GLASILO OBČINE DOMŽALE 23. aprila 2001 - letnik XI, št. 5 stran 5 Naša občina zaradi gradnje avtoceste ter drugih spremljajočih objektov vsak dan dobiva drugačno - novo podobo.Ce boste na tej strani prebrali članek županje Cvete /Mlakar Oražem, boste zanesljivo vedeli nekaj več o gradnji avtoceste na območju občine Domžale. Na pričujoči fotografiji pa si lako ogledale, kako gradijo bodoči zadrževalnik Drtijščica, ki bo pomembno vplival na poplavno varnost tudi v naši občini. »Vsi telovadci - malo večji in malo manjši, se trudimo po svojih najboljših močeh, da bi se skupaj s svojimi prijatelji naučili telovadnih veščin in se dobro imeli. Darilo za Vas, naše drage mamice (in seveda tudi očke) pa je NASTOP, . ki smo ga skrbno pripravili, da Vam pokažemo, kaj smo se novega naučili, so najmlajši skupaj z. vodstvom TVD Partizan Domžale povabili svoje mamice. Preberite, kako | lepo so se imeli! 19. april - praznik občine Domžale Gospod Jernej Lenič - častni občan Na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila letos prav 19. aprila 2001 v Kulturnem domu Franca Kemika Domžale, so bila podeljena tudi letošnja priznanja Občine Domžale. Prejeli so jih: naziv ČASTNI OBČAN Občine Domžale ■ gospod Jernej Lenič ZLATO PLAKETO - Nogometni klub Domžale SRKKRNO PLAKETO - Glasbena šola Domžale, gospa Milena Peterka BRONASTO PLAKETO - Simfonični orkester Domžale-JCamnik, gospod Janez Hribar, gospod Darko Gognjavec NACRADO OBČINE DOMŽALE - Turistično đruštvp Radomlje, Kulturno društvo Jožeta Gostita lomeč - Organizacijski odhor za obeležilev 100.obletnice rojstva tenorista Jožeta < .osliča, gospa /latka Levstek, gospod Janez Grandovec in gospod Bela Somi. Nadaljevanje na strani 11 Skupinska slika nagrajencev z županjo Vabimo vas na osrednjo občinsko prireditev ob dnevu upora proti okupatorju v četrtek, 26. aprila 2001, ob 20. uri v Kulturni dom Franca Bernika Domžale Program: Slavnostni govor: Simon Mavsar, podžupan Kulturni program: - Plesna skupina MIKI Domžale - Učenci Osnovne šole Rodica - Harmonikar Božo Matičič - Solisti Jožica Kališnik, Rok Lap in Janez Majcenovič - Oktet TOSAMA Program bo vodila Draga Jeretina-Anžin. Županja: Cveta Zalokar Oražem Prireditev sta pripravili: Občina Domžale in Zveza kulturnih društev občine Domžale Za brezplačne vstopnice pokličite 722 5050_ Spoštovani občani in občanke, čestitamo vam ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, ter I. maju, prazniku dela, ter vsem želimo prijetno praznovanje Občinski svet Občine Domžale Županja Cveta Zalokar Oražem s sodelavci Uredništvo glasila SLAMNIK /skrene čestitke! Odlična sezona Teje Gregorin Teja v akciji: »Teči je treba na vse ali nič Smučarska tekačica Teja Gregorin iz Ihana letošnje sezone ne bo kmalu pozabila, saj ji jc prinesla vrsto uspehov, med katerimi je tudi nastop na svetovnem prvenstvu v lahtiju. Tu je zabeležila SVOJO najboljšo uvrstitev doslej. Še prej pa je bil imeniten uspeh na državnem prvenstvu na Pokljuki, k jc i ic osvojita svoj prvi naslov med članicami, leji za uspešno sezono iskrene čestitke! BB Številnim čestitkam Domžalskemu komornemu zboru ter njihovemu zborovodji Tomažu Pirnatu za doseženo tretjo zlato Plaketo na 17. tekmovanju slovenskih pevskih zborov NASA pESEM v Mariboru se je v imenu Občine Domžale pridružila tudi županja Cveta Zalokar Oražem. Svobodni Sindikati ^J1 Slovenije VABIMO VAS NA TRADICIONALNO SREČANJE, 30. APRILA 2001, OB 20. URI, NA VIRU, OB BUKOVČEVI CESTI I* t i I I i lil OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS DOMŽALE SDBUDNIČARKOUČEVO 'JUUUUUM' ZKI./IAHO VAM LEPE PRVOMAJSKE PRAZNIKE ARBORETUM Volčji Potok Cvetlična razstava 2001 27. april -6. maj 2001 Dobrodošli! STRAN OBČINSKI SVET Poročamo o 24. seji Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila I H. aprila 2001. Svetniki in svetnice so največ pozornosti namenili obravnavi in sprejemu odlokov s področja oskrbe z zemeljskim plinom v naši občini, obravnavali so poročilo o obratovanju odlagališča nenevarnih odpadkov v Dobu ter nekatere teme i podrotja družbenih dejavnosti. STRAN im OČISTIMO OBČINO DOMŽALE Ob tem. ko vas vabimo na vsakoletno očiščevalno akcijo OČISTIMO OHČINO DOM/ALI., vas hkrati že tudi obveščamo, da so nekatera naša društva in KS te akcije :\r opravili, lako lahko preberete, kaj SO ".a lepše okolji1 naredili člani Lovske družine Plota ter krajani Male Loke, o drugih akcijah pa boste brali v naslednji oskusite. Dober dan bralci in bralke Letošnja peta številka Slamnika je v vaše domove prišla \ dneh, ko večina razmišlja in se pripravlja na bližajoče praznike - dan upora proti okupatorju in prvomajske praznike. Skupaj bodo za \se nas pomenili pravcati mali dopust, seveda če ste si vzeli še nekaj prostih dni. Torej bo dovolj časa. da preberete vse strani našega, in upam, da malo tudi vašega. SLAMNIKA. Na njegovih straneh boste spel našli veliko zanimivih dogodkov, pa tudi povabil, med katerimi bi vas radi posebej opozorili na nekatere tradicionalne praznične prireditve, ki jih boste lahko obiskali, če se niste odločili za dopust. Veliko sc nas bo zanesljivo srečalo na tradicionalnem prvomajskem kreso-vanu ob pokritem balinišču na Količevem, kresovi bodo zagoreli tudi na vseh malce višjih vzpetinah, tako da bo prav vsak lahko našel svoj prostor ob večjem ali manjšem kresu. Želim vam. da bi praznike lepo in varno preživeli. Opozarjamo in vabimo vas tudi na letošnjo akcijo OČISTIMO OBČINO DOMŽALE. Kol boste lahko prebrali, so se nekateri čiščenja občine lotili Že pred uradnim začetkom občinske akcije, drugi se boste lahko pridružili akcijam v drugi polovici aprila in ves maj, ko bo organiziran tudi odvoz nevarnih odpadkov. PObiranje le-teh je v naši občim, ki se jc med prvimi lotila tovrstnega preprečevanja onesnaževanja narave, že prava tradicija, /ato upam, tla imate že vse pripravljeno. Oh tem pa se opozorilo, ki ga boste pod drugim naslovom lahko našli tudi drugje. Kljub opozorilom in prošnjam je namreč v naših gozdovih, na poljih, velikokrat pa tudi kar ob cestah čedalje več odpadkov, med katerimi prednjačilo leklem konjički, ki jih njihovi lastniki puščajo, kjer pač Ic-ti omagajo kljub temu. da se pristojne občinske službe trudijo, ostajajo nekateri neomajni in kdo ve na katerem koncu je danes nekdo ali celo več lastnikov avtomobilov lete pustilo, namesto da bi jih odpeljali tja, kamor spadajo. Do kdaj se? Nekaj besed bi rada rekla se o vaših prispevkih, ki jih uvrščamo v PISMA BRALCEV. Tudi danes se jih je nabralo kar celo stran, nekaj pa jih jc moralo počakati na drugo številko. Veseli smo vsakega izmed njih, le to vas prosim, da jih skrajšate, ker sicer jih bom morala začeti - zelo nerada -krajšati sama. lega pa si ni- ' ti slučajno ne želim. Včasih pogrešam tudi kakšen odmev na v PISMIH BRALCEV postavljeno vprašanje ali pa le mnenja na trditve in razmišljanja, ki jih objavljamo v tej rubriki. Vabljeni torej, da kaj