(5LF\5IL(r®l
SloVtn^KKR
DLLftVSTVTV
18. september.
Katoličani praznujejo danes, dne 18. septembra, jubilej sv. očeta papeža Pija X. Veselje preveva ob tej priliki vsakega katoličana. Saj. .yidi katoličan .v papežu zastopnika, vzvišenega zvarija, vladarja tiste vladarske hiše, ki si je brezdvojbeno pridobila največ zaslug za človeštvo. Nihče ne more zameriti katoličanu, da se v slovesnem trenutku z veseljem in ponosom spominja papeštva in njegovih zaslug za človeštvo.
Kje v Evropi, in kje sploh na svetu dobite ’ vladarsko rodbino, ki bi mogla izkazati tako častitljivo preteklost, kakor papeštvo, tako po starosti, kakor tudi glede na kulturne zasluge.
Sv. Oče, nazivljamo katoličani papeža. Po pravici. Saj lepo ime oče spominja na očetovsko skrb, ki so jo vedno imeli papeži s človeštvom. Vedno in vedno je izpolnjevalo pape-. štvo svoje zvanje, izporočeno po Odrešeniku: »Učite vse narode.« Pogumnim najditeljem novih svetovnih delov so vedno sledili ravno tako pogumni in navdušeni oznanjevavci nauka ljubezni.
Srce človeštva je papeštvo. Napadajo jo, a nepremakljivo stoji skala sv. Petra. Niso in ne bodo je premagale moči teme.
Tako se vračajo.
(Dalje.)
Francka je trdila, da varčuje — a če je prišla mati do nje, ni imela lepa hčerka ni vinarja. Pentlje, pripaši, glavnički, hrana in sta-t novanje, pisma in razglednice — pa je šlo. »Domov!« je'velel oče, pa mati je izgovarjala hčer, Francka se je seznanila v Postojni z laško družino iz Trsta in se zmenila, da gre kot hišna a njo. Pri šivanju si ne more nič prihraniti, morda pojde s službo. Mati je bila za, oče zoper to. Trst je Trst. Tonin jo je prosil za božjo voljo, naj ne hodi. Ni treba, da služi, da hodi v tuje mesto. Dovolj zaslužita Tonin in njegov oče. Okoli sto kron vsak mesec. Porabita komaj tretjino, ker je hrana doma, v obleki pa nista izbirčna. Vse ji kupi Tonin, poročno obleko, perilo in pohištvo, vse. le doma naj ostane ...
Stala sta pred Toninovo hišo v gozdu. Francka je gledala v pošteno jasno oko fanta, ki jo je ljubil že otroka, ki bo ljubil, kot prava Notranjska duša, njo edino, vse svoje življd-
Kriče in vpijejo: »Proč od Rima.« Mi pa kličemo: Naj bi ne bilo papeškega Rima, bi tudi sedanje kulturne Evrope ne bilo.
# * *
Sedanji sv. Oče papež Pij X. se je rodil v Rieseju, sedem kilometrov od Castelfranca v Italiji. Niso ga zibali v pozlačeni zibelki. Sin ubožnih staršev je. Oče, občinski sluga, je služil 40 vinarjev na dan. Obdeloval je tudi malo kmetijo. Poročil se je oče sedanjega glavarja katoliške cerkve 13. februarja 1833 s priprosto šiviljo-delavko Marjeto Šanson.
Kolikrat zabavljajo in vpijejo, češ, da naša cerkev ni ljudska. In ravno življenje sedanjega sv. Očeta dokazuje, da je naša cerkev ljudska. Sin priprostega moža iz ljudstva, sin priproste delavke-šivilje sedi danes na prestolu sv. Petra in je vrhovni glavar in vladar katoličanov.
Katoliškemu ljudstvu je zato ljub in mil sedanji sv. Oče papež Pij X. Saj je sin ljudstva, ki ve, kaj da je ljudstvo in ki je sam poizkusil težave, s katerimi se mora boriti ljudstvo, da se preživi.
V svoji mladosti se je boril z vsemi težavami, s katerimi se morajo boriti v šolah otroci revežev. Domači kaplan je zapazil, kako da je nadarjen mladi .Jožef. Sam ga je učil latinske slovnice. In mladi Jožef je nato hodil vsak dan v castelfranško šolo sedem kilometrov daleč. Reveža so se usmilili v Castelfrancu ljudje, ki so mu dajali kosilo.
