pričakovala takega odgovora. Premišljevaje je strmela nekaj hipov pred se. Kar je spet povzela, a tiše, kakor bi je bilo sram, a bi vendar ne mogla več molče nositi težke, pekoče misli:
»A ne vem, če ste ga okusili kdaj huje, kakor jaz in moja deca."
Zdaj sem bil v zadregi jaz. Bolel me je njen žalostni pogled, skoraj telesno bolečino sem čutil pb njem, pretresel me je njen bolestni 'pogled.
A za kak velik sklep me je vzpod-bodel ta pogled, ki je tako prosil pomoči? Za kako plemenito, izredno delo me je zbudil, počasneža in zaspanca v dobrem, trpeči ženin glas?
Da sem dal siroti nekaj cenih lepo zvenečih besed, in ji stisnil v roko nekoliko drobiža.
In sem bil malone ponosen na svojo plemenitost in svoje dobro delo, ko sem šel dalje svojo pot. Nekje v globini srca, tam, kjer spe zle misli in
Slovenski Korotan — Jugoslaviji!
Samostojna Koroška —r republika?
Št. Jakob v Rožni dolini, 3.
januvarja. Naši najboljši možje, duhovniki, učitelji in drugi velmožje so morali zapustiti svoja ognjišča in bežati pred brahialno silo nemških tolp. Nemci so sedaj po slovenskem Korotanu si no agilni in agitirajo med priprostim ljudstvom — za Koroško republiko. Pri tem se poslužujejo vseh najpodlejših političnih sredstev. Sedaj še brez vidnega uspeha so začeli med ljudstvo deliti letake »Karaten den Karntnern!" — Takih nemško pisanih letakov je na tisoče izvodih razširjenih med slovenskim narodom. Slovenskemu kmetu groze nemški agitatorji z nezaslišanimi grožnjami, da podpisujejo izjave za samostojno republiko in nekateri podpisujejo — da se takoobvarujejo persekucijin groženj.
Koroška — Korošcem? Novi manever!
Celovec, 3. januvarja. (Izv. por.) Nemci so vrgli med Korošce, zlasti med koroške Slovence novo geslo: »KMrnten den Karntnern! Nicht Lai-bachern und nicht den Wienern, nicht den Serben und nicht den Berlinern!" (Koroška — Korošcem! Ne Ljubljančanom in ne Dunajčanom, ne Srbom in ne Berlinčanom) — V tem letaku obljubljajo narodu:’»Ustanovitev samostojne, neodvisne in nevtralne republike z ravno pravnostjo Nemcev in Slovencev." Dalje tožijo: »Ako dopustimo našo lepo Koroško zemljo raztrgati, potem gre v črepinje!!!" — Poživljajo dalje, naj mlado in staro, fantje in dekleta podpišejo izjavo za pripadnost k samostojni republiki. S temi izjavami hočejo »prijatelji koroške republike11 stopiti — pred mirovno konferenco.
Nemški agitatorji še nadalje begajo slovensko ljudstvo že z — bo-
črni naši grehi, sem se celo razveselil, da sem odpravil ženo, neznanko, tako izlahka in tako poceni.
V	mestnem trušču pa sem na ubožico kmalu povsem pozabil. Šla je mimo mene, kakor gre mimo slaboten veter, ki ga komaj čutimo ln čez hip ne mislimo več nanj in sc ne spomnimo nanj nikoli več v življenju; kakor gre mimo oblak na nebu, ki ga gledamo kratek hip, pa nam izgine izpred oči in izpred duše, in se ne spomnimo nanj nikoli več v življenju . . .
Zvečer sem sedel v samotni svoji sobici in Čital ob slabotni, spet in spet pojemajoči luči življenje sv. Frančiška asiškega, najubožnejšega vseh ubožč-kov, najljubeznivejšega vseh ljubiteljev siromaščine, očeta in zaščitnika vseh revežev.
In sem bral: Prišla je nekega dne v ubožni Frančiškov samostan ob Por-cijunkoli mati enega Frančiškovih bratov in je prosila pomoči v, velikem svojem siromaštvu. Pa je povprašal Frančišek brata Pietra Catanija, ali imajo v samostanu kaj, s čim bi mogli
dočo vojno med Nemčijo in Srbijo in prorokujejo, da bodo ravno koroški kraji največ trpeli od te vojne.
Postopanje nemških socij&listov.
Nedavno smo eitali v glasilu koroških socijalistov, v graškem »Arbei-tervville" članek, ki je pozval koroške Nemce k treznosti in pameti ter obsojal gonjo roparskih band. To je bila le suha, sjva teorija. V politični praksi so nemški sodrugi na Koroškem postali pravi imperjalisti. O njih poročajo : »Z nemškimi nacijonalci vred sede pri isti mizi in kujejo načrte, kako bi vso Koroško ugrabili za nemško Avstrijo in Slovence, tudi slovenske socijaliste obdržali v nemškem suženjstvu. Nemški socijalisti, ki so člani vojaškega sveta, agitirajo za boj proti Slovencem in nabirajo nemške prostovoljce. V Podkloštru so njihovi voditelji prisilili delavstvo, da je vzelo v roke puške proti Slovencem. SociJalni demokrati so zahtevali, da mera izginiti jugoslovanska zastava z občinske hiše. Šiloma pa so zbirali tudi kmete proti Slovencem.
Obupne razmere na Koroškem.
Št. Jakob v Rožu, 4. januvarja. Agitacija za samostojno republiko vidno narašča. Ljudstvo iz same bojazni pred nemškimi nasilstvi že podpisuje znane izjave, ne samo renegati, marveč tudi že Slovenci. Slednji so zelo ogorčeni, ker so čisto zapuščeni. Ne verujejo, ne zaupajo več večnim kranjskim obljubam ter se vedno bolj odtujujejo Jugoslaviji.
Tudi slovenski del tostran Drave, ki je zaseden po naših četah, je nevoljen in nezaupljiv. Vrla koroška rodoljuba, župnik Lasser iz Bnie in Sadjak iz Sentlamberta sta morala zapustiti svoji župniji in pobegniti peš preko Karavank.
Položaj na Koroškem.
Uradno poročilo.
Ljubljana, 4. januvarja. (Lj. k. u.) Položaj na Koroškem in Štajerskem je neizpremenjen.
Napačna nemška poročila.
