PREDREFORMACIJSKO IZROČILO V SLOVENSKIH PROTESTANTSKIH PESMARICAH IN POZNEJŠEM RAZVOJU Zmaga Kumer Ko je dr. Ivan Grafenaiier s svojo razpravo o »ta stari velikanočni pejsni« pred leti načel ta problem, je hkrati nakazal tudi že okvir bo- dočega raziskovanja. Predvsem naj bi zajelo tiste pesmi, ki so jih sami protestanti označili kot slovenske (»Slavorum cantus«), upoštevati pa bi bilo treba še druge, ki so jih imenovali stare (»ta stara pejsen«). Imenoma jih je naštel petero (1. Vetus Slavorum Decalogus — Te stare Deset za- puvidi, 2. Solemnis ille cantus Dies est laetitiae — Ta stara božična pejsen, 3. Vulgaris Slavorum in die resurrectionis cantus — Ta stara velikanočna pejsen, 4. Ena stara velikanočna pejsen [inačica prejšnje] in 5. Vetus Slavorum Veni S. Spiritus — Ta stara pejsen od svetiga Duha), dopuščal pa je možnost, da je med »starimi« in anonimnimi še kakšna slovenska, kakor je domneval J. Cerin.^ Raziskave velikonočne pesmi (št. 3 in 4) se je lotil sam v navedeni razpravi, božično »Dete v Betlehemi rojenu« (= Eno je dete rojeno) je obdelala podpisana v svoji disertaciji.^ Pričujoča študija je poskus nadaljevanja in dopolnitve že začetega dela za rešitev problema domače dediščine v slovenskih prote- stantskih pesmaricah. 7. :ä>rc stare deset zapuoidU 1. Izročilo. Dekalog v verzih so naši protestanti objavili v vseh iz- dajah pesmarice (imenovane Ta celi Katehizmus — okrajšano Cat.), pojavlja pa se tudi še v katoliških tiskih in rokopisih naslednjih sto- letij.^ Ponekod mu je dodan napev. V Cat. 1567, prvi izdaji slovenske cerkvene pesmarice, se glasi takole (str. 6—8; napev transkribiran v moderno notno pisavo): 1 Dr. I. Grafenauer, »Ta stara velikanočna pejsen« in še kaj. Čas XXXVI (1942), 91—93, kjer navaja tudi Čerinovo razpravo o slovenskih protestantskih pesmaricah. ^ Z. Kumer, Slovenske prireditve srednjeveške božične pesmi »Puer natus in Bethlehem«. Ra:zprave SAZU, razr. II (filoL in liter. vede). Ljubljana 1958. " Bibliografijo gl. Kidrič, Opombe, 128, v opisu Paglovčeve (Widerjeve) pesmarice. 41 Zmaga Kumer Vetus Slauorum Decalogus, j fimplex Textus, vicun- j que emenda- / ius. Te (tare Deffei Sapuuidi, nakuliku skufi / Truberia popraulene. O obliki v Cat. 1574 moremo le ugibati, ker v edinem dosegljivem primerku, katerega fotokopijo hrani NUK, manjka prav str. 6 si., na str. 8 pa je že konec pesmi. Zdi se, da je bil napev nekoliko spremenjen. — V Cat. 1579, 6 sL, je natisnjeno samo besedilo; izvzemši malenkostne pra- vopisne popravke se docela ujema z onim iz Cat. 1567. — Cat. 1584, 10—12 prinaša spet napev, ki je za spoznanje drugačen od prvotno ob- javljenega, besedilo pa enako. — V Cat. 1595, 12—14 je napev nekoliko bolj spremenjen, a besedilo isto. Neposredno pred »starim dekalogom« ali tik za njim vsebujejo Cat. 1579, 1584 in 1595 še pesem »Kratka, saltopna Teh Delfet Sapuvidi Islaga. Skvsi Gospvda P. Truberia«. Najstarejši katoliški slovenski vir, ki vsebuje deset zapovedi v pesmi, je Alasijev Vocabolario 1607, list 102b—103 a. Primer je brez napeva, vendar zanimiv, ker daje slutiti, v čem bi moglo biti prvotno besedilo »skuzi Truberia poprauleno«. Razen v prvi vrstici je znatna razlika zlasti ob koncu. Alasia je pesem najbrž zapisal, kakor jo je slišal in ni imel pri roki nobene pisane predloge. Besedilo je na nekaterih mestih celo skaženo, tako da mu ni najti pravega smisla. Tudi se vprašamo, kako naj se vskladita napev in besedilo 5. kitice, ko je vendar besedilo kar za tri vrstice predolgo. Zdi se, da je Alasijev primer porušen in da je moral 42 Predreformacijsko izročilo v slovenskih protestantskih pesmaricah prvotni dekalog obsegati več kitic, ne samo tri. Dejansko jih je v Ev. 1715, 382 sL, ki so drugi tiskani katoHški vir, vsega petero. Zaradi lažje pri- merjave s protestansko verzijo navajam obe prvi katoliški v celoti in hkrati: (Alasia 1607) I dieci commandamenti in verîi. Kir ochie u nebu priti. Ta ima ocraniti, Tic deîîet zapouedi, On veruie u aniga Boga Sprauiga od îoiga îarza, Inu îoiga bliîgniga. Kirie, Chriîte eleiîon. Ne rodiîîe zlouec vanne înau Inu per bozin imenu. Praînui zlouec ai praînic îuoi. Ai îuoic îtariîiic îpoitui, Zlouec zloueca ne vmore. Inu nicar ne crade. Kirie... Preîuîtua ne tribai, Faus prichia ne bodes, Luskiga blaga ne zelai Luskig zenei ne prigorei. : Dai nam ga Bug derzati. Maria Boiia Mati Ta nam ga ocrati Nebeîkiga družina Duîîiîîe od îuetiga raia. Kirie... (Ev. 1715) Cantus de X. praeceptis. Kir hózhe v'Nébu priti, Ta ima ohraniti Te deîîét sapuvidi, Aj vjeruj v' eniga boga Lubiga is celligâ îerzâ, Inu tudi tvojga blishnigâ, Kyrie elejîon, Chriîte eleiîon. Neróty îe nenuznu, Per Boshjim iménu Prasnuj zhlovék parsnik îvoj Nu îvoje îtariîhe îpoîhtuj: Zhlovik zhlovéka Névmóri, Inu nikar nekrâdi, Kyrie... Préiheîtva ne tribaj, Ne falîh prizhâ nebódi Ludskigâ Blagâ nesheluj. Ni Ludskih shenn nepogéruj: Daj nam jih Bug dershâti. Maria Boshja Mâti, Kyrie... Maria Boshja Mâti, Ta nam ga neokrâti Nebéîhkiga Ladâjna, Duîham îvetiga Raya Pomagaj nam Maria, Od vojîke, kuge, glada Kyrie... Maria Diviza, Bodi naîha pomozhniza Pruti Bogu Nebéîhkimu, Ter vîmilenimu Jesuîu De naîhe duihe inu tellü, Vsame gori k' vézhnimu myrü, Kyrie ... Amen. Tik pred tem dekalogom je v Ev. 1715 (str. 366—369) 13 kitic obse- gajoča pesem z naslovom »Delfet Sapuvidi v' Poltu«, ki ni nič drugega kakor Truberjeva »Kratka, saftopna Teh Deffet Sapuvidi Islaga«. Težko je reči, če so sestavljalci katoliškega lekcionarja besedilo prevzeli neposredno iz protestantskih pesmaric ali se je morda ohranilo po ustnem izročilu; vsebuje ga namreč tudi Ev. 1672 kot »postno pesem«, medtem 43 Zmaga Kumer ko starega dekaloga nima. Ce primerjamo besedili iz Cat. 1595 in Ev. 1715 vidimo, da se skoraj povsem ujemata; razlike so v pretežni večini le jezikovne. V zadnjib dveh vrsticah 2. kitice na primer beremo pri Tru- barju: Njega beffedi verjami j svejft je soblubami, v Ev. 1715 pa: Njega befféjdo vjeruvaj / Sa lubu svejft imej, kar je brez pravega smisla. Dalje piše Trubar v predzadnji vrstici 3. kitice: V pokuri s' lebnom pofhtenim, Ev. 1715 pa: V pokuri s' lebnom s' pofhtejnam. Medtem ko se začetek 8. kitice glasi pri Trubarju: A^e kradi, skuhaj, nenorri / dobitak tiga dela