Velika nesreča zadene mladega Jožefa, ko je bil star 17 let. Umrl mu je namreč oče in zapustil vdovi skrb za rodbino. Sosedje so Jožefovo mater nagovarjali, naj vzame djjaka iz šole. da bo delal. A mati jih ni poslušala. V težkih urah je iskala in našla tolažbo v tihi, samotni romarski cerkvici Matere Božje. Jemala je seboj večkrat Jožefa, ki se je navzel globoke udanosti do Kraljice sveta. Skrbna je bila Jožefova mati, ki je vzgajala svoje otroke strogo krščansko. Ko so dorasle sestre, so morale šivati. Dočakala je vrla mati, da je stal njen sin pred oltarjem kot novomašnik, živela še, ko je bil že škof, in ko je postal njen sin 1894 1. kardinal. Seveda je bila srečna in ponosna na svo-
nje ... Mehko ji je postajalo okrog srca, naslonila bi se mu na široka prsa in rekla: »Ostanem, moj Tonin ...«
Pa pogledala je okrog sebe. Gozd in gozd. Tiho šepetanje, skrito življenje v njem ... Stari znanci so ji bila drevesa, rastla so ž njo... Krepila v rodnem kraju, ne hrepenela nikamor. Gozd! Francka je vzdihnila:
»Ne! Ta tišina me umori. Meni je treba ljudij, smeha, godbe. Ne gledaj tako žalostno. Tonin. Ne misli, da te nimam rada. Poslušaj, narediva tako: Spravljaj ti tvoj zaslužek, jaz bom svojega. Kupiva si kaj v kakem trgu, recimo v Postojni, Bistrici ali Planini... Živela bodeva gospodsko. Kaj boš tukaj. Stari ljudje naj sede tu in štejejo smrečne storže, poslušajo jastrebe, orle in burjo. Za naju ni to. Mrzlo kri mora imeti, kdor hoče živeti svojih šestdeset let tukaj — moja je še prevroča.«
Deklica je povedala tudi očetu svoje misli. Možina se je smejal: »S tem, kar boš ti prihranila, si ne upam živeti en dan. Tonin bo že. Pa kaj bo kupoval drugje, ko ima dom. Le pojdi,
jega Jožefa.. Marmornat spomenik z napisom, ki ji ga je postavil kardinal Sarto, diči grob Marjete Šanson, vzorne soproge, previdne žene in nedosežne matere devetih otrok.
Dne 19. septembra 1858 je pel novomašnik Sarto prvo svojo sveto mašo. Poslali so ga na to v dušno pastirstvo. V Tombolu je bil Jožef Sarto od 1858 do 1867 kaplan, župnik v Salzanu pa od 1867 do 1875.
Kaplan Sarto je skrbel za svoje ovčice. Osobito ljuba mu je bila mladina, ki ji je prirejal posebne poučne tečaje. Sole namreč niso dovolj izobraževale učencev. Kar so zamudili učitelji, ki so jim švigale iredentovske in svobodomiselne sanjarije po glavah, to so izpolnjevali »nazadnjaški« kaplani.
In kar nam delavcem in delavkam župnika Sarta dela osobito milega in dragega, je dejstvo, da se kot župnik potegoval pri gospodarjih za gospodarsko in moralno skrb delavstva. Z vso močjo je tudi pospeševal kmečke posojilnice in hranilnice.
Mož iz ljudstva je imel vedno odprto roko. Župnik Sarto je z vso vnemo in požrtvovalnostjo deloval v Vincenciievi družbi.
Svojega duha je vcepil pozneje kot špiri-tual tudi svojim gojencem v treviškem semenišču.*
❖ »le »Je
Vrline Sartove niso ostale skrite. Mož iz ljudstva je postal škof v Mantovi meseca aprila 1885. Žalostne razmere so bile, ko je zasedel škofovski .prestol. Desetletni boji v Italiji so zapustili prevelike brazde. V Zgornji Italiji so delovali med delavstvom brezverski socialni demokrati, med drugim ljudstvom pa zakleti sovražniki katoličanstva, ki so si nadeli laž-njivo ime svobodomiselci. Razkričali so ti besni sinovi teme katoliško cerkev, da je sovražnica narodnemu in socialnemu napredku. Kdo naj bi služil še cerkvi.
Novi škof je tožil v svojem prvem pastirskem pismu: Nismo [i že povsod priče zapuščenih cerkva, zapuščenih oltarjev? Ne vidimo li,
prismoda ... Rada se vrneš k Toninu, rada ostaneš v gozdu . . .«
Deklica je odšla veselo. Crez dva meseca jo je obiskal nestrpni ženin. Mislil je vso pot do Trsta, kako se razveseli ljubica, ko ga zagleda — pa mu je očitala, da trati po nepotrebnem denar . . .
Ramo ob rami sta mislila stara zakonska iste misli, videla iste podobe preteklosti, upala, se bala istega zla od prihodnjosti... Pogled obeh se je srtnil v enega in ta je zrl nepremično na železnično progo ...
Tam se je prikazala črna pika. Se gibala, rastla ... Rastla na belem produ, rastla v očesu zakonskih... Že se je poznalo, da je ženska. Razločila se je pisana obleka, široki slamnik in nekaj belega v naročju. Hoja te ženske je bila mladostna, vendar trudna, kakor po bolezni. Lahka kakor cvetlica, ko se ziblje v vetru, je bila Franckina hoja, vendar sta spoznala, ne po obleki, ne po hoji, ne po licu, roditelja- v bližajoči se ženski ljubljeno edinico. Pravilo jima jo s,-ce, da je ona. Hotela sta ji naproti — pa kaj*
——
Izhaja vsak
♦ petek. -»
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah
♦ štev. 2.
Naročnina znaša:
celoletna . . K 5’— poluletna . > „ 1‘50 četrtletna . . „ 0'75 Posam. štev. „ 0'10
Štev. 42.	V	LJUBLJANI,	dnč	18.	septembra	1908.	Leto	III.
da opuščajo pouk mladine, da so cerkve osirotele, omolknile lece, da so prazne izpovednice, ker manjka duhovnikov.
Sarto ni izgubil poguma. Z miloščino je ustanovil v nekaj letih vzorno semenišče.
Ni zanemarjal škof Sarto časopisja. Izpo-znal je njegovo važnost v sedanjih časih in to, ko italijanski katoličani glede na časopisje še niso izpoznavali važnosti 'katoliškega tiska.