Ljubljana, 4. januvarja. Lj. kor. urad poroča: Vest dunajskega kore-
ubogi ženici pomagati. Pa pravi Pietro Catani: »Ničesar, oče Frančišek." A ko vidi, kako žalostno je Frančišek sklonil glavo, se domisli in se popravi: »Pač, oče Frančišek, novi testament imamo. A saj veš: iz tega beremo vsako jutro besedo božjo." Tedaj se Frančišek razveseli, da imajo vsaj nekaj, kar morejo dati ubogi materi. Ves v ognju pravi in zapove: »Hiti, o brat Pietro, hiti in daj materi novi testament. Brzo naj ga proda in naj si kupi kruha."
Tedaj nisem mogel brati dalje. Naslonil sem glavo v obe rokč, pregledal sem v duhu še enkrat današnji dan in dogodek z ubogo ženico na cesti, in pogledal sem v vse naše današnje življenje, polno sebičnosti in dobičkaželj-nosti, in sem žalosten pomislil: »Kako daleč smo zašli mi v dvajsetem stoletju od poti velikih ljubiteljev ubogih in trpečih, od lepih, svetlih poti sv. Frančiška in solnčnega ideala njegovega, Kristusa Gospoda ..."
Me 3abite srbske bedne dece It
spondenčnega urada od 3. jan., da se je koroška „Volkswehr“ polastila opreme, pušk, ročnih granat naše čete na Osojniški planoti, ni resnična. Naš napad je imel le namen, pojasniti položaj na severnem bregu Drave v smeri proti Celovcu, kar se mu je tudi popolnoma posrečilo. — Sovražni aviatik je v Glincah vrgel štiri bombe, od katerih je ena padia na pokopališče. Škode ni nobene.
Nemci na Koroškem napovedujejo boj?
Vojaško poveljstvo v Celovcu je odposlalo našemu vojaškemu povelj-veljništvu v Borovljah sporočilo, da ne more več držati pogodbe giede na 11 urno odpoved premirja in da si lasti od danes desetih zvečer popolno svobodo nadaljnih ukrepov.
Umikanje naših čet?
Maribor, 4. januvarja. Sinoči so se naše čete umaknile iz Labudske doline do Spodnjega Dravograda.
Jugoslavija.
Prekmurje.
Spopadi med jugoslovanskimi in mažarskimi četami.
Maribor, 4. januvarja. Zasedene kraje okrog Murske Sobote so predvčerajšnjim iztrgali našim Madžari iz rok. Naše je napadlo okoli 1000 Ma-žarov s topovi in strojnimi puškami. Ker so bile hrvaške čete pod poveljstvom stotnika Jurišiča preslabe, so se morale umakniti.
Budimpešta, 4. januvarja. (Lj. k.
u.	— Dun. k. u.) , Pester Lloyd„ poroča: V Soboti je prišlo do hudega spopada med jugoslovanskimi oddelki in našimi vojaki. Jugoslovani so vdrli v Soboto, nakar je prebivalstvo zaprosilo 38. p. p. v Šoprenju za pomoč. Stotnija tega polka, približno 200 mož, je prišla v Soboto in napadla Jugoslovane. Boj je bil hud. Napad nas je stal 3 mrtve in 8 ranjenih. Jugoslovani so izgubili 8 mrtvih in svojega poveljnika, ki je tudi padel. Zajeli smo 38 ujetnikov, med temi 8 častnikov, in zoplenili dva topa in 3 strojnice. Jugoslovanske čete so se umaknile proti Radgoni.
Dogodki v Murski Soboti.
Zagreb. 4. januvarja. (Lj. k. u.) J. d. u. javlja: Poverjenik za narodno obrano poroča: V Murski Soboti so madžarski vojaki napadli oddelek prostovoljcev in mornarjev, ki so se kljub ponovnim prepovedim oddaljili od glavnih jugoslovanskih čet v Medži-murju. Brugili napadov na naše čete ni bilo. Mostove doz Muro so zasedle naše čete in je tako vse Med-žiinurje zavarovano.
V	Dalmaciji.
Split, 4. januvarja. (Lj. k. u.) Ju-goslov. dop. urad poroča: Italijanski oddelki prodirajo preko Knina še vedno naprej v Dalmacijo. Italijanske čete zasadajo posebno vasi in kraje ob železniških progah.
Split, 4. januvarja. (Lj. k. u.) Ju-goslov. dop. urad poroča: V Šibeniku nadaljujejo Italijani še vedno aretacije. Aretirance odvajajo uklenjene v verige po dva in dva v Zader, kjer morajo prenašati najhujše insulte pouličnih tolp. V Splitu je bil aretiran med drugimi tudi češki vlakovodja.
Vprašanje valute.
Budimpešta, 3. januvarja. Danes so se pričela financijel.ia pogajanja med madžarsko vlado in jugoslovansko komisijo, odposlano iz Belgrada. Predvsem se bodo pogajali o vprašanju valute in onotnibanki. Zastopniki obeh vlad so porabili priliko, da se pogovore o medsebojnem položaju in o finančno-političnih vprašanjih, ki morajo biti rešena. Jutri se pogajanja nadaljujejo. Jugdslovanska komisija odpotuje nato na Dunaj in v Prago.
Budimpešta, 4. januvarja. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Jugoslovanska delegacija, ki je bila te dni v Budimpešti, je odpotovala na Dunaj. Po nekaterih dneh bo odpoto'-vala v Prago.
Naše meje.
Zadnja nemška trdnjava.
Maribor, 2. januvarja. Razumljivo je, da članek »Jugoslavije", kjer se omenja škandalozno delovanje nekaterih oficirjev, ni naperjen proti vsem. Jasno je, da je zasluga naših višjih oficirjev, da stoji danes močna vojska na meji tako, da smo danes lahko prevzeli štajersko metropolo, občino mesta Maribor v naše roke. Zadnja trdnjava je padla za vselej. Osobito je to zasluga vrlih naših pr-voboriteljev — vojakov, kakor so izven oboževanega generala Maistra tudi ljubljenec marib. pešpolka, njegov poveljnik podpolkovnik Škabar, dalje major Ankerst in še dva ali trije drugi. Obžalovati je samo, da kar ti storijo, tudi drugi žanjejo! Ožigosati ravno take ludi in dati narodnim in delavnim njihova prava, je bil namen dotičnih vrstic!
Oklic mariborskemu prebivalstvu.