DUS ti »gory, je rečeno na istem mestu v Ev. 1715: A'^e kradi, ne vuhraj, neumori / Dobizhik toojga dela u'fiih gori. Končno naj navedem še drugo vrstico 9. kitice, ki se glasi v Cat. 1595: Rifnizo govoriti ne f traf hi fe, V Ev. 1715 pa: Pravizo govori ter nef traf hi fe. V naslednji izdaji lekcionarja Ev. 1730 najdemo obe pesmi na istih straneh (382 si. oz. 366^369). Ev. 1741, 438—441 pa vsebujejo že drugačno obliko dekaloga: prve tri kitice se ujemajo z Alasijevim besedilom oz. Ev. 1715, nato sledi šestero kitic krščanskega nauka, ena kitica o zakramentih in troje sklepnih kitic vzpodbudno moralne vsebine. S tem v skladu je tudi novi naslov pesmi »Poltna Feilem / Od teh delet Sapoudi Boshjih, / inu potrebnih fhtukou te ker-/-rhanrke Vere«. — Ta oblika dekaloga je obveljala tudi v Ev. 1754, 438—441 in Ev. 1758, 402—405, pozneje pa je pesem o desetih zapovedih izginila iz lekcionarja. Po Kidriču vsebuje dekalog v verzih tudi 1. izdaja Paglovčeve pri- redbe »Tobiovih bukev« iz leta 1753 (na str. 303). Knjiga mi ni bila do- stopna in v 2. izdaji iz leta 1767 pesmi ni več. Ker je izdaje Ev. 1741, Ev. 1754, Ev. 1758 priredil Paglovec^ in vsebuje povsem enako besedilo rokopisna Paglovčeva (Widerjeva) pesmarica iz leta 1733, smemo misliti, da je imel dekalog tudi v Tobiovih bukvah pripisan napev (gl. spodaj!). Tretjo obliko dekaloga v verzih zastopata Klapše in Lavrenčič. Prvi je v svoji Synopsis Catechetica iz leta 1743^ na str. 88—90 objavil deset kitic obsegajočo »Peiflem od Vere«, ki se začne kakor stare zapovedi s stihom »Kateri ozhe v' Nebu priti«, nato pa zaokrene »Ta ima véro ohraniti« in nadaljuje do vključno 4. kitice s krščanskim naukom, kakor ga poznamo iz Paglovčeve verzije. V 5."in 6. kitico so zajete prvotne tri kitice starega dekaloga, v 7. našteva sedmere zakramente, v 8. petero cerkvenih zapovedi, 9. in 10. sta vzpodbiidno moralni kakor pri Pa- glovcu. V osnovi se Klapšetova »Pcilfem od Vere« sklada s Paglovčevo »Poftno...«, iz česar sklepam, da je bila le-ta Klapšetu za predlogo. Sicer je besedilo dokaj svobodno oblikoval in namesto dotlej običajnega pripeva »Kyrie eleison, Christe eleison« je predpisal ponovitev zadnje vrstice v kitici. Klapšetovo redakcijo najdemo kot 24. pesem pri Lavrenčiču v pesma- rici »Mif [ionlke catholish karshanfke pejff me«, ki so bile objavljene 1752, * Kidrič, Opombe, 110. 5 Po Kidriču, Opombe, 128, tudi v 2. izdaji iz leta 1757, str. 88. 44 Predreformacijsko izročilo v slovenskih protestantskih pesmaricah ^vkopsloshene« pa leta 1748. Besedilo na str. 102—104, »visha« na »pla- telzu 33«. Lavrenčič besedila ni doslovno prepisal, ampak si je dovolil izdatne spremembe. Kakor kaže primerjava, je hotel s tem doseči glad- kejši verz in rimo, torej pesem formalno izboljšati." Zadnje delo, ki vsebuje dekalog, je Canizijev (Parhamerjev) Cate- chismus. V evidenci sta ljubljanski izdaji 1760 in 1762. Kidrič, Opombe 79, 128, domneva, da je bil tudi v izdaji 1761 in v celovški 1762. Besedilo v izdaji 1760, 138—141, se povsem ujema z Lavrenčičevim. 