Mantovski škof je bil Sarto do 1. 1894. Papež Leon XIII. je imenoval Sarta že 1892 za beneškega očaka in kardinala, a ker sta se prepirala glede na imenovano pravico italijanska vlada in apostolska stolica, se je zavleklo Sar-tovo nameščenje.
$	* sjc
Sarto je kot beneški očak odločno nastopil in sicer je priporočal katoličanom volivni listek. Združil je razceplfene beneške katoličane v boj proti svobodomiselni svojati. Geslo njegovo je bilo: Delajte, molite in volite!
Kardinal in patriarh Sarto ni pozabil časopisja. Svoji duhovščini je pisal glede na časopisje:
»Z besedami in dejanji pomagajmo ne-vstrašenim borilcem (časnikarjem), ki stoje vedno v sprednji vrsti, da branijo našo stvar, stvar cei*kve, vere in dobre nravnosti. Goreče in odločno priporočamo katoliško časopisje našim vplivnim faranom. Nemi apostol bo izpopolnil našo pridigarsko dolžnost in jo nameščal pri onih, ki ne morejo poslušati žive besede.«
Tako je gorel za katoliško časopisje, da je hotel zastaviti svoj škofovski križ, ko je čul, da potrebuje nek katoliški list denarne podpore.
Ni pa pozabil kardinal patriarh delavstva, Organiziral je tvorniške delavke, tobačne delavke proti socialni demokraciji. Zenske iz boljših stanov je opozarjal, da so dolžne sodelovati na socialnem polju.
Na mladino beneški patriarh ni pozabil. Pozival je, naj ustanavljajo društva za mladino in naj jih uspešno podpirajo.
Mnogokrat je obiskoval tudi kaznjence, jetnike in tudi bolnike po blaznicah.
❖ ❖ *
Dne	20.	julija	1903 zvečer	je elektriška
iskra oznanjala celemu svetu, da papeža Leona XIII. ni več med živimi. Papeža Leona XIII. ime ostane nepozabljeno. Delavstvu ostane v vednem spomniu. Saj je živo opominjal družbo, naj ne pozabi delavstva.
Svet je nestrpno pričakoval, kdo zasede čoln sv. Petra. Saj se je napovedovala vojska proti katoličanstvu s Francoske. Volitev je bila končana že 4. avgusta. Opoldne je že znal^svet, da je izvoljen za naslednika Leonu beneški patriarh, kardinal Sarto, ki si je nadal^ ime Pij X. Branil se	je	kardinal s solzami	v	očeh, češ,	da
ni	vreden	te	časti.	A moral se	je	udati.
Papež je srce katoliške cerkve, ki ima svoje žile razpete po celem svetu. Papeštvo ni omejeno na nobeno mesto, nobeno pokrajino, na nobeno državo. Delokrog je ves svet.
Kako lepo umeje to sedanji sv. Oče. Njegovo geslo, njegov program je: »Instaurare omnia in Christo«: »Obnoviti vse v Kristusu.« Po tem programu je delal Sarto-dijak, po tem geslu je delal Sarto-svečenik in po tem geslu dela nadsvečenik sv. Oče papež Pij X.
Njegova roka se čuti po vseh cerkvenih poljih.
Krščansko vedo hoče ohraniti čisto. Saj se še jeze nanj »prijatelji« cerkve, ker je obso-
je tisto belo v hčerkinem naročju? Kaj nosi tako skrbno, pritiska k sebi? Sveta mati božja! Kako je podobno zavitemu detetu! Morda prinaša gospejnega otroka na zrak, na rejo? Kaj rhisliš, stara? Oče, kaj praviš? Krčevito sta si stisnila roko — možu je padla pipa iz ust, se razbila na tleh, žena je sklenila roki nad glavo... Z osteklelim očesom sta gledala v bližajočo se hčer. Ta je zagledala roditelja, se stresla, ustavila in pritisnila tisto belo tesneje k sebi. Ze je bila tako blizo, da sta videla natančno njen obraz... Pogledala sta se stara, zatrepetala. Očetovo oko je zabliskalo, materino se orosilo:	Prej tako cvetoče Franckino
lice je razodevalo vse . . .
Zahropelo je v prsih očeta, žile na čelu so se zabrekle, sive, goste obrvi stisnile. Hotel je vstati, stopiti hčeri naproti, jo udariti... Pa stopilo mu je kot svinec v noge... Mati pa, ki ostaja vedno mati, ga je prijela bleda za roko — njene ustnice so se premikale, a ni bilo glasu iz njih . . .
Počasi, težkih nog se je primikala Francka.
dil modernistične zmote domišljavih ljudi, ki so pozabili, da ostane resnica neizpremenjena. Ni se zmenil, če ga bodo hvalili ali grajali. V resnem času je izpregovoril resno besedo, da ohrani božjo cerkev zastrupljenja duš po krivih naukih, ki se mnogokrat lepo čitajo, a niso drugega, kakor strupene puhlice v lepi obleki.
Papež Pij X. sili na to, da se preobdela cerkveno pravo, kar bo velikansko delo, kar bodo izpoznali šele čez desetletja.
V verskem življenju priporoča papež Pij X. zdravo izpolnjevanje verskih dolžnosti. Z neizprosno strogostjo popolnoma umestno in upravičeno nastopa proti vsem »osebnim« in necerkvenim navadam. Na vso moč priporoča, naj čita katoliško ljudstvo sv. pismo novega zakona.
Z največjo ljubeznijo dela na to, da se širi socialna zavest in blagoslavlja krščansko socialne inštitucije.