»Marburger Zeitung" priobčuje prvič v nemškem in slovenskem jeziku sledeči oglas:
Narodna vlada SHS v Ljubljani je razpustila občinski svet mesta Maribor, ker se ni podvrgel ukrepom odnosno avtoriteti države SHS in je Narodna vlada SHS mene imenovala komisarjem z nalogo, da začasno prevzamem in vodim posle mariborskega občinskega sveta. Prevzel sem d3nes vodstvo mestnega magistrata v Mariboru. O tam obveščam prebivalstvo mesta Maribor s pristavkom, da bom po najboljši moči skušal zadostiti željam in potrebam prebivalstva in se tudi nadejam, da mi bo prebivalstvo brez razlike na stranke in narodnost v svojem lastnem interesu pomagalo in zaupalo, in elemente, ki bi skušali redno poslovanje ovirati, zavračalo.
Maribor, dne 2. januvarja 1919.
Vladni komisar: Dr. Pfeifer 1. r.
Graški Nemci protestirajo.
Gradec, 4. januvurja. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: Začetkom današnje seje štajerskega deželnega sveta je deželni glavar dr. von Kaau protestiral proti neprestanemu trpinčenju nemškega spodnještajerskega prebivalstva po organih Jugoslovanske vlade In posebno proti razpustu lt.ariborskega mestnega sveta. Ta odredba zelo nasprotuje večkratnim zagotovitvam jugoslovanske vlade o vzdrževaniu samouprave — nemških spodnještajerskih občin. Pravica in dolžnost štajerskega deželnega sveta kot vrhovne oblasti v deželi je, da svečano in najodločneje protestira proti tej kršitvi pravic in svobode nemško - avstrijskega mesta mariborskega. Deželni svet je soglasno in ob splošnem odobravanju sklenil slovesno izjavo v tem smislu.
Hans Suppanz — aretiran.
Maribor, 4. januvarja. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: Jugoslovansko državno pravdništvo je uvedlo proti Hansu Suppanzu, voditelju socijalno-demokratične stranke v Mariboru in članu štajerske deželne skupščine, preiskavo radi veleizdaje, ker je prejemal prijave za pristojnost nemški Avstriji.
V	mariborskem delavskem tajništvu je imela pred nekoliko dnevi jugoslovanska državna policija ob vojaški asistenci hišno preiskavo. Uspeh te preiskave je omenjeni očitek zaradi veleizdaje.
Dnevne vesti.
Prihodnja številka »Jugoslavije« izide vsled jutrajšnjega praznika v torek 7. t. m. zjutraj.
Slovenski umjetnici i pisci u Ljubljani. Beograd. Blagodarim Vam n;i srdačnom pozdravu u kojem izra-zujete svoju radost rudi dugo očekiva-noga ujedinjenja slovenskoga naroda sa srpskim. Budite uverjeni, da čemo sa . vim sijama nastojati, da n i j e d a n ci: "i našega naroda ne bude rgnut od Jugoslavije. Uzdamo sc, da če velika načela predsednika vVilsona iznijeti pobedu i stvoriti jaku
bazu za boduči mirni razvoj svih naroda, malih i velikih u Evropi. Molim Vas, da i nadalje budite u narodu sa svojim radom živu svijest o slobodi i ujedinjenju. Vaš rad na umjetničkom in prosvetnom polju neka pokaže svemu svetu, da se mi Jugoslaveni možemo postaviti u bok svim ostalim kulturnim narodima. Primite moj kraljevski pozdrav.	Aleksander.
Pomanjkanje stanovanj. Kljub raznim naredbam N. V. ter pozivom in nasvetom v tukajšnjih dnevnikih, se temu zlu dosedaj še ni odpomoglo, pač pa vsled prihoda naših tlačenih koro-tanskih bratov pomanjkanje stanovanj vedno narašča. Dokler v to poklicani faktorji ne store v tem oziru energične in radikalne akcije, se ne bo na bolje obrnilo. Vedno cincanje in ugibanje ni več na mestu, to bo naš pogin. Zob za zob! Kakor se morajo vsi naši uslužbenci izseliti iz nemške Avstrije, kakor prihajajo naši rojaki iz zasede-denega ozemlja, ker jih Italijani odpuščajo iz služb, tako moramo tudi mi ravnati. Za vse odpuščene nemške in nemčurske uradnike ter rodbine raznih nemških oficirjev naj se določi gotov, toda ne predolg rok, tekom katerega morajo svoja stanovanja dati na razpolago našim ljudem ter se izseliti. Potrebni železniški vozovi se jim dajo na razpolago. Z istim rokom se jim ustavi tudi aprovizacija. Tega vendar ne bomo več trpeli, da bi nas bivši naši kolonisti in germanizatorji tu v središču Slovenije še nadalje s svojim nemštvom po ulicah izzivali, da bi še nadalje v Jugoslaviji pohajkovali, špi-jonirali ter odjedali domačinom živila in stanovanja! Tega koraka ni treba niti utemeljevati, še manj pa odlašati. Naši ljudje morajo imeti stanovanja! Kot znano, so naši uradi kot mestna aprovizacija in drugi nastanjeni v privatnih poslopjih, ki so prirejena za stanovanja. Zakaj ne bi dali teh poslopij zopet svojemu namenu ter razne urade namestili v kazinski kavarni, v »Tonhalle«, nemški gimnaziji itd. Peščica nemških dijakov pa naj bi se priklopila I. drž. gimnaziji ali pa oni v Kočevju! Višje navedena, vsenemškim ciljem služeča poslopja pa se naj z malimi adaptacijami premeste za naše urade. Tistih par kazinotov, ki pa še vedno izzivalno posedajo v kazinski kavarni, pa naj si poišče drug lokal. Uverjeni smo, da bi bila s tako akcijo stanovanjska mizerija docela iztrebljena. Na delo tedaj!
Onim, ki se jih tiče. Poverjenik za socijalno skrbstvo g. Anton Kristan je v seji narodne vlade dne 3. t. m. interpeliral poverjenika za notranje za-deVe: 1. Zakaj ni pravočasno poskrbel za odstranitev javnih spomenikov prej-šnega režima po vladi sami? 2. Zakaj ni ničesar odredil, da izginejo iz javno dostopnih prostorov vsi znaki naše prejšne odvisnosti? Mi smo zahtevali, da se odstranijo ti spomeniki. Isto, kar pravi sedaj g. Kristan, da bi se bilo moralo zgoditi. No, in ker. so nekateri mladi ljudje storili sedaj ono, • kar bi po mnenju g. Kristana bila morala storiti vlada že prej, je temu krivo gotovo »revolversko časopisje«
Gospodom je postala neprijetna svobodna beseda, pa zato kriče o re-volverstvu, da bi s tem spravili stvar na drugo pot. Toda če mislijo, da nas bodo ustrahovali s takimi metodami, se zelo motijo. Neštevilna priznalna pisma, ki jih dobivamo iz vseh krajev naše domovine in iz vseh slojev našega naroda, nam dokazujejo, da smo na pravem potu. Ako pa naša gotova gospoda igra ulogo psa, ki je lajal v luno, svobodno ji!