napišete. Naslednja, šesta, številka SLAMNIKA bo izšla že II. maja, zato vaše prispevke pričakujemo št pred prazniki -do 30. aprila 2001. Morali boste kar pohiteti, in upam da vam ne bo zmanjkalo časa. Potrudite se. da hodojcloš-Mji majski prazniki najlepši doslej, ob tem pa ne pozabite, da so prazniki tudi za to. da se odpočijete in sc polni novih moči vrnete v šolo, na delovna mesta ah pa le v vsakdanu tempo življenja. Lep pozdrav ODGOVORNA UREDNICA Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Domžale Z optimizmom in odgovornostjo do izzivov, ki so pred nami 19. aprila 2001 seje ob 20. uri na slovesni seji ob prazniku občine sestal Občinski svet Občine Domžale. Seja je bila namenjena obeležitvi praznika naše občine, ki ga je v spomin na 19. april 1952, ko so bile Domžale razglašene za mestno občino, 24. januarja 1996 določil tedanji občinski svet. V skladu z Odlokom o prazniku Občine Domžale so bila na slovesni seji podeljena tudi občinska priznanja in nagrade za letošnje leto. Domžalski komorni zbor Po Zdravljici. ki jo jc zapel Domžalski komorni zbor. ki sc tudi letos ponaša z zlato plaketo s tekmovanja pevskih zborov v Mariboru, smo prisluhnili Sc pesmi Pavleta Mcr-kuja Pater Noster. nato pa jc /branim spregovorila Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale. V začetku svojega govora je opomnila zbrane, da seja sovpada z dnem, ki smo si ga izbrali za občinski praznik, v katerem so združena večletna prizadevanja in delo številnih generacij, ki so svojo energijo, znanje in neizmerno voljo vtkale v naSo občino, v njen razvoj in prijetno ter varno bivanje v gospodarsko uspešnem in k napredku usmerjenem okolju. »Vsak dan smo lahko znova veseli in zadovoljni, saj so sadovi obilni in ob tem ponosni, da bomo v zgodovino naše občine lahko tudi sami dali košček svojega znanja in moCi.« je poudarila županja in nadaljevala: »Cc se ozremo v preteklost, potem jc naš dolg šc toliko večji. Naša občina je bila vedno znana in poznana po svojih uspehih, pogumnih in smelih odločitvah ter uspešnosti tako na gospodarskem področju, kot tudi na področjih bančništva, trgovine, pod-jctnisiva in obrti, po Številnih športnih uspehih in zgledno delujočih društvih, kulturni in umetniški bogatosti ter dobrem šolskem sistemu ter po ljudeh, ki so bili pogumni in imeli vizijo. To želim nocoj se posebej poudariti, kajti med svoje najzaslužnejše občane, to jc častne občne, bomo uvrstili še eno veliko osebnost iz našega preteklega političnega in družbenega življenja. Častnima ohćanoma, gospodoma profesorjema Stanetu Habetu in Milanu Flerinu se ho pridružil gospod Jernej Lenič. Njihovo delo bo ostalo v trajnem spominu vseh prihajajočih generacij. Priznanje za njihovo delovanje, pa je obenem tudi pri/nanje številnim drugim, ki so desetletjih pred nami tlakovali poti za naš danes, priznanje /a njihove napore in uspehe ter dokaz, da jih cenimo in spoštujemo.« Nato sc je županja z besedami sprehodila skozi nekatere najpomembnejše pridobitve med obema praznikoma in poudarila zlasti naslednje: gradnjo AC, ki bo zaključena v letošnjem letu. gradnjo vodovodnega omrežja zlasti za severni del občine, obnovitve eesi. gradnje novih kanalizacij kar v treh KS ter več kot pet km novega plinovodnega območja. Pozabila pa ni niti na druga podrotja. ki jih je predstavila z naslednjimi besedami: »Začeli smo graditi prizidek k Osnovni So- li Preserje pri Radomljah. /. njim bomo skušali odpraviti izmenski pouk in učencem zagotoviti ustrezne pogoje za prehod na devetletno šolanje. To so velike, večstomilijonske investicije, torej tako finančno kot tudi organizacijsko izjemno zahtevne. Ob tem pa imamo v občini tudi posluh za delo z mladimi, saj jc pred zaključkom gradnja novega otroškega igrišča na Viru, večja sredstva vsako leto namenimo tudi za obnovo in gradnjo športnih površin. S številnimi nadstandardnimi programi skrbimo tudi za socialno šibkejše ophčanc in tiste, ki so potrebni naše pomoči in solidarnosti. Ponosni smo lahko na nivo zdravstvenih uslug v našem okolju ter kvalitetno predšolsko vzgojo in varstvo, ki pa še vedno žal ni dostopna vsem, saj se nam mlada populacija nenehno povečuje, kar pa jc pravzaprav redek primer v Sloveniji in zato vreden vse naše pozor- nost in skrbi. Žal nam šc ni uspelo najti ustrezne rešitve v zvezi s smelim načrtom gradnje doma za starejše ob-eane ter varovanih stanovanj na Viru, a iskreno upam, da se bo primeren in usposobljen investitor našel in bomo lahko uresničevali tudi to nalogo. Seveda vse ni idealno, vse tudi ni odvisno zgolj od nas na občinskem nivoju, pa vendarle vemo, kaj hočemo in imamo jasne cilje tudi /a prihodnje. Ker morajo biti naša pričakovanja realna in ker sc sredstva za delovanje občin vsako leto znova zmanjšujemo, bomo omorali sprejeti strategijo razvoja in v njej postaviti prioritete. Čakajo nas šc številne odprte in boleče točke, a cilji so postavljeni in vsi, ki delamo za dobro te občine, vemo. da jim bomo sledili in jih po najboljših močeh tudi uresničevali.« Ob koncu govora se je županja iskreno Zahvalila za korektno in nenadomestljivo dc- Slavnostna govornica, županja Cveta Zalokar Oražem lo občinskim svetnicam in svetnikom. Članicam in Članom odborov ter komisiji ter tudi vsem sodelavcem občinske uprave, saj po njenem mnenju brez njih ne hi bilo rezultatov in uspehov, /ahvaljila se je tudi vsem delavcem v javnih zavodih ter podjetjih, številnim elanom društev organizacij in skupin, ki vsak na svojem rxxl-"ročju prispevajo k ugledu in razvoju občine, posebej pa je čestitala tudi vsem dobitnikom priznanj in nagrad. Ob koncu je dejala: »Naš praznik proslavljamo na pragu letnega časti, ki pomeni prebujanje novega, pomeni rast, nov polet v naravi. Veselimo se torej tudi pomladi, predajmo sc njenim čarom in svetlobi, čudežu rojstva in radosti novega. Veselimo sc daru, ki nam jc dan, da lahko služimo drugim in za druge Zato se z optimizmom in odgovornostjo lotimo izzivov, ki so pred nami« Gospod Dane Zaje, pesnik in pisatrelj Nato je županja potlelila priznanja in nagrade, slavnostna seja pa se je nadaljevala s kulturnim programom, v katerem smo najprej prisluhnili soprunistki Itcrnardi Serša ter altistki Poloni Pez-dirc, ki ju jc na klavirju spremljal prof. Tomaž Pirnat, svoje pesmi je recitiral pesnik in pisatelj Dane Zaje, skupina violončelistov Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana ter zasebne (Glasbene šole Parnas Domžale sc je predstavila s tremi pesmimi, za prijeten zaključek pa so spet poskrbeli pevci in pevke Domžalskega komornega zbora pod vodstvom zborovodje prof. Tomaža Pirnata. Program jc vodila gospa Nataša Dolenc, vezno besedilo jc bilo delo gospe Drage .lerctina Anžin. scenarist in režiser pa jc bil gospod Alojz. Stražar. Odgovorna urednica Paraplegiki ob prazniku občine Domžale Društvo paraplegikov Ljubljanske pokrajine je tudi letos ob prazniku Občine Domžale pripravilo tradicionalni turnir