Splošen štrajk kranjskega papirnega delavstva.
Ko je pričelo stavkati papirno delavstvo, je »Leykamova« družba pisala raznim osebam pisma, v katerih je trdila, da ji ni nič znano o tem, da bi se kje izboljšale plače delavstvu. Trdila je nadalje, da vlada na svetovnem trgu kriza in da bo treba celo misliti na to, da se znižajo delavske plače. Na vse to se je odgovorilo na nedeljskih shodih »Slovenskega katoliškega delavskega društva« minulo nedeljo. Družbi se je dokazalo, da v svojih pismih ni opisavala položaja tako, kakor je v resnici. Nedeljske shode je^ obiskalo delavstvo polnoštevilno tako pri Št. Lenartu, kakor tudi pri Devici Mariji v Polju in na Preski. Osobito na Preski je bil nedeljski shod pomemben zato, ker sta došla na shod družbina poverjenika, uradnik Kopp in gospod višji delovodja. Ker sta gospoda želela, da prideta na shod, se jima je tudi prej naznanilo, da se jima ni treba ničesar bati. Vladal je na shodu tudi najlepši red. Dasi ju je shodov predsednik pozval k besedi, se nista oglasila. Imela sta pa priliko, da poročata družbi o resničnem položaju stavkujočega delavstva, ki je soglasno sklenilo, da štrajka naprej. Na shodu smo opazili tudi pisatelja župnika Finžgarja, žifpana Šušteršiča, svetnika Brenceta.
Trditve »Leykamove« družbe, da se delavstvu ne izboljšavajo plače in da se slabo godi papirni industriji ,je ovrgel Moškerc. Rekel je: Družba je trdila, da ji ni nič znanega, da bi se bile delavstvu plače kje izboljšale. Misliti se mora na to, kako da bi družba plače znižala ob sedanjem stanju papirne industrije. Sicer Leykamova družba zna plače svojemu delavstvu znižavati. Saj se je ravno danes dognalo, da je družba lani v vevški papirnici znižala nekemu delavcu, ki dela v tvornici že 37 let, od 2 K20 h na 1 K 70 h na dan. Čudno je, da se sklicuje družba na to, da ji ni znano, da bi se kje plače delavstvu izboljšale. Saj bi morala biti poučena, kakšen da je dejanski položaj med papirnim delavstvom. Letošnja št. 7/8. »Sociale Rundschau«, ki jo izdaja c. kr. stati-stiški urad trgovinskega ministrstva, objavlja izkaz o stavkah drugega četrtletja 1908. izkaz navaja, da je stavkalo v neki papirnici 207 delavcev, ki so zahtevali zvišanje plač in znižanje delovnega časa. Izkaz navaja, da so dejansko dosegli izboljšanje plač in pa znižanje de-
Videla je grozno izpremenjena obraza roditelja, se ustavila in stala neodločno med tračnicami. Pot iz čela, solze iz očes, so padale na nedolžni sad pregrehe... O ta vrnitev v dom! Veselo je bila odskakala — za njo so šumele smreke: »Vrneš se rada!« Ni jim verjela. Zdaj stikajo smreke, bori in ceri glave... Si šepečejo, smejejo »Vrnila se je sramotno . . .
Zaničevala nas je, pretiho, preskrito ji je bilo bivanje med nami — sedaj bo dobra naša tihota, samota, da zakrije njeno sramoto svetu ... Prevroča ie bila njena kri — zdaj se je ohladila nezakonski materi... Sina oženjenega očeta bo pestovala pod nami, o krasna, krasna novica! O Tonin, Tonin!«
Smeh gre po gozdu, šumni, glasni smeh. Zasmejejo se ptice,vevericapriskakija.prekože-leznice hiti zajec v urnih skokih, in vse se roga: »Glejte radost materino, očetov ponos, glejte »našo Francko«!«
»Pusti me, da jo ubijem!« se je iztrgalo iz hropečih Možinovih prs. Prijel je kamen in skočil proti hčeri. Bil je Notranjec. Dober kot
lovne dobe. Tako slabo je poučena »Leyka-mova družba« o položaju papirnega delavstva.
»Leykamova družba« je nadalje trdila, da se papirni industriji slabo godi. To tudi ni resnično. Izvoz papirja čez Trst ni padel. Nasprotno je resnično. Lani se je izvozilo v prvem semestru čez Trst 190.864 q, letos pa 203.887 q papirja. Nadalje se sklicuje »Leykamova družba« na gospodarsko krizo. Po kapitalistiških listih se pa zadovoljno trdi, da po krizi srednja Evropa ni trpela. V srednji Evropi ima pa slučajno svoj sedež tudi »Leykamova družba«, ki se je popolnoma po nepotrebnem sklicevala na krizo.
Uradništvo »Leykamove družbe« poizkuša ves čas stavke, da bi jo zlomilo. Čudno to. Saj je uradništvo in nadzorovalno osobje ravno tako le v službi družbe in bi moralo pravzaprav složno biti z delavstvom. Drugod v Nemčiji se druži v obrambo svojih pravic tudi že tvorni-ško nadzorovalno osobje, pri nas še niso prišli tako daleč.
Na vseh shodih se je izjavila tudi zahvala gospodu županu Dimniku za njegov možati nastop ob stavki za delavstvo tako nasproti oblasti kakor tudi nasproti »Leykamovi družbi«.