Ljudska posojilnica v Ljubljani nam na notico v drugih listih že objavljeno in vsled splošnega gospodarskega pomena tudi danes v »Jugoslaviji« pod naslovom »Vrednost denarja in druga taka vprašanja« natisnjeno, sporoča, da so pri njej dvigi Že ponehali, ker so se ljudje prepričali, da so vse vesti, ki so krožile in so jih sovražniki zavoda trosili, docela zlagane in da Ljudska posojilnica izplačuje vse vloge brez kakega zadržka, ne da bi se poslužila odpovedi, kakor je to storila Kranjska hranilnica. Da. so bile vse te vesti le prav neumna laž, izpozna vsak
pameten človek iz tega, da seje Ljudska posojilnica sama postavila pod neposredno državno nadzorstvo. Kdor bi še trosil te vesti, ga bo Ljudska posojilnica kazensko zasledovsla, kdor pa naznani takega brezvestnega hujskača, dobi nagrado. — Mnogo vložnikov je svoje vloge, ki so jih dvignili v svojem prvem neutemeljvnem strahu, že zopet vložilo v Ljudsko posojilnico nazaj, ker so uvideli, da je pri tem slovenskem denarnem zavodu denar popolnoma varen.
Konfuzija pri ljubljanski narodni vladi. »Straža« piše pod naslovom: »Kako postopajo v Ljubljani«. Okrajna glavarstva kolikor mogoče točno izvršujejo vladno prepoved glede izvažanja živil in odjemajo ljudem živila, ki jih hočejo spravljati čez Špilje v Nemško Avstrijo. V Ljubljani pa dajejo kar poljubno in pod roko raznim Židom dovoljenja za izvoz živil. Tako je poverjeništvo za trgovino in industrijo (?!?) izdalo izvozno dovoljenje za izvoz večje množine masti Židu Jakohu Salomonu Dollinger. laki slučaji se žalibog ponavljajo dan za dnevom. Menda bo nazadnje^ tudi poverjeništvo za justico začelo izdajati dovoljenja za izvoz živil.
Kavarna »Avstrija« v Ljubljani še vedno ni premenila svojega imena. Po mnenju lastnika te kavarne so vsi oni, ki zahtevajo odstranitev nemških listov: osli. Na Koroškem Nemci pobijaio naše ljudi, mi naj pa podpiramo njih umazano časopisje.
V	šulferajnski šoli v Šiški se shajajo ob nedeljah in praznikik ljubljanski Nemci in nemčurji. Radovedni smo, o čem razpravljajo ti naši »jugoslovanski« državljani!
Profesorski zbor modroslovne fakultete v Zagrebu je v svoji seji 14. p. m. sklenil, da se slušateljem slovenske narodnosti na tej fakulteti do-	;;
volijo vse ugodnosti, ki jih je predložila slovenska vseučiliščna komisija. Dalje se priznajo istim vsi izpiti in izpitne naloge, katere so dosednj napra* vili na kakem avstrijskem vseučilišču.
Vseučilišče v Zagrebu. Vsak dijak, ki se je oglasil za dijaško stanovanje v Zagrebu in bode sprejet v Akade-miški dom, naj prinese seboj: jedilno orodje, dva krožnika, 4 rjuhe, eno blazino za pod glavo, po možnosti tudi odejo.
Iz Tržiča. Duša se zasmeje radosti človeku, ko stopi v to divno tržiško kotlino. Koliko naravne krasote, koliko prirodnega bogastva 1 A ko spozna člo-	J
vek naše tukajšnje razmere, mu postane prebridko pri srcu. Tujec je gospodaril od nekdaj pri nas, vsa večja podjetja, vele-tovarne z milijonskim obratom, Ogromni gozdovi in posestva so last 'najrazličnejših privandrancev, ki so bili pod našim sivim Františkom in njegovim mladim naslednikom »Kern-deutsche«, zdaj pa se izdajajo za različne druge spoštovane naroduosti. Dobro je če naši javnosti vsaj nekoliko ilustriramo tukajšnje mogotce in še zdajšnje diktatorje. Lastnika velike predilnice, pri kateri je bilo zaposlenih v mirnih časih do 700 delavcev, sta velekapitalista Gassner in Glanzmann. Njih največja zasluga je, da seje mogla držati tu šulfernjnska šola, ker so bili vsi delavci prisiljeni, pošiljati svoje otroke v to ponemčevalnico. Šulferajn-sko šolo so pred kratkim razpustili, a učiteljico te šole je vzel Glanzmann k sebi kot domačo vzgojiteljico. Med tovarniškimi uradniki je vladal strog nemški duh in uplivni krogi so skrbeli za to, da so se po možnosti nastavljali le nemški uradniki. — A zgodilo se je čudo. Čez noč je postal Gassner Anglež, Glanzmann pa švicarski Italijan! O ironija! Vendar je bilo vse v najlepšem redu in celo naša vlada se je vsedla na ta lim in o d kazala predilnici znatno podporo. Utaknimo v to družbo še znanega »barona« Borna. Mož se sam ne spozna, kako ogromni in nepregledni so njegovi gozdovi in posestva, ki mu prinašajo več milijonov letnega dohodka. Nabavil si je vse za neznatno vsoto, večinoma po neumnosti naših k netov.