v kegljanju. Na 3. meddruštvenem turnirju v kegljanju za pokal OIH !INL DOMŽALE, kije bil 14. aprila na kegljišču Kepovž, seje tako pomirilo blizu 50 invalidov-paraplegikov iz vse Slovenije, ki jih je v dopoldanskem času obiskala tudi županja Cveta Zalokar Oražem. Po končanem turnirju je bila podelitev priznanj, ki jo je opravil gospod Roman Kurmanšck, podžupan Občine Domžale, ki je vse prisotne tudi po/diavil, jim /a uspehe in odlično organizacijo turnirja čestital in obljubil, tla bo Občina Domžale tudi v prihodnje podpirala tovrstna tekmovanja. Ker bomo o turnirju več pisali v prihodnji številki, danes napišimo le. da je med ženskami zmagala gospa Staika Ivanišek, glavna organizatorica gospa Cvetka Stirn jc bila druga, med moškimi je zmagal /lat ko licr-našek. med ekipami so bili najboljši gostitelji Društvo paraplegikov Ljubljana I, med veterani pa jc bil najboljši l-ojzc Cvar. Najboljši s podžupanom Romanom Kurmanškom Foto: M. V, PLINIFIKACIJA Arboretum Volčji Potok 2001 nova pomlad bo trajala do jeseni POMLADANSKA RAZSTAVA CVETJA OD 27. APRILA DO 6. MAJA - 10 JUBILEJNA RAZSTAVA CVETJA - 2.000.000 TULIPANOV - razstava cvetličnih aranžmajev cvtličarjev in grosistov cvetja - razstava slovenskih vrtnarjev in drevesničarjev - razstava vrtne opreme - razstava slik študentov likovne akademije - vrtnarski sejem - predstavitev turistične ponudbe sosednjih občin - HOLANDSKAVAS Park je odprt vsak dan od 8. do 18. ure oziroma kasneje do mraka. Dobrodošli! Sestanek projektne skupine za izgradnjo plinifikacije v občini Domžale s predsedniki KS glede gradbenih odborov Predsednikom KS je bilo v smislu informiranja in obveščenosti po posameznih krajevnih skupnosti razdeljeno gradivo nalog članov gradbenih odborov ter informacije o sprejetju lokacijskega načrta, terminskim planu do izbire koncesionarja in vlogi dimnikarske službe. Informativno gradivo je vsebovalo tudi ostale Važnejše podatke (lokalna zakonodaja, spisek kontaktnih oseb). Svetovalna pisarna: -* I NERGETSKO SVETOVALNA PISARNA DOMŽALE - Vodja pisarne IVAN KENDA, - svetovalnica jc odprla vsako sredo od 17. do 19.30 ure, - predhodna naročila na 72 42 321 (Jasna ali Nataša),. - informacije po tel.: 72 20 100, int. 113 Dimnikarska služba: Energetski servis E. S. d., o. o.. Roška 2a, Ljubljana, izvajalec obvezne lokalne javne službe, pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje, kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav - »dimnikarske slnž.bc« Tel.: (01) 43 10 045, (01) 43 10 330; Faks: (01) 43 10 004 Informativna pisarna: OBČINA DOMŽALE Ljubljanska 69, 1230 Domžale - Savska 2 - JANI/. BIZJAK - Tel.: 01/721-36-81 (med uradnimi Urami Občine Domžale) Faks.: 01/721-40-05 - E-mail: Plin@domzale.si - Spletne strani: vvvvvv.dom-zale.si Uvodno obrazložitev o namenu sestanka je podal g. Kurmanšck, predsednik projektne skupine za izgradnjo plinifikacije v občini Domžale. V začetni lazi bo delo gradbenih odborov temeljilo predvsem na obvešča-nu (informiranje in animiranje občanov, evidentiranje interesa za plinifikacijo ...). Podana je bila informacija o predpisih občine Domžale, ki so bili sprejeti na občinskem svetu (opomba: manjši popravki so predvideni šc za sejo IX. aprila 2001). Po izbiri koncesionarja in glede na terminski plan izgradnje plinovodov bo vloga gradbenih odborov kasneje predvsem v pridobivanu soglasij za služnost položitve plinovodnega Omrežja in sodelovanje pri izgradnji omrežja. Podrobnejše podatke o lokacijskem načrtu v občini Domžale jc razložila ga. Sever. Na seji občinskega svela januarja 2001 je bil sprejel »Odlok o lokacijskem načrtu za plinovodno omrežje v občini Domžale«, ki je podlaga za izvajanje posegov v prostor na obravnavanem območju. Območje občine Domžale bo napajano iz. dveh razpoložljivih virov I. j. MRP Količcvo in posredno iz (JMKP Domžale, V postaji sc tlak reducira na srednji tlak 1 bar, ki je v centru Domžal že zasnovan in delno izveden. Sistem je zgrajen za obratovalni 11;i k I - 4 bar. Za ostala območja je zasnovano srednjetlačno plinovodno omrežje (za tlak od I - 4 bar) s predvideno individualno regulacijsko napravo za znižanje tlaka na 0.1 oziroma 0.022 bar. Sestavni tlel plinovodnega omrežja so tudi hišni priključki oziroma plinovod od primarnega cestnega cevovoda tlo požarne pipe in regulacijskih naprav v ali na objektu uporabnika plina. V nadaljevami so bili v središču razgovorov predvsem konkretni primeri, ki sc vzporedno z ostalo komunalno in cestno infrastrukturo trenutno žc pripravljajo kot investicije v letošnjem letu. V ta namen jc Občinska uprava žc naročila projektno dokumentacijo za določene trase plinovodov (Vodnikova ulica v Domžalah, Prešernova cesta v Radomljah, Jarska cesta, Dra-garjeva ulica v Ihanu, povezava po savski cesti od Krakovske ulice tlo Dmgomlja, povezava Pšata-Dragomelj). Delo gradbenih odborov pri pridobivanju soglasij za služnost bo pomembna že pri teh projektih, vodje informiranja bodo predsedniki KS. Zaradi možnosti kasnejših zapletov ob dodatno zgrajenih hišnih priključkih, ki ob izgradnji primarnih plinovodov še ne bodo interesenti za priklop, jc bilo predlagano (g. Cierbcc), da se preuči na projektni skupini, da jc za letošnje investicije obvezen hišni priključek I m na parcelo, Db negativnem odnosu niožiiih priklopov občanov bodo ti slepi priključki tlo nadaljnjega blindirani. Na sestanku jc bil prisoten tudi predstavnik Občine Domžale g. Kenda, ki je predstavil vlogo tehničnega svetovanja. Svetovanje poteka pod okriljem GI-ZRMK, kjer je naročnik projekta ENSVET agencija A( IRI (agencija za učinkovito rabo energije), ki je v sestavi ministrstva zn okolje in prostor. Bistvo svetovanj je v podajami neodvisnih informacij strankam, ki bi rade adaptirale zgradbe, kotlovnice ali pa bi rade uporab* Ijalc obnovljive vire energije-J.B. Slamnik jc glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije Časopisa Domžalec, ki jc izhajal v letih 1925 (5 Številk), 1929 (2 Številki), 1934 (I Številka), 1935 (I Številka). Domžalcc je Izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa jc 5. II. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalce in jc redno izhajal vse tlo 21. marca 1991, ko se jc preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 72-14-599, 72-20-100 (041) 634505. Pomoćnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS. IONI DRAGAR. PAVEL PEVEC, JANI'/. STIB-RIC MARTA STARBEK. URBAN ŽNIDARSIČ ROK RAVNIKAR, lektorica: IRENA STARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK jc na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo l'RNA ZAHJEK-KOČAK, 72-14-599. 72-20-100. URADNE URE: vsak petek od I3.-I4.8r«. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. Slcv. X9/9X) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji H%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d.. Ljubljana. stran OBČINSKI SVE 24. seja Občinskega sveta Občine Domžale Novi svetnik, plinifikacija, obvozna cesta Vir, knjižnica, odlagali usce Dan pred občinskim praznikom so se svetniki in svetnice zbrali na 24. seji, ki jo je vodil podžupan Občine Domžale mag. Milan Pirman. Zapisnik 23. seje Občinskega sveta je bil sprejel z dopolnilom svetnika Romana Lcnassija, NSi, kije predlagal dopolnitev zapisnika z rezultatom glasovanja o četrtem sklepu, ki je bil sprejet v točki sprejemanje proračuna za leto 2001. Ker je na zapisnik 22. seje pripombo k zapisu o poteku točke dnevnega reda Seznanitev z letnim programom nadzora Nadzornega odbora Občine Domžale o delu za leto 2001 podala mag. Romana Jordan Cizelj, predsednica Nadzornega odbora, so se svetniki in svetnice na predlog svetnice Majde Pučnik Rudi, SDS, ter delovnega predsednika mag. Milana Pirmana, odločili, da bodo zapisnik 22. seje obravnavali na naslednji seji, ko bo pripravljen magnetogram razprave o omenjeni točki. V razpravi o dnevnem redu 24. seje je sodeloval Simon Mavsnr. podžupan, ki je predlagal umik točke: Obravnava In sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloku o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesije za izvajanje gospodarske javne sluZ.be oskrbe z zemeljskim plinom. Občinski svet jc nato z. 22 glasovi ZA določil dnevni red 24. seje, na katerem jc bilo 17 tbčk, Volitve in imenovanja Tokratna točka Volitve in imenovanja jc vsebovala pet različnih imenovanj, ki jih jc predstavil predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in Imenovanja Toni Dragar. Nato so svetniki in svetnice soglasno potrdili mandat Antonu (ilavaču. LDS, novemu članu občinskega sveta, sc strinjali, da sc za člana Odbora za finance imenuje Jurij Kobal, Radomlje. Derinaslijcva 27 (LDS), ter za člana Odbora za gospodarske javne sluZbc Anton Glavač, Dob. Čopova 4 (LDS). Jožeta Leniča, LDS, so razrešili funkcije člana Odbora za prostor in varstvo okolja in vanj kol novega člana imenovali Pavleta Cerarja (LDS), Dob. Gubčcva 14, razrešili pa so tudi Janeza Vaslcta. NSi, predsednika Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena, ki jc že na prejšnji seji podal odstopno izjavo, ter pt i celi s postopkom za imenovanje novega predsednika in Stana omenjenega odbor;',. Odlok o oskrbi z zemeljskim plinom Uvodno informacijo k obravnavi Oeilo-ka o spremembah in dopolnitvah Odloka " "skrbi z zemeljskim plinom v občini Domžale JC podal Roman Kurmanšck, predsednik Projektne skupine, ki skrbi za tO Področje, problematiko pa je posebej predstavil tudi g. Andrej Celinski, zunanji svetovalce za izbiro koncesionarja. Občinski svet jc nato odlok sprejel ter sc pO uvodni informaciji predsednika Projektne skupine Romana Kurman.ška lotil Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o po- vračil!) za priklop na plinovodno omrežje. V polemični razpravi, kjer so sc posamezniki lotevali tudi dragih Icm. ki niso bile povezane s točko dnevnega reda. so sodelovali: Marko Vrcsk. LDS, Janez Slihrič. SDS. Iranci Gcrbcc, ZLSD. Pavel Ccrar. LDS, Bogdan Osolin, NSi. Simon Mavsar, podžupan, Milena Srcbotnjak SLS+SKD, večkrat pa jc v razpravo s pojasnili posegel tudi Roman Kurmanšck. v I43JS35 m3odpadkov iz gospodinjstev in 62.450 m' " »stale dejavnosti tako smo vgradili 171.725 ni' komunalnih Odpadkov iz gospodinjstev, industrije in ostalih dejavnosti ter 34.560 ni'nenevarnih odpad-k(,v iz industrije. Največji povzročitelji odpadkov V poročilu ugotavljajo, da ic trinajst največjih po vzročik-ijcv odpadkov glede na leto 1999 povečalo ko "cll,o odpadkov in sicer iz 39:975 m na 47.670 m'. N;ij-Vcc.H porast odpadkov .jc bil ugotovljen v tovarni Kar-(>n. Koliecvo in sicer za 6.350 m'. ^'»litj,Ki odpadkov iz gospodinjstev, ki bi m<>-odložiti v deponijo sc jc /manjšala na račun ocenega zbiranja odpadkov na ekoloških otokih in ";i 0t|lj'alisui za OCa 0.700 nt'. Največji povzročitelji odpadkov (m') so: Karton KoflCevo 26.825, Tosama J?1' 7-7(M)- Lek MengeS l.980( Hehos Količevo 2.230, Napredek Domžale 1.590 taduplati 1.360, i ip 1.235, ^'Predek Jarše I.0S0. Pcćjak 1.145, Filc 725. Hclios W Hclios 450, Univcrzale Domžale 390. v letu .'000 S(, občani občin i tomžale. MengeS Lukovica, Moravče tudi sami dovažali od-J'; v odlagališče. Prihodki od deponiranja od Pailkov znašajo 3 35I.3IX.00 SIT. Dejstvo je. da so I! ty.1".' li,nko brezplačno odložili odpadke iz gos-(»»tlinjsicv in sicer do 2.0 m' mesečno. / uvedbo spremenjenega načina obračunavanja storitve odvoza in deponiranja odpadkov (m3) in nove cene v obćini Domžale in Trzin z dn I. 12. 2000, Komunalno podjetje ločeno vodi evidenco prilivov sredstev iz. naslova zbiranja, odvozov odpadkov in deponiranja odpadkov. Rezultati ločenega zbiranja ugodni Tako so znašali prihodki za deponiranje v tem obdobju za občino Domžale 10*20.356^9 SCT in za občino Trzin 1.394.756.81 SIT V mesecu maju 2000 smo v občini Domžale pričeli z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov rta 20 ekoloških otokih, oh koncu lela pa se je zbiranje izvajalo na 42 ekoloških otokih, ločeno zbira nje koristnih odadkov (papir, sleklo, pločevinke in plastenke) se na šestih ekoloških otokih izvaja tudi v občini Trzin. Ravno tako sc na odlagališču ločeno odlagajo kosovni odpadki, zeleni odpad, avtomobilske gue. steklo, pločevina In železo. Skupaj smmo zbrali 122.120 kg papirja, 70.720 kg stekla. 7.860 kg plastenk in pločevink. 383.680 kg Železa, 2.050 k)- zelepi ter 10.020 kg gum. Zbiranje nevarnih odpadkov Po posameznih občinah so bile v lanskem letu organizirane akcije (ena do dve) ziranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Posredovana so bila ob-veslila o načinu zbiranja, v akciji pa je bilo zbranih 30.020 kg nevarnih odpadkov. Največ je bilo zbranih akumulatorjev in sicer 10.6X5 kg, 7.543 kg lakov, topil in barv ter 1417 kg mineralnih olj. Te Odpadke je sprejelo v predelavo in uničenje podjetje Kemis, v občini Domžale smo zbrali 21.823 kg nevarnih odpadkov. Ob tem ocenjujemo, da smo s sistemom ločenega zbiranja komunalnih odpadkov razbremenili odlagališč za skoraj 10.000 m1 komunalnih odpadkov. Za doseganje optimalne zbitosti vgrajenih odpadkov smo v letu 1008 izvedli testiranje 18 t kompak-torja in določili tudi optimalno število prehodov in debelino nasipne plasti. Štirikrat letno Biro za geo-detke storitve (15.3., 15.6.. 15.9., 15. 