# ❖ #
V Vevče je došel 16. t. m. glavni ravnatelj Leykamove družbe, Tittl, ki je takoj stopil v stik s stavkujočim delavstvom. Nadravnatelj Tittl je zvečer ob 6. uri nastopil tudi na zborovanju stavkujočega delavstva v »Društvenem domu«. Na shodu sta bila navzoča tudi gospoda župana Dimnik in Korbar, nadalje gospod obrtni nadzornik in pisarniški načelnik vevške tvornice. Tittlov govor je tolmačil Ivan Nep. Gostinčar. Na Preski sta na včerajšnjem shodu »Slovenskega katoliškega delavskega društva« govorila duhovni svetnik Brence in Moškerc. V torek zvečer se je vršil shod »Slovenskega katoliškega delavskega društva« pri Sv. Lenartu. Govorili so državni poslanec Jožef Gostinčar, duhovni svetnik Brence, župan Dimnik in Frančišek Ziller. Danes se je pričelo posvetovanje zaupništva štrajkujočega delavstva z nadravnateljem Leykatnove družbe gospodom Tittlom, ki je bil svojčas ravnatelj v Vevčah in si je znal pridobiti s svojo strogo pravičnostjo in nepristranskim postopanjem naklonjenost delavstva, ki so jo po svoji nerodnosti izgubili njegovi nasledniki.
Družba sv. Mohorja.
Družba sv. Mohorja šteje letos 84.389 udov, t. j. 5533 več, 'kakor lani.
Imela je družba
leta 1899 udov 78.103,			
»	1900	»	78.596,
»	1901	»	76.110,
»	1902	»	80.046,
»	1903	»	76.058,
»	1904	»	84.598,
»	1905	»	83.572,
»	1906	»	81.879,
»	1907	»	79.1(16,
»	1908	»	84.389.
Družba sicer ni še dospela popolnoma na vrhunec 1. 1904, a vendar je upati, da bode to število prekoračilo v teku prihodnjih let. Saj ljudje veliko več berejo kot nekdaj, in Družba si bo prizadevala, dajati ljudem berila, ki bode res za vse.
duša, nagel kot burja, ponosen na svojo čast, Z dvignjeno roko je skočil proti tisti, ki je zamazala njegovo pošteno ime... »Oče!« je za-upila Francka — »beži!« je kričala mati.
Deklica je zajokala na ves glas in se spustila po škarpi... Stopila je na znano stezico> zaihtela in se ustavila ... kam? Ta stezica vodi k zvestemu, čistemu srscu ... Ne k njemu . • • Gorje! Kam naj beži? Oče ves razdivjan, strašen, oči kot ogenj, teče za njo, mati se je vrgla med očeta in hčer... Ruta je padla stari ženi raz glave, zmršeni vise sivi lasje v bledo čelo... Roka lastne hčeri je pritisnila pečat sramote na tisto čelo ... Francka je položila otroka v travo, pokleknila pred očetom:
»Ubijte me!... Vredna sem ...« je stokala in jokala, da se je genilo srce dreves, da s o šepetala:	»Usmiljenje z njeno mladostjo
usmiljenje! Sama je trpela, sama bo trpela uboga stvar, trpela vse življenje . . .«
(Konec prih.)
Mohorjanov pride letos na:
1. Goriško nadškofijo	 9841	(+	746)	udov
2. Krško škofijo	6350	(,	107)	„
3. Lavantinsko škofijo	 25650	(4.	1918)	„
4. Ljubljansko škofijo	 33360	(-j-	2353)	„
5. Tržaško-kopersko škofijo .	. . 4454	(4-	83)	„
6. Sekovsko škofijo	419	(—	3)	„
7. Škofiji Poreč in Krk	....	168	(4-	60)	„
8. Dalmatinske škofije	>39	(—	68)	„
9. Zagrebško nadškofijo ....	437	t—	7)	„
10. Djakovsko škofijo.................. 67	(—	16)	„
11. Bosničke škofije.................. 170	( -	43)	„
12 Somboteljsko škofijo	....	277	(4-	59)	„
13. Videmsko škofijo.................. 258	(4-	18)	„
14. Razne kraje v Evropi	....	r45	(—	8)	„
15. Ameriko.......................... 2067	39)	„
16. Afriko in Azijo ......	237	(4-	5)	„
Vkup 84.389 (+ 5533) udov
Torej dobi letos slovenski narod od Družbe sv. Mohorja iznova 506.334 lepih knjig. — 11,275.810 knjig je Družba do lanskega leta podala Slovencem, z letošnjimi pride torej na številko 11,882.144. Kdo preceni, koliko se je v teh spisih dalo Slovencem izobrazbe, koliko zabave, koliko razvedrila, koliko veselja, koliko se je slabega zabranilo. Zato pa je slovenskega naroda častna dolžnost, delati tudi zanaprej za ta zavod, za katerega Slovence drugi narodi zavidajo, katerega drugi posnemajo.
Dne 1. septembra smo pričeli razpošiljati letošnje družbine knjige in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti: 1. Amerika, Afrika in Azija, 2. Krška škofija, 3. Razni kraji, 4. Lavantinska škofija, 5. Ljubljanska škofija, 6. Goriška nadškofija, 7. Tržaško-koprska škofija.
Ker smo letos prijeli vpisovalne pole večinoma že začetkom februarja, nam je bilo mogoče z razpošiljatvijo knjig pričeti skoro za mesec dni prej.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »avizo«, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. — Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje . knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora.
Odbor.