— Gospod »baron« se uči zdaj slovensko in poudarja javno, da je to i njegova dolžnost, — tekom 40 letnega JI svojega bivanja v teh krajih pa ni niti Jjt
enkrat začutil potrebe, naučiti se vsaj deloma »diese Hundessprache«. Imamo še enega večjega podjetnika, tovarnarja Charles Moiine, baje rodom Angleža, vendar trd steber nemške družbe, zagrizen hajlovec. V svoji navdušenosti je priboril celo avstrijsko državljanstvo. Cela ta pisana družba značajnih velekapitalistov je spiritus agens Tržiča lI> okolice. Tržiška inteligenca — izjeme s9 zelo redke — krivi še nadalje til-n|ke pred temi tujimi mogotci, sluša njih glas kot sveto besedo in se boji fn trese pred njimi. Pri pijači se marsikdo napihuje in tolče po prsih, ko je Pa treba nastopiti v javnosti, vidiš samo klaverne paragrafe. Tu človek res skoraj ne občuti, da živimo pod novim režimom. da nismo več tujci na lastnih tleh. Povsod slišiš blaženo nemško govorico in marsikak napis te še spominja na habsburško slavo. Naj za enkrat zadostuje. Mislim, da se bodo vendar enkrat odprle oči našim ljudem, da se bodo zavedli, da je ta zemlja naša, da smo gospodarji mi in ne več ponemčeni tujci.	— p.
Dvoživka. Po poročilih listov je drugi podpredsednik Narodnega sveta Pliberškega neki Ivan Šepic. Ta gospod je bil pred kratkim časom še Mr. Ph. Hans Schepitz v Spitalu ob Dravi, pred nekaj leti pa Mr. Ph. Giovanni Schepitz v Trstu. Kakor najbolj talentiran modras, tako se je tudi on levil, kadar mu je kazalo. Iz Nemca v Italijana in potem v Slovenca.: Naše pošteno slovensko mnenje je, da spadajo na vsa reprezentativna mesta, samo pošteni značaji, ne pa dvoživke. Zato zahtevamo od narodnega sveta pliberškega, da natančno preišče značaj Schepitza, da ugotovi, od kedaj je ta gospod postal tako vnet Slovenec in ako je vreden, da nastopa kot reprezentant slovenske misli na Koroškem. Narodni svet naj tudi ugotovi, koliko je žrtvoval za slo' venska društva na Koroškem in v Trstu. Kako je podpiral našo šolsko družbo
V	krajih	in pri kterih na-
loamh društvin je bil član. Ako vse to negativno izpade, naj se Narodni svet morebiti obrne na Lego nazionale in na Schulverein.
Jugoslovanske rodbine na nemškem Štajerskem. Gradec, 3. januvarja. <Lj. k. u.) Na nemškem Štajerskem stanujoče jugoslovanske rodbine, ki bi se rade preselile v državo SHS, naj se •prijavijo predsedniku jugoslovanskega zastopništva v Gradcu, Stanku Farkašu, Gradec, Klostervviesgasse štev. 5. prvo nadstropje. Store naj to čim prej. Naznanijo naj mu svoje ime, število rodbinskih členov, postajo, s katere bi odpotovali, ter postajo, do katere bi se peljali, nadalje, koliko prostora bi potrebovali v vlaku, ali bodo svoje pohištvo seboj zveli v posebnem vozu za pohištvo, ali jo bodo dali prepeljati v železniškem vozu in ali za to zadostuje polovica železniškega voza ali potrebujejo ves železniški voz. Dan od-potovanja se jim bo pravočasno naznanil. Selitev v kraje, ki so zasedeni po Italijanih, je za sedaj nemogoča.
Škandalozne prometne razmere na progi Pragersko—Središče in ptujski Nemci. Naravnost škandalozne prometne razmere so na progi Pragersko-Središčc. Na sveti večer me je vodila P°t proti Ormožu. Na Pragerskem v mrzli čakalnici je čakala gnječa ljudi na vlak, ki'vozi proti Središču. Zvečer °kolu 8. se pripeljemo do Ptuja. V naše veliko začudenje zvemo, da ta ' ak ne vozi dalje, temveč, da bo treba čakati na druzega, ki vozi drugi dan okoIu 10. Bilo nas je okoli 50 ljudi, so bili namenjeni deloma do Velike nedelje deloma pa do Ormoža in v gledišče. Vsak si lahko predstavlja, kako je bilo nam pri srcu. Vsak bi bil rad prišel domov tembolj, ker je bil sv. večer, razun tega pa, ker smo bili večina taki, ki smo šli domov na kra-ek dopust. Šlo nas je nekaj kot depu-acija k službojočemu uradniku prosit, naj pusti peljati vlak naprej vsaj do rmoža. Uradnik nam je razložil (se-e a po nemški), da se ne da nič po-jagati, da je tako od prometnega vod-_ T.a ]z Ljubljane urejeno, vlak ne sme jati dalje kakor do Ptuja. Isti smo rali potem iskat prenočišče v Ptuju. a je takrat vsak, dasi še tako zaveden
Jugoslovan, preklinjal te prometne razmere, ni čuda. V Ptuju vprašam v prvem hotelu za prenočišče, pa izvem, seveda v blaženi nemščini, da je že vse zasedeno. Grem naprej do druzega hotela, kjer pa naletim ravno na dve dame, katere je vodila enaka usoda v Ptuj. Isti pridete ravno iz hotela ter mi pravite, da tudi tu ni dobiti prenočišča. Capljam toraj v deževju in blatu do zadnjega hotela, pa tudi tam je bilo vse »besetzt«. Nisem si vedel več pomagati. Sveti večer pa brez prenočišča. Taval sem do 11. po mestu, na kar srečam nekega gosp«da ter ga prašam za svet. Rekel mi je, da je prenočišč v hotelih dovolj, a Slovencem jih ne dajo. Sila kola lomi. Poskusim toraj po nemško. Podam se nazaj k onemu hotelu, kjer so bile že prej oni dve dame odslovljene. Prosil sem po nemško za sobo z dvema posteljema namreč zame in za mojega sopotovalca. Za dve sobi si seveda nisem upal prositi, ker si še ene nisem nadejal.' Pa kako sem bil vesel ko slišim: »Sie bekommen schon«. Opogumil sem se ter vprašal, ako bi ne bilo mogoče da bi dobil dve sobi tako, da bi imela z mojim sopotoval-cem vsak svojo. »Konnen sie auch haben«. Iz tega sem uvidel, da imajo v hotelu dovolj sob za Nemce. Pri srcu me je grabilo ... O ti uboga Jugoslavija. . . . Vzeti boš mogla v roke prav veliko metlo. . . , Drugi dan okolu poldne, toraj po 16. urah sem dospel v Ormož.	p
Zaukaznik mariborske škofije, ki se pošilja samo slovenskim duhovnikom, saj drugih itak ni v škofiji, je bil še 30. novembra 1918, ko je bil že Južni Stajer v naročju Jugoslavije, nemško j urejen in nemško podpisan od škofa i Napotnika, med tem ko je bil »Nared-| beni list« štajerske namestnije cel čas j vojske dvojezičen. Ali nismo Slovenci srečni, da imamo takega »višjega pastirja« ?