2. Izvor besedila. Protestantsko pesem o desetih zapovedih je obrav- naval že Čerin v svoji razpravi o protestantskih pesmaricah, vendar predvsem z glasbenega vidika. Glede teksta.pravi samo, da »ga natančno ni dokazati v nemških pesmih«, čeprav se po vsebini »da primerjati z Lutrovo pesmijo ,Mensch wiltu leben seliglich'«,^'' da je bil (sodeč po naslovu »Vetus Slavorum decalogus«) pred reformacijo »med narodom na Kranjskem že razširjen« in da je »Sommaripova oblika ona, ki je bila splošno znana, prvotna in starejša«.^ Obstoj predreformacijskega slovenskega dekaloga dokazuje Trubar sam v Abecedarju 1555, ko predpisuje svojemu besedilu Očenaša (na str. A7b) napev »koker se te stare deset zapuvidi pojo«.** Verjetno so jih peli v postnem času. To sklepam deloma iz poznejših objav v Ev., kjer je razširjeno besedilo izrecno označeno kot »postna pesem«, deloma pa iz navade med katoliškimi Nemci. Fischer** trdi, da so bile deset zapovedi izdavna v rabi kot prošnja pesem v križevem tednu. Svojo trditev opira na Wizeliusovo opombo k objavi inačice »Gott der Herr ein ewiger Gott« V Psaltes ecclesiasticus (Mainz 1550). Da so Nemci peli dekalog že pred reformacijo, dokazujejo tudi zapisi besedila in napeva v raznih kodeksih iz 12.—15. stoletja." S slovenskim besedilom se v celoti ne ujema nobeno nemško, niti iz predreformacijskih rokopisov, niti iz poznejših objav.^^ Večinoma so vsa dolga in gostobesedna. Edino Clm. 4616 iz 12./13. stoletja in Niirnberški lesorez iz ok. 1490 podajata deset zapovedi zgoščeno in jedrnato. Po slogu se mi zdita podobna našemu besedilu, ne pa tudi po obliki. Oba sta raz- deljena v različno rimana dvovrstičja (Clm. jih ima 5, Niirnb. les. 10). ' Prim. Kidrič, P. Lavrenčič in njegova cerkvena pesmarica. ČZN XX (1925), 83 si. 6a Gl. Wackernagel III, št. 26. ' Cerin, 152, 136. ^ Ponatis gl. pri Ruplu, 9. » Fischer s. v. Dies sind die heiigen zehn Gebot. 1« Cgm. 716, fol. 178 in Clm. 6034, fol. 86 iz 15. stoletja (= EB št. 2006); Clm. 4616, fol. 85 iz 12./15. stoletja (= Wackernagel II, št. 57); Leipziger Pergamenths. 456, fol. la in Clm. 2953, fol. 101 iz 13./14. stoletja (= Wackernagel IL št. 58); Niirnberški lesorez po jedkanici iz časa okoli 1490 (= Wackernagel II, št. 1135). " Prim. razen rkp. pod opombo 10 še Ench. Erf. 1524, 4 (= Wackernagel III, št. 22), Weisse 1531, fol. K III b (= Wackernagel IIL št. 361), Vehe 1537, fol. 8 (= Wackernagel II, št. 1134) in Wizelius 1550, fol. 105 si-. (= Wackernagel IL št. 1133). 45 Zmaga Kumer Nasprotno sestavljajo slovensko besedilo pri Trubarju 3, pri Alasiji 4 (ena porušena), v Ev. 1715 pa 5 šestvrstičnih kitic z refrenom in pretežno brez rime. Spričo slogovne podobnosti slovenskega besedila z najstarej- šimi nemškimi in ker so poznejše slovenske oblike prav tako obsežne kot nemške, sodim, da je prvotno slovensko besedilo nastalo zelo zgodaj. Yir mu je bil najbrž neposredno latinski dekalog, ker kaže slovenski v pri- meri z nemškim precejšnjo samostojnost v oblikovanju vsebine. (More- bitna skladnost posameznih slovenskih vrstic s katero nemško pri tako dogmatičnem besedilu namreč ne more pomeniti že odvisnosti slovenske pesmi od nemške.) Tako na primer našega