Med brati in sestrami.
Shod ljubljanskega tekstilnega delavstva.
Shod je bil srednje dobro obiskan. Predsednik Kos otvori shod ter razloži, zakaj ni bilo službe božje na Žalostni gori, kakor je bilo svoj čas sklenjeno. Ni bilo mogoče dobiti duhovnika in pevcev. Shoda pa ni bilo toliko časa, ker se ni zgodilo nič posebnega, kar bi zahtevalo shod. Zvečer gre vsak delavec, prej ko more, domov. Tudi vrtna veselica se ni priredila, 'ker je to zvezano s stroški, uspeh pa negotov in je vsak hip kje kakšna vrtna veselica, ki jo je mogel obiskati, kdor je hotel. Predsednik poziva člane, naj se oglasi zdaj, če ima kdo kakšno željo ali pritožbo. Nihče se ne oglasi. — Omenja še, da se je nedavno pojavil v tovarni nekak štrajk. Svari, naj se s štrajkom ne igra brez potrebe. Ako se zgodi komu krivica, je odbor za to tu, da bo postopal.
Nato natančno razloži pravila dunajske centrale tekstilnega delavstva, ki vabi naše delavstvo, da pristopi centralnemu društvu. Vabi zborovalce, naj' o predlogu centrale razmišljajo do prihodnjega shoda, ki bo približno čez en mesec. Na tem shodu se naj odloči, ali hočemo svoje društvo razpustiti, oziroma se kot podružnica pridružiti centrali, ali pa naj ostane vse pri starem.
Nato govori o varčnosti. Prihranki pač niso mogoči; pač pa naj se gleda na to, da bo delavstvo vsaj shajalo s tem, kar zasluži. V ta namen naj bi se moški varovali pijančevanja, ženske pa bile malo manj nečimerne. Dostikrat se pripeti, da kupijo ženske novo obleko, ko je stara še neplačana. — Poziva dopisnika »Naše Moči«, ako je navzoč, naj se oglasi in tukaj naznani svoje pritožbe. Nihče se ne javi. Na to zaključi shod.
Vabilo k slavnosti cesarjevega, papeževega'in lurškega jubileja ter tridesetletnice bojevnikov v Bosni in Hercegovini, ki se vrši v nedeljo 20. septembra 1908 v Mengšu. Pri slavnosti sodelujejo: Občinski zastopi mengeške župnije, katol. izobraževalno in podporno društvo, tamburaški in pevski zbor. telovadni odseki, mengeška godba, mengeško in trzinsko
gasilno društvo itd. itd. V slučaju zelo slabega vremena se vrši slavnost en teden kasneje. K obilni udeležbi najvljudneje vabi slavnostni odbor.
Ljubljana. Izlet »Podpornega društva tobačnega delavstva« na Brezje, minulo nedeljo, se je prav dobro obnesel. Obširnejše poročilo objavimo prihodnjič.
Idrija. Dne 10. t. m. je sklical župan, seveda nerad, na zahtevo kranjskega deželnega odbora, občinsko sejo. Na vabilu je bilo brati s črnilom ob 6. uri zvečer, s svinčnikom pa ob 2. uri popoldne, človek bi skoraj potemtakem ne vedel, kdaj priti k seji. Otvoril je župan vendarle sejo ob 2. uri popoldne. Ali takoj se oglasi naš notar, da predlaga, naj se seja vrši šele ob 6. uri zvečer, da nimajo časa g. uradniki se udeležiti popoldne seje, dasi je bila seja sklepčna, vendar je notar mislil prestaviti sejo. Seveda, ker podnevi se vidi, kaj delajo cestne barabe, zvečer bi se lahko nekoliko poskrile. Nekdanji ravnatelj mokraškega konsuma Ant. Kristan veleva odborniku Lapajnetu, da ne sme k njefnu sesti, ali kakor se mu še ni nikoli posrečilo, da 'bi Lapajneta (5regnal, tako se mu tudi sedaj ni. Lapajne opozori župana, da Kristan nima pravice zastopati konsum, ker ni občinec, in tudi ne več ravnatelj. § 1. občinskega reda govori, da odbornik, kakor tudi namestnik, mora biti občinec, ali župan se ne zmeni, ker občinskega reda ne pozna. Kristan zavrne Lapajneta, da je neveden, da on je pooblaščen od konsuma, ter da je tudi g. Iv. Gruden pooblaščen od okrajne hranilnice ter da tudi ni občinec. Seveda Kristan ne ve, da je g. Gruden občinec, ker ima hišo v Idriji. No, s tem, ko je prišel Kristan zopet zastopat konsum, je potrdil svoj nekdanji izraz, da nima koga v odboru, da bi ga poslal v občino, da mora še iz Ljubljane hoditi v Idrijo k občinskim sejam. Slabo izpričevalo vam daje, socialno-demokraški sotrpini, tale oholi, domišljavi, brezverski Kristan. Na to se preide k dnevnemu redu. Odposlanec deželnega odbora Jaklič pojasni ,po kaj je pravzaprav sem poslan on in njega tovariši. Seveda za vse odbornike so se brale le kisle kumare izven treh virilistov. Nato se oglasi g. župan, da on je po nedolžnem kaznovan od deželne ga odbora na globo 200 K, ker njemu je obljubil deželni poslanec Gangl, da je ukazal dr. Šušteršič zidati poslopje št. 509 ter predlagal, ako sme poklicati Gangla ;na odgovor. Predlog je bil sprejet. Pristopi v dvorano Gangl z vso svojo častjo in možato besedo, ter razklada, kaj sta govorila z dr. Šušteršičem; rekel je rja-zadnje: ali škoda, da se je to govorilo le med štirimi stenami ter nimam nobene priče. Notar predlaga, da naj bodo solidarni vsi odborniki z županom ter da naj se delo naprej vrši. Kristan predlaga, da naj se seja odloži ter da se vrši šele, kadar se še enkrat dogovorita Gangl in dr. Šušteršič. Notar govori, da se strinja s Kristanovim predlogom, pa le v toliko, da se ta dva predloga združita, ker na ta način bi delo predolgo časa stalo ter bi poslopje ne bilo letos dovršeno. Odborniki glasujejo za ta predlog, le trije virilisti glasujejo proti, ter dado odposlancem deželnega odbora pismeno izjavo, v kateri stoji, da odklanjajo vsako odgovornost, ker se proti odločbi deželnega mdbora prezidava občinsko poslopje št. 509, ter da so vedno v sejah glasovali proti prezidavi, ter se pridružili pritožbi na deželni odbor. K besedi se še enkrat oglasi notar Pegan, ki povdarja, da Sepetavec ni župan, da je Osvald, in odborniki so njega paglavci, galerija polna s soko-liči in mokrači, mu to z veseljem potrdi. Nato župan zaključi sejo.