Celje. Slovenska tvrdka Majdič ima v službi razne Sorschake, Bresnigge i. dr., ki se izdajajo za Slovence po potrebi, obenem pa črpajo narodno zavednost iz graške »Tagespošte«.
Židje se lev6 v Jugostajerce. Zna-j no židovsko podjetje v Mislinju, ki se
•	je za časa stare Avstrije imenovalo ! »Siidsteirische Holzindustiie-Gesellschaft ! m< b. H.‘, je sedaj nadomestilo nemški J napis s slovenskim: »Jugostajerska I lesna industrija-družba z. o.
I	z.« Očividno dela slovenščina »Michl-nom« velike preglavice.
Konjerejski shod se je vršil 30. decembra v Mariboru. Ustanovil se je konjerejski odsek Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani, ki ima namen pospeševati konjerejo po vsej Sloveniji.
Brzojavna postaja se je otvorila pri poštnem uradu Podplat na Štajerskem.
Pri poštnih uradih na Spodnjem Štajerskem je še vedno polno nemčur-skih in nemških poštarjev in poštaric. Zakaj se ne napravi tudi tozadevno red?
Službe pri pošti. Iz Maribora nam pišejo: Mesta odpuščenih nemških uradnikov in uradnic na mariborskih poštah so spopolnili z aspiranti in aspirantkami, ki imajo po 2 K 60 v dnevne plače. Gospodje pri narodni vladi, ali vas ni sram ?
Odškodnine za zgubljeno prtljago povodom povratka ob prevratu ne more vojaška uprava SHS plačevati in se tozadevne prošnje ne rešujejo.
Vsi umirovljeni slovenski častniki, jugoslovanski državljani in pristojni v slovensko ozemlje, bivajoči še izven države SHS, naj vpošljejo svoje dokumente intendanci II. vojnega okrožja v Ljubljani, ki jim nakaže do ureditve novih mirovin kot predujem staro dosedanjo pokojnino.
O vojaških pokojninah in preskrb-ninah. Glasom obvestila likvidujvčega vojnega ministrstva se bodo vojaške pokojnine in preskrbnine za vojaške osebe ki bivajo izven Nemške Avstrije, izplačevalv tudi v bodoče do nadaljnih dogovorov objestranskih vlad od »pokojninske likvidature intendance 2. zbora na Dunaju« neglede na državno pripadnost upravičencev.
Vojaške podpore. Narodna vlada bo s 15. januvarjem t. 1. ustavila vse
nakazane prispevke za preživljanje in amerikanske podpore. Nadaljne podpore se dele le onim, ki vlože do 15. t. m. nove prošnje in ki dokažejo potrebnost podpore.
»Zveza jugoslovanskih železničarjev« opozarja svoje člane in vse narodno železničarstvo, da ni v nikaki zvezi s plesom, ki se vrši 5. t. m. v v prostorih Narodnega doma. Predsedstvo in člani Z.J.Ž. smatrajo pod svojo častjo udeleževati se ali celo prirejati v teh resnih časih, ko teče kri naših bratov na naših mejah, hrupne plese in veselice. Bodimo kakor bratje Srbi, napravimo najprej domovino srečno in varno, potem šele pride čas veselja. Tisti pa, ki so ples priredili, so s tem pokazali, koliko smisla imajo za našo Jugoslavijo!
Poziv vsim stavbenim uradnikom, delovodjem (polirjem). V avrho posvetovanja vabi se na konferenco zaupnikov delavstva stavbenih strok radi organizacije na sv. Kraljev dan ob 3. uri popoludne v Ljubljani, Prešernovi ulici, Restavracija pri Perlesu.
Književni glasnik.
Valentina Vodnika izbrani spisi, priredila dr. Janko Šlebinger in dr. Ivan Lah. V torek 7. t. m. izide 1. snopič »Narodne knjižnice", ki bo obsegal prvi del izbranih spisov Valentina Vodnika. Cena knjigi 1 krona, po pošti 1 krono 20 vin. Za naročnike »Jugoslavije" tudi po pošti samo 1 krono. Knjiga bo najprimernejša proslava dneva stoletnice Vodnikove smrti dne 8. prosinca.
Gospodarstvo.
Vrednost denarja in druga taka vprašanja.
Iz denarnih zavodov v mestu dvigajo ljudje z dežele v zadnjih dneh precejšnje svote. Krive so temu različne vesti, ki krožijo med kmečkim prebivalstvom, da ta ali oni denarni zavod stoji slabo, da bo denar propadel in še kdo ve kaj. Jedno kot drugo je brez prave podlage. Ako so se pri kaki osrednji organizaciji zadrpg ali zvezi vsled' samolastnega postopanja posameznih dogodile kake nerednosti, se bodo dotičniki zagovarjali pred sodiščem in bodo morali povrniti škodo. Radi posameznih takih dogodljajev, pa ne gre spravljati v nevarnost dobrega imena drugih posojilnic, katerim se napravlja s takimi govoricami velika škoda. Ni pa to samo škoda zavodov, je tudi vsled tega v nevarnosti premoženje vlagateljev in splošno gospodarstvo. Ako izgine vsled dvigov vlagateljev, denar iz posojilnic in hranilnic, pa ga držijo ljudje doma v svojih skrinjah in skrivališčih, je splošna izguba prebivalstva trojna: 1. posamezniki zgubijo obresti od svojih vlog,
. ker je denar zunaj med ljudmi, je izpostavljen pogubi, uničenju in tatvini, jv veliko bankovcev v prometu med ljudmi zmanjšuje denarno vrednost ejJ!.0I'v.čim več jih je. V tej tretji točki leži torej prava nevarnost za naš denar, da bo njegova vrednost vedno manjša. Tukaj je treba zastaviti vse nase sile in sam pri sebi, kakor tudi pri drugih delati na to, da čim največ mogoče denarja pride v naše slovenske posojilnice in hranilnice, ker je le tukaj denar varen. Kaj seveda pomaga še tako dobra varnost za denar, če vložniki s svojo brezglavostjo in nepremišljenostjo vrednost denarja sami uničujejo in z dvigom iz posojilnic državi otežujejo rešitev denarnega vprašanja. Ako bo ves denar, ki ga je še med ljudstvom odvisnega za dnevno porabo, prešel v upravo denarnih zavodov, bo splošnemu gospodarstvu in s tem vsemu prebivalstvu najbolj ustreženo, vrednost denarja pa najbolj varovana. Nova na-redba finančnega ministra že tudi deluje v tem smislu. Zatorej ljudje pamet in denar v naše slovenske posojilnice! Kdor govori drugače, je sovražnik vas vseh in dela nepremišljeno v škodo cele domovine. Še enkrat, denar bo ohranil 'svojo vrednost le tedaj, ako bodo z njim mogli razpolagati denarni zavodi t. j. naše posojilnice in hranilnice.