začetka ni najti v nobenem nemškem besedilu razen v uvodni kitici Nürnb. les. Na njem je upo- dobljen Mojzes z dvema tablama v rokah. Na vsaki je napisanih petero zapovedi v obliki dvovrstičnih kitic, medtem ko je uvodna štirivrstična napisana na Mojzesovih prsih, a zaključni dve ob vsaki strani glave. Tako-le se začne uvodna kitica: Wer will eingien in das ewig leben Ipricht got Der lol hie gancz behalten diîe zway'^ gebot... ali po naše: Kir hózhe v'Nebu priti, Ta ima ohraniti Te deîîet sapuvidi (Ev. 1715, Alasia). Pri Trubarju beremo popravljeno: Kir hzhe Bogu slushiti, / Ta ima... . Nasprotno začenja Clm. 4616 brez posebnega uvoda: »Mache dir niht abgot...«; Cgm. 716 in Clm. 6034: »Suefler vater herre got, / verleich daz wir erkennen die zehen pot...«; Wizelius 1550: »Gott der Herr, ein ewiger Gott, / hat vns geben zehen Gebot...«; vsi drugi pa po Luthru: »Dys fynd die heyigen zehn gebot.. .«^^ Končni vrstici prve slovenske kitice, ki omenja ljubezen do bližnjega, ni najti paralele v nobeni nemški obliki dekaloga. Pač pa spominjajo spet začetne vrstice 2. naše kitice na ustrezno mesto v Nürnb. les.: ... nicht vnüczlichen îolt du bey irn^^ îchweren Neróty îe nenuznu / Per Boshjim imenu Deinen f eiertag heylig fleyîîigklich Prasnuj zhlovék prasnik îvoj.'^ V nadaljnjih kiticah se more po jedrnatosti meriti s slovenskim be- sedilom edino še Clm. 4616, vsi drugi nemški pa postajajo bolj in bolj zgovorni. Sklepni kitici, ki obsegata prošnjo k Mariji, sta celo slovenska 12 »Dve« pomeni zapovedi z vidika Mojzesovih tabel, ki sta označeni kot »Das erît« in »Das ander«. " Ench. Erf. 1524, Weisse 1531, Vehe 1537; prim. tudi Zahn I, št. 1951 si. " Se nanaša na božje ime, omenjeno v prejšnji vrstici. Trubar pa piše: Prasnik Zhlouik poîuezhui. 46 Predreformacijsko izročilo v slovenskih protestantskih pesmaricah posebnost, saj Marije ne omenja noben drug dekalog.^" Izrazito katoliški konec pesmi je moral biti Trubarju odveč, zato ga je odstrigel in spre- menil tudi zadnjo vrstico 3. kitice: Daj nam jih Bug dershâti . Maria Boshja mâti (Ev. 1715) Dai nom je Bug dershâti, Vîelei V pokuri Itati (Cat. 1567) Pri Alasiji je konec pesmi izmaličen do nerazumljivosti. Iv. Gra- fenauer ga je poskusil rekonstruirati in domneval, da se je prvotno glasil: Daj nam jih Bog držati, Marija, božja Mati, inu vsa nebeška družina.^' Taki, z vsebinskega vidika verjetni »prvotni« obliki besedila se upira formalna plat pesmi: kitice obsegajo namreč samo po 6 vrstic, tu pa bi jih bilo nenadoma 7. Yendar ne moremo pričakovati, da bi zaradi nad- številne vrstice v tretji kitici odpadel običajni refren, zlasti če naj bi bila zadnja! Mislim, da so poslednje tri Alasijeve vrstice fragment 4. kitice, ki se je po moji sodbi prvotno glasila: Marija, božja mati, ta nam ga ne okrati nebeškiga ladanja,'* dušam svetiga raja. Pomagaj nam Marija inu vsa nebeška družina. Kyrie ... Titanijska prošnja »Od vojske, kuge, glada« v Ev. 1715 se mi zdi mlajši dodatek,'" saj se predhodni vrstici tudi metrično ne prilega. Prim.: Marija — glada, toda: Marija — družina. Ali se je prvotno katoliško besedilo