Idrija. Nam znani dopisnik se zopet zaletava v naše »Gospodarsko društvo« v »Laži Napreju«, da ne izpolnuje trgovskega reda; ako ve dopisnik, da društvo ne izpolnuje trgovskega reda, saj ve, kje se pritožiti. Pa dopisniku se le sline cede, ker ravno v nedeljo v kon-sumu nič vina ne prodado, tako, da se jim ne splača prodajalko plačevati. Ako pa ve, da delamo kaj proti trgovskemu redu, naj nas pa naznani pri pristojnem oblastvu, mi smo pripravljeni vedno na odgovor.
Strokovno društvo na Savi priredi veselico v nedeljo, 20. septembra pop. z godbo in tombolo v prostorih g. Bremca. pri stari gostilničarki Pogačnik. Pričetek ob 3. uri. Naj-uljudneje vabi delavce in prijatelje delavcev odbor.
Trbovlje. Odkar so naši odlični liberalci izvedeli, da se pri nas ustanovi »Kmetijska in delavska posojilnica«, so zelo nejevoljni. Se celo po gostilnah napadajo delavce z neprijetnimi besedami. Obžalujemo dva kmeta, ki sta
predzadnjo nedeljo čez ustanovitev naše posojilnice prav krepko udrihala. Pač je razvidno, da v njih glavah tiči precej budalosti, ker mislita, da bosta s svojim obrekovanjem preprečila ustanovitev, kajti pričakujemo že težko prvega uradovanja naše nove posojilnice, ki bo nam delavcem v korist.
Trbovlje. V zahodnjem okraju se je smrtno ponesrečil 10. t. m. Alojzij Lisjak pri razstreljevanju v premogokopu. Na 60 metrov daljave zadel ga je odstreljen kos premoga v glavo. Odprlo mu je možgane. Siromak-trpin je živel še tri dni, oddali so ga sicer v ljubljansko deželno bolnišnico, a tam je umrl. Zapustil je ženo z več malimi sirotami.
Galerija rdečih »poštenjakovičev«. Iz Gla-
rusa je odšel na »počitnice« z društveno blagajno blagajnik »svobodomiselnega« društva kovinarjev. Denarja je bilo 580 frankov. — So-drug Franc Schmid, mizarski pomočnik, je poneveril kot blagajnik »svobodne« organizacije šestega okraja na Dunaju od septembra 1907 pa do 7. julija 1908 znatno svoto 1321 kron. Ko so pričeli ostali »sodrugi« sumiti o njegovi por štenosti, jo je popihal v svojo domovino, Češko, odkoder je hotel iti v Ameriko. Vendar ni daleč prišel, ker je bil sodnijsko zasledovan. 1. septembra se je vršila obravnava, pri kateri je bil Schmid obsojen na osem mesecev težke ječe, poostrene z enkratnim postom na mesec. Rdeča galerija je torej za enega mučenika 'bogatejša, »sodrugi« pa za 1321 kron revnejši. — Časopis »Prave« v Kladnu piše: »Nam katoli-kofn socialistovsko časopisje kaj rado očita vsako malenkost. Mislimo, da se bo isto časopisje spomnilo, da so nedavno »Naše Listy« tekom enega tedna priobčili 26 (!) poneverjenj, povzročenih od »sodrugov«. S tem so si socialdemokrati priborili neprekosljiv rekord. Upamo, da bode »Naprej« v prihodnji številki prekrstil vse te »sodruge« v »štram klerikalce«. — »Sodrug« Hohnloser, blagajnik rdleče delavske organizacije »Eintracht« v Curihu je ukradel iz društvene blagajne 4000 frankov. Poleg tega je olajšal blagajno kolesarskega kluba delavcev za 500 fr. Danes izkazana svo-ta poneverjenj znaša okroglo 6000 delavskih kron. No vi puntarji-socialisti (tako se sami nazivljejo), ali se tako bojuje za ljudstvo?
Prometna zveza.