12.) izvede posnetek odlagališča^ nalogo, da se ugotovi učinkovitost kompaktiranja odpadkov oziroma trend izkoriščanja razpoložljivega deponijskega prostora. Rezultati meritev so pokazali, da je bilo v letu 2000 izkoirščenih 38.230 m' deponijskega prostora, kar je približno toliko kot v lanskem letu, kljub temu da se je povečala količina oddanih odpadkov. Zakorodaja na področju ravnanja s komunalnimi itdpadki se na osnovi zahtev EU zaostruje, saj smo v operativnem smislu Ze dolžni izvajali Pravilnik o odlaganju odpadkov (Ur. I. št. 5/1)0). V pripravi je Odredba o oskrbovalnem standardu ravnanja z ločenimi frakcijami komunalnih odpadkov, kij bi bila sprejeta v letošnjem letu. S postavitvijo ekoloških otrokov oziroma zbirnih mesl v občini Domžale smo na pravi poti v smislu izpolnjevanja obvez zakonodaje in v smislu doseženih rezultatov, vendar bi morali v letošnjem letu skoraj v celoti postaviti ekološke otoke in s tem zagotoviti vsem občanom možnost ločenega zbiranja komunalnih odpadkov ter pripraviti (udi osno vo za ločeno zbiranje organskih odpadkov. v. v. Očistimo občino Domžale □ □ (J) PP#Dff D Ločujemo (/»i ohranjamo! GRiNi IAVNO KOMUNALNO POOfcTJt. PRODNIK rjo o 24. seja Občinskega svela Občine Domžale, J H. april 200J Dnevni red 1. Volitve in imenovanja: • Potrditev mandata članu občinskega sveta • Imenovanje člana (XIbora za gospodarske javne službe • Imenovanje člana Odbora za finance • Razrešitev člana Odbora za prostor in varstvo okolja in imenovanje novega člana Odbora za prostor in varstvo okolja • Razrešitev predsednika Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena 2. Obravnava in sprejem (XI-loka o spremembah in dopolnitvah Odloka O oskrbi z zemeljskim plinom v občini LX>mžale - skrajšani postopek 3. Obravnava in sprejem (XI-loka o spremembah in dopolnitvah Odloka o povračilih za priklop na plinovodno omrežje - skrajšani postopek 4. Obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave Odloka o lokacijskem načrtu za obvozno cesto Vir 5. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah Odloka o ustanovitvi Knjižnice Domžale - skrajšani posto-pek 6. Obravnava in sprejem predloga - Sklepa o ustanovitvi skupnega organa Občin Domžale. Lukovica. Mengeš. Moravče in Trzin 7. Obravnava in sprejem Poročila o obratovanju odlagališča nenevarnih odpadkov v Dobu v letu 2000 H. Obravnava in sprejem pobude za sprejem obvezne razlage 7. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Domžale (J. Obravnava in sprejem Zaključnega računa Proračuna Občine Domžale za leto 2000 s premoženjsko bilanco - hitri postopek 10. Izdaja soglasja k Zaključnemu računu Stanovanjskega sklada Občine Domžale za leto 2000 11. Obravnava in sprejem: • Odloka o dodeljevanju poslovnih prostorov v najem - prva obravnava • Odloka o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem -prva obravnava • Odloka o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem - prva obravnava • Odloka o dodeljevanju službenih stanovanj v najem - prva obravnava 12. Obravnava in sprejem Poročila o organiziranosti pomoči na domu v občini Domžale I.3. Obravnava in sprejem Od- loka o predmetu, pogojnih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za pomoč družini na do mu - prva obravnava 14. Ukinitev javnega dobra 15. Obravnava in sprejem Poročila o poslovanju javnega glasila »Slamnik« za leto 2000 16. Obravnava in sprejem po* višanja cen komercialno-propagandih oglasov, malih oglasov, zahval ter cene posamezne številke glasila »Slamnik« 17. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta ZA LEPŠO OBČINO DOMŽALE stran Povabljeni k sodelovanju Očistimo občino Domžale Pomlad'je prišla in z njo tudi vsakoletna organizirana skrb za urejeno, zeleno, zdravo in prijetno občino Domžale. V današnjem glasilu že lahko berete, kako pridni so bili člani nekaterih društev in krajevnih skupnosti, saj so že kar na začetku aprila z organiziranimi akcijami poskrbeli za čistejše okolje. Vse občane in občanke obveščamo, da bo letos akcija »Očistimo občino Domžale« potekala OD 17. APRILA DO 31. MAJA 2001 Kot vsa pretekla leta tudi letos pričakujemo da se bodo v akcijo vključile vse krajevne skupnosti, ki naj bi s sodelovanjem sol z njihovega območja, društev (turistična, gasilska, taborniki, ribiči, lovci), hišnih svetov, lastnikov stanovanj, podjetij ter vseh krajanov z različnimi akcijami prispevale k čistejši in lepši občini Domžale. 1. Odvažanje v akciji zbranih odpadkov Predsednik sveta krajevne skupnosti oziroma za področje varstva okolja zadolženi član sveta KS, Javno komunalno podjetje PRODNIK, d. o. o.. Savska 34, pismeno obvesti o zbirnem mestu, kjer se bodo zbrani od- padki odlagali. Hkrati predsednik sveta KS oziroma njegov poblaščencc podpiše dnevnik o odvozu v akciji zbranih odpadkov, ki ga bo predložil izvajalec. Vse informacije v zvezi z odvozom dobite pri vodji odvozov odpadkov g. Stanetu Ulčakarju oziroma v tajništvu Javnega komunalnega piodjeta PRODNIK, d. o. o. na Savski 34 v Domžalah na tel. št. 7 244 144 in 7 214 129. 2. Nabava vrečk za zbiranje odpadkov ter zaščitnih rokavic Javno komunalno podjetje PRODNIK bo za akcijo zagotovilo tudi ustrezno število zaščitnih rokavic in vrečk za zbira- Tri milijone tolarjev za čiščenje kraških jam in oživljanje krajevnih vodnjakov Poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor bosta tudi letos nadaljevala sodelovanje na področju zaščite voda. Gre za Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda. ki ga je pred tremi leti ustanovil Helios ob strokov-no-tehnični podpori Ministrstva za okolje in prostor. S pomočjo Helio-sovega sklada za ohranjanje slovenskih voda uspešno potekata ekološka projekta: Čiščenje kraških jam in Oživljanje slovenskih krajevnih vodnjakov. O delovanju sklada in njegovih načrtih so ob nedavnem obisku v Heliosu podrobneje seznanili tudi ministra za okolje in prostor Janeza Kopača. Takšno sodelovanje Hcliosa in Ministrstva za okolje in prostor pomeni predvsem oblikovanje aktivnega partnerstva med državnimi organi, gospodarstvom in lokalno skupnostjo pri varovanju in rabi naravnih virov. Sklad je v treh letih finančno omogočil čiščenje dvanajstih kraških jam in oživitev štirih zapuščenih vodnjakov, posebej tistih z etnološko in krajinsko vrednostjo. Zadovoljstvo in pozitiven odnos lokalnih okolij, kjer so akcije potekale, je bil izjemen in nad pričakovanji, zato s projekti tudi nadaljujejo. V letošnjem letu bo Poslovni sistem Helios skladu namenil tri milijone tolarjev, od tega čiščenju kraških jam 1,2, obnovi vodnjakov pa 1,8 milijona tolarjev. Ob mednarodnem Dnevu voda, 22. marcu, bo Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda v javnih občilih objavil razpis čiščenja kraških jam, razpis obnove vodnjakov bo sledil kasneje. Sredstva v Hclioso-vem skladu sc zbirajo iz prodaje njihovih okolju prijaznih premazov in nosijo znak zlate ribice. Od vsakega prodanega litra gre v sklad petdeset tolarjev. j p Lovci za lepše okolje Lovska družina Pšataje v okviru pobude Lovske zveze Slovenije 7. aprila 2001 pripravila očiščevalno akcijo, ki je bila usklajena i. Oddelkom za gospodarske javne službe Občine Domžale. Pri pooblaščenem Javnem komunalnem podjetju »PRODNIK (l.o.o... smo dobili vreče za smeti, zaščitne rokavice in kamion za organiziran odvoz zbranih smeti na deponijo. Odočili smo se. da v letošnji akciji očistimo brežine reke Pšate v območju od Trzina do Dragomlja in Mlinščice na odseku od Krakovske ceste v Domžalah do izliva v Bistrico na Malo Loki. Od 45 članov LD se