pesmi o desetih zapovedih s to kitico končalo, ni mogoče z gotovostjo trditi. Glede na to, da je sklepna kitica v Ev. 1715 stari prošnji klic k Mariji Pomočnici, znan iz stare velikonočne pesmi in izpričan iz dobe pred reformacijo,^" je verjetno, da '» Navadno se končajo z moraliziranjem, le Euch. Erf. 1524 in Vehe 1537 s prošnjo: Das helff vns der herr Jheîu Chriît... oziroma Ach hylff vns, lieber Herre Gott / das wir halten all dein gebott... " I. Grafenauer, Velikonočna, 100 in 126, op. 2. 18 Prim. PI et.: ladati = vladati (Mur., Daim., vzh. Št.), besitzen (Caf); ladanje = 1. der Besitz, das Landgut (Caf, kajk.) ; 2. na ladanje iti, aufs Land gehen (BIKr, käjk.); nam. vladanje. Ni nemogoče, da izvira prav iz zač. 18. stoletja, saj se je leto dni pred izidom Ev. 1715 končala avst. nasledstvena vojna v Španiji, ki je zahtevala hudih žrtev od naših dežel. Razen tega je Štajerska nekaj let prej trpela zaradi na- padov Krucev. Nevarnost kuge, ki je divjala zlasti v 17. stoletju, tudi v začetku 18. stoletja ni povsem minila, ker so avstrijski škofje leta 1713 (dve leti pred Ev. 1715!) ukazali molitve in zvonjenje za odvrnitev kuge. Gl. Gruden, 926, 932, 1074, 1079. I. Grafenauer, Velikonočna, 120—126. 47 Zmaga Kumer ga je vseboval tudi stari dekalog. Potemtakem naj bi bilo besedilo v Ev. 1715 z navedenim popravkom predstavnik celotnega prvotnega be- sedila o »teh starih desetih zapovedih«. Starinskost pesemske oblike dekaloga postane posebno očitna, če ga primerjamo po slogu z desetimi zapovedmi, kakor so navedene v kate- kizeniskem dodatku Ev. 1672 oziroma v rkp. dodatku enega redkih pri- merkov Ev. 1613.^1 Tako se n. pr. glasi 2. zapoved v Ev. 1613, 1672 »Ty nymash Imena Golpuda, tvojga Boga nepridnu pelati«, v pesmi pa »Ne roti se nenucnu per božjim imenu«. Tretja zapoved pravi v pesmi »praz- nuj ... praznik«, tam pa »pralnik pofuezhoxial«. Peta se glasi v pesmi »Človek človeka ne umori«, nasprotno pa v Ev. »Ty nymash vbijati«. Zveza z »nimaš« je za katekizemski dekalog sploh značilna, medtem ko je prepoved v pesmi izražena naravnost z velelnikom. Glagol »tribati« je v 7. zapovedi katekizemskega besedila izpuščen, namesto »falš priča« govori 8. zapoved o »krivi priči«. Medtem ko pesemski dekalog še okleva v 9. in 10. med »ne želuj« in »ne pogeruj«, uporablja katekizemski do- sledno glagol »želeti«. Izraz »ljudski« je v 9. in 10. zapovedi Ev. 1672 zamenjal izraz »bližnji« (tvojga blishniga shene), pač pa se je ohranil v pomenu »tuj« v naštevanjii »tujih grehov« (str. 417: Ne Ituri le de- leshen ludskih grehov; enako v Ev. 1613). 3. Izvor napeva. Glede napeva Trubarjeve objave dekaloga je ugo- tovil Cerin, 151 si., da jo vsebujeta Achtliederbuch (Wittenberg 1524) in Ench. Erf. 1524, prvi v zvezi s pesmijo P. Sperata »vom gesetz vnd Glau- ben« z začetkom »Es ist das Heil uns kommen her«, drugi v zvezi s pes- mijo »Nu frevt euch lieben Christen gemeyn«. Zdi se, da je Cerin priznaval predreformacijski izvor samo besedilu dekaloga, ne pa tudi napevu, čeprav trdi Bäumker,^^ da sega ena naj- starejših izpričanih inačic v čas okrog 1500. Res pa je, da v starih katoliških pesmaricah ta napev ni obja,vljen v zvezi z besedilom deka- loga, ampak skupaj s staro velikonočno pesmijo »Frew dich du werde Clirirtenheit«.