Zadnje vesti.
Carigrad — prosta luka.
Curih, 4. januvarja. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Švicarski listi potrjujejo, da bo Carigrad prosta luka. Sultan bo zapustil Carigrad.
Gibanje lužiških Srbov.
Praga, 3. januvarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. k. u. poroča čehoslovaški tisk. urad: Narodni svet lužiških Srbov v Bauznu je izdal proklamacijo, kjer zahteva v smislu programa Wil-sona priznanje lužiških Srbov za samostojen narod. S tem naj se bavi mirovna konferenca, do katere se bo obrnil Narodni svet.
Udeležniki mirovne konference.
Pariz, 3. januvarja. Lj. k. u.-Dun. kor. u.) Agence Havas poroča: Število parlamentarcev, ki bodo prisostvovali mirovni konferenci, še ni končno določeno. Najbrže bodo poslale Francija, Zedinjene države, Anglija, Italija in Japonska po pet, Belgija in Srbija po tri, Grška in Portugalska po dva zastopnika. Tudi delegati narodov, ki so se ločili od osrednjih držav, kakor Čehoslo-vakov, Jugoslovanov in Ru-munov se bodo udeležili konference. Kot zastopniki Francije so določeni razen Clemenceauja in Pi-chona še Klotz, Bourgeois in Tardieu. Najbrže se bosta udeležila mirovne konference tudi maršal Foch kot ge-neralisim in admiral Wom!ss kot ad-miralisim.
WiIson v Italiji.
Rim, 3. januvarja. (Lj. k. u ) Glasom dun. kor. u. poroča Reuterjev urad: Predsednik \Vilson je danes dopoldne dospel semkaj. Na kolodvoru so ga pozdravili kralj, kraljica, ministri in zastopniki oblasti. Mnogobrojna množica je priredila predsedniku viharne ovacije.
Prinčipu — po smrti.
Budimpešta, 4. januvarja. (Lj. k. u.-Dun. kor. u.) „Pester Lloyd" poroča iz Zagreba, da so v Sarajevem uvedli zbirko za prevoz Prinčipovega trupla in za njegov spomenik.
Kako so Prinčipa eskortirali v ječo?
Dunaj, 3. januvarja. „Neues Acht-uhrblalt" prinaša opis transporta morilcev bivšega nadvojvode Frana Ferdinanda skozi Dunaj v Terezin na Češko. V mescu novembru 1914 so prispeli morilci Princip, Gavrilovič in tovariši ob 9. dopoldne na Dunaj. Vklenjeni so bili v težke verige ter priklenjeni eden k drugemu. Na državnem kolodvoru so jih spravili pod strogim nadzorstvom v portirsko ložo, kjer so jih prikovali k zidu. Tako so morali od 9 dopoldne pa do 6. zvečer čakati na nadaljevanje potovanja. Ko so jih ob 6. zvečer zopet spravili v železniški voz so jih takoj z verigami priklenili h klopem. List pristavlja, da je bilo pač nepotrebno tako kruto ravnati, ker bi bilo zadostovalo strogo nadzorstvo.
Aprovizacija.
Krompir za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo krompir v torek, dne 7. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, ko stane 80 vin.
Krompir za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo krompir v torek, dne 7. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: 8. do 9. dopoldne štev. l do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. št«v. 601 do 800, od 3. do f štev. KOI do 1000, od 4, do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kg stane 80 vin.
Speh za I. okraj. Stranke 1. okraja dobe Špeh na rumena nakazila za mast v torek, dne 7. t m. na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: od 8 do 9 dopoldne štev. 1 do 150, od 9 do 10 štev. 151 do 300, od 10 do
11	štev. 301 do 450, popoldne od pol 2 do pol 3 štev. 451 do 600, od pol 3 do pol 4 štev. 601 do 750, od pol 4 do pol 5 štev. 751
do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kg Špeha, kg stane 18 kron.
Krompir za krmo. Mestna aprovizacija ima še nekaj krompirja slabejše kakovosti, kateri je poraben za krmo živine. Oddajala ga bo v torek, dne 7. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Kilogram stane 30 vin.
Špeh za II. okraj. Stranke II. okraja dobe Špeh na rumena nakazila za mast v torek, dne 7. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti po naslednjem redu: od 8 do 9 dop. šter. 1 do 220, od 9 do 10 štev. 221 do 440, od 10 do 11 štev. 441 do 660, popoldne od pol 2 do pol 3 štev. 661 do 880, od pol 3 do pol 4 štev. 881 do 1100, od pol 4 do pol 5 štev. 1101 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kg Špeha, kg stane 18 kron.
Listnica uredništva.
Maribor: Priobčimo. Hvala za Vaše priznanje, — da je »Jugoslavija4 blagodejen veter, ki očiščevalno veje po hribih in dolinah naše nove domovine!
Poslano/
Z ozirom na »Poslano« v našem listu z dne 28. grudna l. !. smo prejeli sledeči dopis:
»Velecenjeno uredništvo!
Imenom g. Ivana Kebra Vas prosim, da objavite sledeče: Jakob Parčina je izročil v svojem »Poslanem« v Vašem cenjenem listu z dne 28. grudna 1. 1. g. Ivana Kebra javnemu zasmehovanju. Povod temu je bilo, daje g. Ivan Keber v kavarni »Slon« dne 27. grudna I. 1. pozval g. Parčino, da govori slovensko v slovenski Ljubljani. G. Keber se je čutil kot narodnjak vsled glasnega italijanskega govorjenja g. J. Parčine in radi besede »ščavi« izzivanega. Tudi je bil mnenja, da ima opraviti s kakim laškim špijonom. J. Parčina naznanja v svojem »Poslanem«, da je vložil proti g. Kebru tožbo ter ga poživlja, da javno doprinese dokaze za svoje trditve. G. Ivan Keber se te tožbe čisto nič ne boji in bo tisto, kar bo treba, dokazoval pri sodišču, ne pa tako, kakor se poljubi zahtevati g. J. Parčini.