je akcije udeležilo 30 članov, pri akciji pa kljub povabilu ni sodeloval nihče od povabljenih občanov. Nabrali smo cca 20 m1 smeti. Približno polovico je bilo odpeljanih na deponijo, ostale pa so na divjem odlagališču v Trzinu, ki ga bo treba organizirano očistiti z delovnim strojem. Na terenu so ostali tudi trije zavrženi avtomobili, eden ob obratu JATA v Studi, dva pa pod CČN Domžale-Kam-nik. Tudi te bo treba naložiti s strojno opremo. V akciji nismo bili najbolj uspešni zaradi težav okoli strug, saj so le-te zaraščene, podrto drevje pa leži vsevprek preko strug in zadržuje vodo in smeti. Tudi tu bi bilo za uspešno očiščenje potrebno najprej očistiti samo strugo, kar pa brez strojne opreme ni možno. Tudi sama okolica, ki je ob narasli vodi poplavljena, je vsa zamuljena in skriva nanesene smeti, ki smo jih delno izvlekli iz blata. Čistilna akcija se je končala ob 13. uri. Vsi udeleženci smo bili povabljeni na malico v gostilno »MGAN«. V akciji so sodelovali: Avsec Franci. Beno Tone. Čerin Lojze, Drcmelj Darko, Dremelj Jože, Gabrič Milan, Goro-pečnik Rado, Hribar Franc, Krabonja Marjan, Kralj Ivo, Kralj Janez, Kralj France, Lipič Jože, Loboda Janez, Loboda Matjaž, Loboda Metod, Lubinić Niko, Marolt Rudi, Musi Gregor, Orehe! Tone, Potrbin Lojze, Recek Lojze, Slabe Janez, Stadler Vojko, Urbanija Tone, Vagaja Andrej, Valcntinčič Marjan, Vračevič Ivo, Žajc Ivan in Žužek Marko. METOD LOBODA nje odpadkov. Vsaka krajevna skupnost za lastne potrebe in potrebe šol ter drugih sodelujočih v čistilni akciji lahko dobi vrečke in rokavice v javnem komunalnem podjetju na Savski 34 in sicer skladišču v času od 17. aprila dalje od 7. do 9. ure in od 12. do 14. ure. 3. Usklajevanje aktivnosti Vsaka krajevna skupnost se sama dogovori z vsemi sodelujočimi v akcijo OČISTIMO OBČINO DOMŽALE. To pomeni, da se vodstvo KS poveže s šolami, vsemi sodelujočimi društvi, podjetji, hišnimi sveti in dru- gimi ter zagotovi, da akcija poteka na celotnem območju krajevne skupnosti. Obenem KS vse udeleženec akcije na krajevno običajni način obvesti o odlagalnih mestih za v akciji zbrane odpadke. 4. Obveščanje o akciji O akciji sc občane in občanke obvesti preko Slamnika, Novic, radia Hit, vodstva krajevnih skupnosti pa prosimo, da to storijo na krajevno običajni način, z. dopisom o izvedbi akcije pa obvestijo vse predvidene sodelujoče. Prosimo vas tudi za in-formaicjo o uspešnosti izvedenih akcij. 5. Odvažanje kosovnih odpadkov Javno komunalno podjetje PRODNIK, d. O. o. jc akcijo odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev opravilo v dneh od 26 do 30. marca 2001. Vse ostale zbrane odpadke v čistilnih akcijah pa bo Komunalno podjetje odvažalo od 17. aprila do 31. maja 2001 na osnovi obvestil oziroma predhodnih dogovorov s tistimi, ki bodo v akcijah sodelovali. 6. Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev na območju občine Domžale se bo izvajal v času od 21. maja do 31. maja 2001, razpored bomo objavili v prihodnji številki SLAMNIKA. 7. Spremljajoče aktivnosti V okviru akcije OČISTIMO OBČINO DOMŽALFsi bo mogoče ogledati tudi Centralno čistilno napravo Domžale. Vse informacije v zvezi z ogledom jc mogoče pridobiti na upravi Centralne čistilne naprave Dom-žale-Kamnik, Študljanska 91, 1230 Domžale pri gospe Olgi Burici na tel. 7 246 500. V prepričanju, da bomo s skupnimi močmi in akcijami v času od 17. aprila do 31. maja 2001 zagotovili ČISTEJŠO IN BOLJ ZELENO OBČINO DO-MAŽALE, se vam za vaš prispevek zahvaljujemo. Občina Domžale Županja: CVETA ZALOKAR ORAŽEM Javno komunalno podjetje PRODNIK d. o. o. Direktor: MARKO FATUR Čistilna akcija v Mali Loki Zagnanost in pripravljenost občanov, da hi uredili in očistili Malo Loko, ni bila nikoli tako velika, kakor zadnjo soboto v marcu. Imeli smo namreč čistilno akcijo. Glavni cilj je bil preprečiti rjavenje drogov javne razsvetljave, pobiranje smeti, pometanje ceste, žaganje grmov oh cesti in urejanje zelenic. Izpolnili smo pogoje, da pomlad lahko vstopi v Malo Loko brez sramu in ne kot »južni« kraj domžalske občine. Za te namene so proračunska sredstva majhna ali pa jih sploh ni, zato smo vašča-ni sami zavihali rokave. Za barvo in mate- rial za cca. 14 stebrov je poskrbel AVTOSER-VIS PIŽEM. Orodje in dobro voljo pa je vsak prinesel s seboj. Seveda pa na otroke ne smemo pozabiti in jih moramo še posebej pohvaliti, saj so nabrali za celo prikolico smeli, predvsem iz gozdička med Malo Loko in Biščami. lam je ob gradnji kanalizacije nastala deponija odvečne zemlje in nekateri so sveto prepričani, da jc treba smeti odmetavati prav tam. Njih seveda pri čiščenju ni bilo ... Zaključek akcije je bil v GOSTILN] Z.A.K , kjer so poskrbeli, da po napornem delu nismo odšli žejni domov. Upamo, da bodo take in podobne akcije v Mali lx)ki postale tradicionalne, saj želimo, da naš kraj ostane čist in vreden obiska. Prav tako pa smo veseli, da sc lahko prijateljsko družimo in lepo bi bilo, da bi nas posnemali še kje drugje! Š. A. DILO JE I1EK0C Mlinščice - neverjeten tehnični spomenik ustvarjalnosti prednikov ... F* e * i ■J Tu pred našimi očmi jih imamo že desetletja: nenavadne vodne kanale, ki jih narava ni ustvarila po svoji volji. Kanale imamo, ki naj hi bili vodonosni usmerjevalniki bistriške vode v več Kamniški Bistrici vzporednih korit. Te kanale imenujemo Mlinščice. Že v srednjem veku so ljudje spoznali, da za pogonsko moč mlinov, kasneje žag, kovačij, pa tudi fužin potrebujejo vodno moč. Prebivalci celotnega območja med Duplico in Ihanom so že tedaj spoznali, da brez te vodne pogonske moči ne bo šlo. Nekje ob koncu 16. stoletja je moralo biti, ko so se dela lotili konkretno ... Lotili so se izkopavanj posebnih strug ob Kamniški Bistrici. Kako obsežno, naporno in veliko je moralo biti to delo, si lahko samo mislimo. Koliko delavcev, kopačev je moralo delo vključevati, da so ga lahko pripeljali do konca!! Brez dvoma obsežnost teh del in ta gradbeni zalogaj iz tedanjih časov in razmer lahko primerjamo z današnjimi gradbenimi deli za avtocesto. Bili so tedaj ti kopalci umetnih strug brez buldužerjev, ro-vokopačev, grederjev in druge mehanizacije; goloroki so izkopali in prepeljali (le kam so jih odlagali???) tfe stotisoče kubičnih metrov izkopanega materiala. Strokovnjaki ocenjujejo, da je vseh izkopanih Mlinščic za več sto kilometrov, saj se dolžine šestero kanalov-rokavov Mlinščic na vzhodni strani mengeško-domžalske ravnine samo seštevajo. Po opravljenem izkopu umetnih strug so vanje napeljali vodo, bilo pa je to opravilo silno natančno delo. Vsakemu od uporabnikov - upravičencev do vode so določili do centimetra točno določen padec in ga na njegovi vodni napravi (žagi, mlinu, kovačiji, kasneje tudi vodni elektrarni) tudi uresničili. Vsakomur so izdali tudi ustrezno uradno odločbo, do koliko centimetrov padca vode je posameznik upravičen. Ob vodi je vladal red, saj je bilo vse, kar je zadevalo Mlinščice, točno določeno s posebnim