Vsem članom provizijskega zavoda c. kr. avstrijskih državnih železnic. Dosedanji odbor provizijskega zavoda c. kr. državnih železnic je dokončal svojo po pravilih določeno mu poslovno dobo. Nove volitve se vrše še ta mesec. O potrebi in važnosti zavoda so brezdvomno prepričani vsi člani. Saj denar, ki se upravlja, je njihov denar, Ri se odtegne od bore plače. Zato pa nikakor ni vseeno, kdo da sedi v odboru. Nikakor ne morejo uslužbenci zaupati ljudem, ki se prištevajo stranki, ki naglaša v svojem programu, da je »last tatvina«. Krščanski železničarji ne morete in ne smete zaupati tako važnega zavoda socialnim demokratom. Saj se gre za važne stvari. Prihodnji odbor se mora zavzeti, da dobe delavci 100% provizijo. Službena doba železničarjev se mora znižati na 30 let. Zvišati se morajo preskrbnine vdo-in sirot. Zato pa, krščanski železničarji, ne dopustite, da vam gospodarijo socialni demokrati. Vi dobite glasovnice za volitve. Nikar ne pripustite, da vam ukazujejo socialni demokrati. Na glasovnico marveč zapišite sledeče kandidate:
Jur.j Schmitt, skladiščni mojster, Dunaj I. Rudolf Telser, Dunaj L, Julij Loschner, Hiittel-dorf, Franc Haider, Dunaj I., Martin Stich, Dunaj, I., Alojzij Schmoger, Dunaj, Edvard Ma-schek, Dunaj II., Franc Strasser, Hiitteldorf, Jožef Altrichter, Hiitteldorf, Anton Gastner, Dunaj II.
Za namestnike pa:
Anton Gastner, Dunaj II.; za namestnike pa: Franc Zlabinger, Dunaj, Ferdinand Negrini, Dunaj, Frančišek Schieber, Hiitteldorf, Frančišek Palla, Dunaj I., Ernst Hittinger, Penzing, Jakob Feigel, Dunaj, Anton Holzer, Dunaj II., Adolf Hanzel, Dunaj II., Jan Katzbunda, Hiitteldorf, Ferd. Meyerhofer, Hiitteldorf.
Sam se je izdal, kaj mu je potreba. Pred nekimi dnevi pride Alojz Bregar, nadizprevod-nik južne železnice v Ljubljani, k nekemu našemu društveniku in ga javno na cesti napade s tem, da, imamo vzorne odbornike, ako imamo take preglednike, kakor je napadeni. Nppadeni
mu mirno odgovori, da v našem društvu je vse v redu in ne potrebujemo izpodtakljivcev nad našim odborom, na kar mu Bregar nadaljuje s tem, da celemu našemu odboru ne manjka drugega, kakor vse — odrezati, kar imajo. Napadenega izpreleti jeza in ga zavrne s tem, da ako je kateri takemu podjetju potreben, bil bi gospod Bregar prvi na vrsti. Ta udarec bil je na Bregarja mogočen in pobral se je brez odgovora, kakor da bi mu za petami smodil, zakaj izpolnile so se njegove lastne besede, ko je trdil, da njegova pastorka mora biti najpo-prej njegova, potem pa šele drugih.
m
m
Tovarna
-jaF' Ne pozabite na štrajkujjoče delavstvo v Medvodah, na Goričanih in v Vevčah ! Prirejajte zbirke zanje !---------------------------------
za stola
Franceta svieeljna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje 2805 26- 2
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
'lustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
M*
Cene brez konkurence!
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19,
priporoča svojo
veliko zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice po najnižji ceni.
Solidna postrežba!
Delavke in delavci pozor!
Najcenejše
dežnike in s o I n č n i k e
domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši —----------kakovosti------------
Josip Vidmar
v Ljubljani
Pred škofijo št. 19, — ■ Stari trg št. 4. Prešernove ulice št. 4.
Popravila točno in ceno.
Ustanovljeno leta
ustanovljeno leta 1845
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulite 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in =====
PP novosti v
konfekciji za dame.
KSOSSISSfiJ
Irt*
ort*
•c/\>/ni/rč f' .jAmori/m Zfateri ■. <’///(! Oclirv, />v cu/ti in »ru/nest/iuo-po/outt/i /ut/-se* ( /'/ />tyo
c$imon£u?/£hielete<t
v ti'/nbf/ani Uibivduansicc> u/iceJ?&. t Sša/rcv/ si/i ti C/ l/us/ tihi ii</yo se l>/v/.y/liuvio.
1*1
Milko Krapeš urar
Podružnica Resljeva cesta št. 2 Y
Ljubljani
Podružnica “*■ " y tj 114 iji i m m i Resljeva cesta št. 2 »Pr®j Ž* Jos Černe.	J	J	prej	g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula> in nikelnastih
ur, verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam
izredno veliko svojo zalogo fournitur.
Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun
za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramo fone In Igre.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija In likanje usnja
 UH par '
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
re
Pozor, slovenska delavska društva!
S)
I
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni
ti govini:
Česnik & Milavec
(pri Česniku)
Špitalske ulice	Lingarjeve ulice
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago
za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.	Cene	najnižje.
I
Ivan Podlesnik ml.
Stari trt Stev. 10
Ljubljana -
3
m
m
m
—M
Priporoča svojo
trgovino s klobuki in čevlji
/•"A .V>	«At\
mmmm
<T/AV/. NV/.
Velika zalosa
CD
Solidno blaso
(D »
Zmerne cene
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
Tisk Katoliške Tiskarne.
/