Kaj so Suffolkovci in zakaj so tako dobri?
Da naši gospodarji, kterim je Suffolško pleme prešicev še neznano, poznajo to pleme, povemo jim sledeče:
Angleži so tudi mojstri v svinski reji. Izdelali so se več imenitnih plemen, ki imajo svoja imena od tistega kraja, kjer so domd.
Med žlahnimi in velikimi plemeni slovijo najbolj prešiči iz Suffo1 k - a, Esseks-a in Yorshise-a.
Najdebelejši so Suffolkci. Imenitni so ti prešiči, ki so beli, šetinasti, precej dolge glave in velicih, spred pobešenih ušes, posebno zato, ker se 1) dad6 silno odebeliti (spitati) in sicer tako, da nekteri v 3. letu že 8 centov in še več vagajo, 2) da vse, kar se jim za živež poklada, do zadnjega cemperca obrnejo v slanino (špeh) in meso, 3) da so trdni in ne zbirčni pri klaji, in 4) da so svinje zel6 rodovitne. Za popolno spitanje pa potrebujejo več časa in obilne klaje; zato more gospodar, ki hoče več tacih prascev spitati, z obilno klajo oskrbljen biti.
Ni ga boljega pomočka zboljšati našo domačo svinjsko rejo, kakor je ta, da^ si premožen gospodar omisli angleškega mrjasca. Ce tudi je veliko draži, splača se kmalu zato, ker z enako mero klaje in v enakem času po angleškem mrjascu narejeni prešiči 25 odstotkov več mes& in slanine zarede. Pri2 prascih,
ki sta po 2 centa težka, ima tedaj gospodar najmanj za 1 cent dobička več, to je v denarjih najmanj 25 gold.
Ker pa si — tako piše v tej svinjereji skušeni g-Feuser — manjši kmet ne more lahko kupiti drazega mrjasca, naj več gospodarjev skupaj si omisli enega. Če tudi 10 — 12 tednov star mrjasček veljd 30 gold., kedar je za pleme (s 3/4 do 1 leta) pripraven pa veljd 70 do 100 gold., se ta denar vendar izplača, da je svinja le nekoliko mladih vrgla, ker vsako taka prase je med brati vsaj 5 gld. več vredno kakor druga navadno prase. To pa soseski, kteri se leto in dan le 400 tacih praset rodi, vrže že 2000 gold. — in zata je le enega mrjasca treba, kajti 40 svinjam zadostuje en mrjaaec.
Grosp. Feuser je preračunil, da celo naše cesarstvo, ki šteje okoli 8 milijonov prešicev, bi si s plemenenjem angleških prešicev lahko 40 milijonov gld. več premoženja pridobilo, po takem tedaj kranjska naša dežela, ki šteje blizo 100.000 prešicev, blizo 1 milijon gld. več*
Pri reji je pa na to skrbno gledati, da taki mr-jasci in take svinje, ki smo jih dobili s tem, da srna angleškega mrjasca plemenili z domačo svinjo, se ne smejo za pleme obdržati, kajti taka pomešana živina ni več tako rodovitna in se tudi ne d& več taka spitati. Treba tedaj, da se na navadno domača svinjo spušča angleški mrjasec.
(Konec prihodnjič.)
108
Kaj so Suffolkovci in zakaj so tako dobri?
(Konec.)
Po plemenu naj se spuščajo mrjasci, kedar so blizo eno leto stari; potem so do 4. leta za pleme ugodni. O 4. letu se režejo in potem spitajo. Svinje imajo od 2. do 6. leta najbolje mladiče.
Kdor si hoče čisto pleme obdržati, mora za pleme zmirom imeti mrjasca istega plemena, pa ne od ene rodovine, kajti napačno bi ravnal, kdor bi očeta spuščal k hčeri ali sina k svoji materi; slabo je tudi, če bi se praseta ene matere med seboj plemenila.
Za pleme naj se ohranijo najlepši mladiči; svi-njica naj ima vsaj najmanj 10 sescev. — Bukanje svinje traja 36 do 48 ur; navadna brejost traja 3 mesece, 3 tedne in 3 dni. — Krma se jej daje navadna, le da se iz začetka vsak dan pridd pol funta rženih otrobov ali četrt funta lančnih preš, potem pa unih en funt, teh pa pol funta.
Materno mleko je tudi mladim prva in najbolja hrana. Da se navadijo sami zreti, naj se Čez 14 dni postavijo v posebno ograjo ter jim večkrat na dan daje skleda kuhanega sladkega mleka z nekoliko kosčeki belega kruha.
Odstavljena praseta se krmijo s posnetim mlekom, pa se jim na dan še da 4 lote ječmena ali ovsa. Ako jih driska žene, naj se jim da nekoliko zmlete krede.
Mrjaščeki 7 mesecev stari se režejo, ako jih gospodar ne obdrži za pleme.
Ko so 5 mesecev stari, smejo na pašo iti.
Svinska hrana je različna. Zmleti ječmen je za mlade in stare dober. — Oves zmlet in v redko juho (župo) skuhan, je najbolja hrana mladim. Laneno seme in ajda sta izvrstna brana za plemenno in pi-tavno živino; obd se v moko zmleta potreseta na hrano. Med otrobi so ajdovi najbolji, za njimi pšenični, najteže prebavljivi so rženi. Želod jim je izvrstna hrana. Frišna klaja jim dobro tekne. — Krompir je med korenstvom najbolji, repa in buče so manj vredne.
Sol jim v starosti od pol leta do enega leta po četrt do pol lota na dan dobro tekne; al nobeni živini ni tako nevarno, če se je preveč soli da, kakor prešičem.