pravilnikom z. mnogimi členi.... Iz leta 1674 jc ohranjen dokument (prof. Milan Elerin), iz katerega izhaja, da je v tem letu prišlo do spora med nekim Martinom Rodctom in domžalsko sosesko zaradi zapiranja vode na Mlinščici ... Torej je sistem Mlinščic tedaj že deloval. Teh sporov jc bilo zaradi Mlinščic kar nekaj, saj sc njihovi uporabniki žal niso vedno držali zapisanih pravil in reda. Po tem redu so denimo enkrat na leto izpustili vodo iz Mlinščic in tedaj je bila »voda ven«, vsaj tako so rekli. V tem času - običajno je šlo za poletni čas v mesecu avgustu, so morali vsi uporabniki očistiti svoje naprave, urediti okolico, očistiti strugo, zagotoviti čistočo in dostop do obrežja in podobno. V tem času so uporabniki lahko tudi popravili ali posodobili svoje naprave. Včasih so zaradi teh popravili za kak teden tudi podaljšali čas, ko jc bila »voda ven« ... Po pravilniku so vse napake, nered in nedisciplino tudi kaznovali in strogo sankcionirali ... Kasneje so se uporabniki Mlinščic povezovali v vodne zadruge in dokazovali, da zmorejo živeti in delati za skupno dobro in v zglednem redu ... Mlinarji, kovači. Žagarji, fužinarji, lastniki turbin ... Moj pokojni dobri prijatelj Andrej Zaje, ki je živel ob taki vodi Mlinščice v Mali Loki, mi je nekoč na mojo prošnjo, da naj zapiše kaj o svojem življenju oh Mlinščici, zapisal: Pri naši hiši kupljenih igrač ni bilo veliko. Pač pa je bila na voljo igrača, ki je otroci dosti bolj premožnih staršev niso vsi imeli ... Voda, tik ob hiši imenitna igrača: čista, tekoča voda! Mlinščica! Kako zgodaj v mladosti sem jo podzavestno vzljubil. Dobra, čista in neoporečna, da smo jo pi- S li. Kako vabljiva jc bila za ^ štiriletnega otroka! Igral sem se z bakrenim korcem ob njej, z njim, s korcem, smo jo zajemali, jo zlival in se razgledoval po prozorno čistem dnu struge kaj je vse v njej ... Naenkrat se mi spodmaknejo tla pod nogami in Strbunknil sem v vodo... Ko me je za hip izpustila, da sem sc kriče lahko ozrl k bregu, sem videl hlapca Jerneja, kako se je pognal za menoj in me zagrabil zadnji trenutek, preden bi me voda potegnila pod zapornice... Še enkrat se je zgodilo, da sem padel v Mlinščico. Ker sem imel z. vodo že izkušnje, sem se uspel nekako sam izkobacati iz nje, kar je bil za moja leta pravi podvig. Potem sem hišnim obiskovalcem ali strankam v domačem mlinu vedno pripovedoval v svojem otroškem žargonu: »V Mlinščico sem padci, pa sem ven prilezel!« Ja, Mlinščice! Lahko bi bolj cenili možnosti, ki sc nam jih ponujajoče bi poskrbeli za urejen videz obrežij: možnost imeti zdravo in lepo tekočo vodo v bližini ... Pa tudi. lahko bi spoštovali dcjstvo.da so nam jo zagotovili, tO vo-do Mlinščic, davni predni ki izpred petih stoletij! stran 5 KAJ JE NOVEGA Na sprejemu pri županji Bojana -zlata olimpijka Bojana Lavrenčič, učenka Osnovne sole Koje, jc na letošnji specialni olimpiadi na Aljaski osvojila kai dve medalji. Za njen uspeli ji je čestitala tudi županja Cveta Zalokar Oražem in ji v spomin na odlični uvrstitvi izročila tudi praktično darilo, Bojana se olimpiade in vse v /vezi z njo rada spominja in je predstavila kar nekaj utrinkov s tega Čudovitega potovanja, pri obujanju spominov pa so ji pomagali tudi ravnateljica OŠ Roje gospa Marjanca Bogataj, njena razredničarka gospa Stanka Razpotnik ter trener, gospod Primož Ahačič, športni pedagog, ki je Bojani pomagal pri pripravah za tekmovanje s seboj na sprejem je prinesla tudi obe medalji, ki jo bosta še dolgo spominjali na uspešen nastop in prijetno bivanje na Aljaski. Bojana, iskrene čestitke še enkrat! Prostorsko in razvojno urejanje območja D12 Helios Podžupan Občine Domžale Simon Mavsar je za obravnavo na seji Občinskega sveta pripravil informacijo o nameravanem prostorskem ter razvojnem urejanju območja 1) 12 Helios. Omenjeno območje se nahaja v samem jedru občinskega središča. Omejeno jc z. Ljubljansko cesto na jugu, s širšim koridorjem glavne ceste GI-IO na severu, ulico Ivana Pcngo-Va na vzhodu ter ulico Nikole Tesla mimo gostišča Kebcr na zahodu. Območje, ki ga je doslej uporabljal poslovni sistem Helios d.d, meri 24.664 m7. Doslej je bilo obravnavano območje izključno v rabi za proizvodne dejavnosti, izjema je le skrajni jugovzhodni vogal celotnega tlorisa, kjer sc nahaja stanovanjski objekt starejšega datuma. Odločitev poslovnega sistema Helios d. d., da zapusti območje I) 12 ter svoje proizvodne programe organizira na lokacijah Količevo in Vir, omogočil, tla se površine opredelijo z. novim, vsebinsko ter lokacijsko primernejšim namenom izrabe. Zelja sedanjega lastnika, ki je obenem tudi potencialni bodoči investitor v prihodnosti predhodno usklajenega investicijskega projektil, se nagiba v smeri izrabe celotnega prostora za namene pretežno stanovanjske in v manjšem delu poslovne ter storitvene dejavnosti V praktičnem smislu gre za nov kompleks stanovanjskih površin z vsemi internimi in eksternimi elementi, ki jih takšen program vključuje ter zahteva. V primeru izpol- nitve vseh potrebnih pogojev bi potencialni bodoči investitor v obdobju desetih let želel iiii celotnem kompleksu realizirati cca 400 stanovanjskih enot višjega bivalnega standarda s pripadajočimi cca 650 parkirnimi mesti v dveh kletnih etažah. Celotna realizacija projekta bi v izvedbenem smislu potekala v treh funkcionalnih sklopih, z začetkom ob Ljubljanski cesti ter zaključkom ob glavni cesti GI-IO. V tem trenutku ni nobenih zagotovil, da bodo vsi pogoji, potrebni za začetek realizacije projekta, izpolnjeni. Pri njihovem oblikovanju bosta v postopkih prostorskih aktov, prostorsko izvedbenega akta (predviden in zahtevan je poseben zazidalni načrt, ki ga je šele potrebno pripraviti, obravnavati in sprejeti), lokacijske faze priprave projekta, oblikovanja vsebine programa komunalnega opremljanja, določanja vpliva predvidene investicije na kapacitete predšolske in šolske infrastrukture, oblikovanja prometne ureditve itd., sodelovala občinska uprava in občinski svet. U. Ž. Podpisana pogodba Namesto opuščenih tirov parkirišče Kot smo v Slamniku že poročali, si Občina Domžale že dlje časa prizadeva, da bi razrešila enega izmed največjih problemov v centru mesta - problema pomanjkanja parkirnih mest. Po daljših pogajanjih sta se Občina Dom- /alr in Slovenske železnice dogovorila /a podpis pogodbe, na osnovi kateri' bodo urejena parkirišča na opuščenih tirih oh SPI!. S pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti za gradnjo in uprabo parkirišča za osebna vo- zila sta sc podpisnika dogovorila, da Občina Domžale izvede dela gradnje parkirišča za osebna vozila na javni železniški infrastrukturi. Za čas 15 let sc določi brezplačna služnost, po tem času pa strani z aneksom določita ceno najema oz. odplačila služnosti. Podpisana pogodba omogoča nadaljevanje aktivnosti za ureditev parkirišča za več kot sto osebnih avtomobilov ter s tem delno,rešitev problema parkiranja Občinska oprava