^' Ce je torej Trubar v Abecedariju 1555 predpisal svojemu Očenašu »vižo, koker se te stare deset zapuvidi pojo«, ni mogel imeti v mislih tega napeva. Kateri pa je bil tisti splošno znani napev, se doslej ni dalo ugotoviti. Iz nemških katoliških predreformacijskih virov sta za dekalog znana dva napeva. To sta pri Bäumkerju I, št. 176 (»O süsser Valter Herre Gott«) in št. 177 (»O Herre Gott das seynd dein Gebott). Luther je za svojo priredbo besedila v Ench. Erf. 1524 uporabil napev stare katoliške romarske pesmi »In Gottes namen fahren wir« (gl. Baumker I, št. 295), češka bratovska pesmarica Weisse 1531 je Luthrovo besedilo podložila 2' Primerek knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani s sgn. R "529, v ka- terem je na praznih listih spredaj napisan odlomek katekizma, zadaj pa nekaj pesmi. Listi so morali biti knjižici uvezani prej, preden je dobila sedanji ele- gantni usnjeni ovitek, ker je obreza mestoma okrnila besede. 22 Baumker. 550. 23 Baumker I, št. 267. 48 Predreformacijsko izročilo v slovenskih protestantskih pesmaricah katoliškemu napevu »Gelobet seyst du Jesu Christ« (gl. Baumker I, št. 30), medtem ko sta Vehe 1537 in Babst 1545 sledila Ench. Erf. 1524. Dekalog se je s tem napevom sčasoma tako udomačil, da so se pozneje celo prireditelji katoliških pesmaric pri objavah romarske pesmi skli- cevali nanj, ne vedoč, da je bila ona prvotni lastnik napeva.^* Dejstvo, Frew dich du werde Christenheiti in Gebrauch. Im Druck wurde sie zuletzt 1595 veröffentlicht, mußte aber noch in der mündlichen Überlieferung weiterleben, weil man sie genug gut erhalten in einem katholischen handschrift- lichen Gesangbuche aus 1733 antrifft. II. Ta dan je vsiga veselja ( = Dieser Tag is voller Freud, Dies est laetitiae). Der Wortlaut ist in allen protestantischen Gesangbüchern des 16. Jahrhun- derts, von 1563 angefangen, veröffentlicht worden. Die slowenischen katholischen Varianten können in zwei Gruppen aufgeteilt roerden: A sind Beispiele aus nachreformatorischen Drucken und Handschriften, B sind Varianten aus der volkstümlichen Überlieferung. Die Beispiele der ersten Gruppe stimmen bis in Einzelheiten mit den protestantischen Beispielen überein und sind als offizielle slowenische kirchliche Fassung des lateinischen Originals anzusprechen. Inhalt- lich ist diese Fassung ziemlich selbständig und rührt mindestens aus dem Ende des 15. Jahrhunderts her. Auch die Varianten B, die als Volkslieder noch anfangs des 20. Jahrhunderts, teilweise bis zur Gegenwart fortlebten, sind ziemlich freie Übersetzungen des lateinischen Originals und sind dem verwendeten Metrum nach vermutlich auch noch in vorreformatorischer Zeit entstanden. Die Singweise, welche in den protestantischen Liederbüchern vorgeschrie- ben wird und wir sie auch in den katholischen Varianten beider Gruppen ver- folgen können, ist die nämliche, die schon im 15. Jahrhundert für das lateinische Lied Dies est laetitiae in Gebrauch war. 64