Z odličnim spoštovanjem
dr. Jos. C. Oblak
kot zastopnik g. Ivana Kebra«.
*	Uredništvo ne prevzame za razna »Poslana4 nobene odgovornosti.
Lokal za malo trgovino “S; „1°
upravništvo »Jugoslavije4 pod »Trgovina4
Zvezna	t
v .LjubljaniStari trg //ev. ?9.
lične in po niških cenah priporoča
se sprejme v modni trgovini Peter Sterk, Ljubljana, Stari trg 18.	3-1
9f)fi	IT lUinnflo	c^0*5' dotičnik,	ki	preskrbi
ZuU	IV !KiyiQUu	mirni	stranki	stanovanje
obstoječe iz 1 do	3 sob	s kuhinjo.	Naslov
pove	upravništvo.	2—1
Priporoča se tvrdka
Zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga. Istotam se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135X184, 63X184, 20	59X184 in eno rabljeno 90><162.	1
Vsem ženinom In nevestam ffiTU
nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije cesta 13 (kolizej) in Stari trg 4.
Ljubljana, Sv. Petra nasip št.7
%m~ ob Ljubljanici, -flj3®
Donkonn vsake vrste po zmernih cenah DdllMuilo dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna.	30—1
Itnunti flrisiho Dne 10. t. m. ob 10. uri Javila L! atija, dopoldne se bode prodalo 240 m modrega suknenega blaga in vagon strešne opeke. Pojasnila 9. in 10. t. m. od 9 —10. ure dopoldne. Obratni urad Ljubljana, drž. kolodvor.	2—1
ki je edini slovenski in brez dvoma najbol jši j u g o s 1 o v a n s k i satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih slovenskih umetnikov. „Kurent“ izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K.
Naroča se v upravništvu,Kurenta, v Ljubljani. Marijin trg štev. 8.
bruarjem pripravne službe. Ima prakso iz zemljemerstva, ker je bil med vojno kot tak v vojaški službi. Cenjene ponudbe s pogoji naj se blagovolijo poslati pod »Geometer*, poštno ležeče, Kranj.	3—1
Prodani fini ruski čaj, in na debelo po
nizki ceni. — Istotam se proda par močnih moških čevljev in par škornjev. — Naslov: Jenko, Rimska cesta 9/III.
s puhlimi, pijanimi, gnusnimi veselicami, ko ječimo pod laškim in nemškim nasiljem in nam stradajo in prezebajo sirote, begunci, invalidi!
Mast, slaninu, suho meso
i salamu (Braunšvajger)
razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg uz dolje naznačene cijene:
Mast. . . po 24 K po kg Suhe šunke . po 22 K po kg Slaninu . . po 28 K po kg Salama (Brannšv.) po 20 K po kg Ia‘kavin nadomještak nepakovan K 5.50 po kg.
Ia kavin nadomještak u paketima 1/4^8 po K 6-50 po kg.
Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovartje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti.	46	20—7
?	f"'1 i O" \ / j n tvornica suhomesnate robe i masti,
1 g U V i L/, Nova Gradiška^ Slavonija.
Zvezna tiskarna v Ljubljani,
Ponudbe na upravništvo »Jugoslavije« Marijin trg 8.
Toaletno milo
»Schicht4, pravo, brez primesi, 100 gr«rnov čiste teže, razpošilja kos po 4 K po povzetju.
Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vin.
Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo! &ST Naročite takoj!
Dr. Ivan Lah: „DOREtt. Povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
Cena vez.	3-50	K
Milan Pugelj: „MIMO CILJEVNovele.....................Vez.	4 50	K
Cvetko Golar: „KMEČKE POVESTI". Sedem zanimivih	povesti
iz kmečkega življenja..........................Vez.	4'50	K
Jakob Dolinar: „IZ DEVETE DEŽELE". Predpustna igra o naprednem carju in parlamentu........................Broš.	—•60 K
Mrs. Hungersdorf: »SNAHA.", Roman irske deklice iz najvišjih krogov angleške aristokracije......................Broš.	3'—	K
Anton Pesek: „SLEPA LJUBEZEN". Ljudska igra s petjem v petih dejanjih.......................................Broš.	2—	K
A. Sirowy in A. F. Herd: „NAUK O SERVIRANJU". Pomožna knjip-a za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke. Vez. 8-50 K
Manica Romanova: „ŠOPEK SAMOT ARKE". Zbirka novel. Cena broširani knjigi....................K 3-20, vez. 4 60 K
Azov in Tefji: „HUMORESKE" Zbirka ruskih humoresk, satir in grotesk. Cena.......................Broš. K 3 —, vez. 4-50 K
Abditus: „PROBLEMI MALEGA NARODA". . . Cena 2— K
„KURENTOV ALBUM". Humoristični almanah s slikami 4-20 K
Ferd. Seidel: „RASTLINSTVO NAŠIH ALP". Prispevek k spoznavanju slovenske zemlje. Vez........................T— K
se toči čez ulico: črno liter po 11 K, belo liter po 10 K.
Restavrae. Schmid, Gradišče 2.
Naročite
„LjubljanskiZvon“
najboljši slovenski leposlovni list. — Izhaja vsak mesec in stane za celo leto 30 K, za pol leta 15 K. List ima zabavno in poučno vsebino. Letos bo priobčeval poleg krajših povesti, novel in pesmi, velik zgodovinski roman dr. Ivana Tavčarja, ki se vrši v Škofjeloški okolici.
Novi naročniki se bodo sprejemali radi pomanjkanja papirja samo do 20. januvarja. »Ljubljanski Zvon4 se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
lopn -n izurjena kuharica za večjo kuhinjo, lobu OH ki bi prevzela vodstvo kuhinje. — Plača po dogovoru. Vstop takoj. Pojasnila daje načelnik obratnega urada na državnem kolodvoru v Šiški od 11.—12. dopoldne.	2-1
LJUDSKA POSOJILNICA
Pošiljamo te knjige poštnine prosto, le se denar naprej pošlje. Povzetje stane 82 vinarjev in je torej najbolje, ce pošljete denar za knjige v naprej.
Upravništvo „J u g o s 1 a v i j e“
t Ljubljani, Marijin trg 8.
Tiska Zvezna tiskarna.
Izdajatelj ia odgovorni aredeik Anton Pesek.