bo na osnovi javnega razpisa poiskala izvajalca, se prej pa pridobila gradbeno dovoljenja. Načrtovano jc. da bo parkirišče skupaj z javno razsvetljavo dokončno urejeno v letu 2002, v letošnjem letu pa naj bi v proračunu zagotovljenimi finančnimi sredstvi opravili prvi del po-irehnili aktivnosti: odstranitev tirov, ureditev kanalizacije in razsvetljave ter makadamska ureditev parkirišč, ki naj bi bila ograjena. Del udeležencev na zboru občanov h Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata Premalo za odločanje Županja Občine Domžale Cveta Zalokar Oražem je na predlog Sveta Krajevne skupnos- 'h-agoiiielj-Pšata v Osnovni šoli Dragomelj sklicala zbor občanov, katerega namen je bil, da hi občani obravnavali in sprejeli stališče do PObude Sveta KS Dragoincl.j-Pšala za priklju-li|iv naselij »išče in Mala Loka iz Krajevne skupnosti Ihan ter Šentpavel iz Krajevne skup-OOstl Simona Jenka h Krajevni skupnosti Dra-gonulj-Pšata. V skladu n"m Statut Domžale d; "bčiinov ^•Prejemal odločitve, bl moralo biti na z°oru prisotnih naj- lll:'iij pet odstotkov volivcev z. območja K|'a.ievnc skupnosti wagomelj-P$ata. Ker se zbora ni udeležilo 77. člc-Občine bi zbor veljavno 32 občanov in občank, le-lii ni mogel veljavno sklepati. O usodi pobude sem se pogovarjala z g. Jo-žetom Rozmanom, predsednikom Sveta KS Dragomelj-Pšata, ki je o vzrokih za posredovanje pobude županji povedal: Pobude O priklju- čitvi posameznih vasi i/ drugih KS v naSo krajevno skupnost niso nove. /e pred skota.i ali celo več kol dvema desetletjema so se s podpisi o priključitvi h KS Dragomelj-Pšata izrekli vaščani vasi Biš-čc, podobne pobude, ies ilii ustne, smo prejeli tudi iz. Male Loke iz KS Ihan in Šcnlpavki, ki po lokaciji spada bistveno bolj k naši KS kol h KS Simona Jenka. V zadnjih letih so nas na tem območju povezala predvsem prizadevanja za ureditev komunalne infrastrukture. Tako skupiti z Malo Loko. Bisčami in Sentpa-vlom urejamo kanalizacijo, skupna so prizadevanja /a razrešitev zagotovitve pitne vode, skupne so cestne povezave, tudi oddaljenost omenjenih vasi od centrov sedanjih KS je večja " kot na primer od DragomIja. zbližala nas je tudi gradnja avtoceste. sktipiij oblikujemo šolski okoliš. Nenazadnje je združitev tudi Želja nekaterih naših društev, v katerih ze sodelujejo občani iz. omenjenih vasi. Vse tO, predvsem p;i večkrat izražene želje krajanov in kra-jank iz omenjenih vasi, je vodilo Svet KS, da je pobudo posredoval županji. /bor ni uspel, kako naprej? Zal mi je, da je bil prvi zbor občanov neuspešen, vendar bomo delali naprej. V skladu s statutom Občine Domžale bomo skušal; zbrati pel odstotkov podpisov od vseh volivcev v naši KS in jih nasloviti na Občinski svet Občine Domžale, ki bo nato odločili o naši pobudi. Izšla je tudi nova številka vašega krajevnega glasila? 1 elošnjii prva številka našega glasila Dober dan, krajan je izšla v marcu. Na prvi si rani smo pod naslovom Zaupanje na k m t ko predstavili trenutna dogajanja v naši krajevni skupnosti, predvsem pa naslovita' na vse nase krajane in krajankc poziv, da v večji meri zaupajo svetu KS pri njegovem delu - zlasti pri porabi sredstev, zbranih za kanalizacijo, pohvalili pa smo tudi mlade, ki želijo ustanoviti svoje športno društvo. V rubriki Zgodovina našega kraja pišejo o zadnjem duhovniku iz naše župnije g. Francu Pengo-vu, veliko prispevkov o pomladi, materin' skem dnevu, prijateljstvu in drugem pa so prispevali naši najmlajši iz OS Dragomelj. Pozabili nismo niti na čestitke krajanom - jubilantom za okroglo obletnico. Vsem tudi sam čestitam in želim vsem bralcem veliko prijetnega branja Hvala. V. VOJSKA Kdaj bo zgrajena avtocesta? Med najpogostejšimi vprašanji, kijih občanke in občani naše občine pa tudi drugi (zlasti tisti, ki se vsak dan prebijajo skozi našo občino) naslavljajo v zadnjem času name in na druge sodelavce na občini, je vprašanje, kdaj bo zgrajena in končana avtocesta skozi našo občino oziroma na odseku med Šentjakobom in Krtino ter v nadaljevanju do Kompolj pri Lukovici. Ker smo se v zadnjih tednih večkrat srečevali z vodstvom I)ARS-a ter drugimi, ki so zadolženi za gradnjo, je prav, da vam predstavim in pojasnim nekaj najnovejših dejstev in podatkov, (»lede na izjemno zapletene prometne razmere na našem področju, vsakodnevne zastoje in kolone, je seveda zainteresiranost popolnoma razumljiva. Nacionalni program izgradnje AC (spremembe je sprejel Državni zbor leta 1998) predvideva, da bomo v Sloveniji zgradili 518 km novih AC. Do konca leta 2000 so bili zgrajeni 203 km cest. V letošnjem letu se bodo dela izvajala na 259 km AC, v programu za leto 2001 pa je načrtovano, da se bo dokončalo 20 km novih cest. Med njimi bo z.ii naše okolje pomembno, da bo zgrajen Še zadnji del Vzhodne AC Ljubljana (na odseku Malencc - Šentjakob) na delu, ki je bil oviran zaradi objekta Samec, za katerega ni bil urejen odkup -to je pomembno za navezavo proti Dolenjski. Prav tako je načrtovano, da bo dokončan odsek od Šentjakoba do Krtine. Najbolj odgovorni na DARS-ti obljubljajo, da bo to že letos poleti. Seveda si tega želimo tudi mi, ocena pa je, da so dane vse možnosti, dii se to tudi uresniči. Intenzivno potekajo tudi odkupi in delit na nadaljevanju tega odseka od Krtine do Kompolj, kjer naj bi bila tudi cestninska postaja. Ta del naj bi bil končan do pomladi 2002. Občina Domžale s svojimi službami spremlja gradnjo AC skozi naše področje, tako je bila oblikovana posebna projektna skupina, ki sproti razrešuje vse novo nastale težave in probleme. V njej so tudi predstavniki krajevnih skupnosti, ki jih moram za njihovo delo še posebej pohvalili, saj so zelo aktivni in smo skupaj že oblikovali vrsto rešitev, pa tudi zahtev. Najeli smo tudi Zunanjo institucijo (Conslructo consalting), ki pr;iv tako spremlja potek gradnje in opravlja nadzorno funkcijo v interesu občine. Predstavniki občine Domžale smo se pred 14 dnevi srečali tudi z direktorjem DARS-a g. Janezom Božičem in mu predstavili nekaj najbolj problematičnih tem. Jako smo opozorili, da je potrebno premišljeno in strokovno rešiti bodoče križišče na Ze-lodniku, ki bo po izgradnji prvega odseka lahko povzro čilo velike zastoje, saj jc prehodnost majhna. Menili smo, da je najbolj ustrezna rešitev ogradnja kržišča, ki omogoča neprekinjeno odvijanje prometa. Takšna rešitev pa bi bila pomembna tudi zaradi bodoče izgradnje povezovalne ceste med /elodiiikoin in Vodicami Veliko zaskrbljenost smo predstavniki občine izrazili v zvezi z prepočasno gradnjo povezovalnih cest in ukrepih na cestah lokalnega pomenil. Potrdili so nam, da s povezovalno cesto med Zaborštom do križišča pri Tosami in z navezovalno cesto do mostu pri Kamniški Bistrici ne bo večjih težav. Bo pa pnslo do zamude pri gradnji ceste od križišča pri Tosami do tovarne Helios. saj zanjo se ni bil sprejet lokacijski načrt. Na področju Pšale je največji problem nova povezovalna cesta do Podgorice. Na odseku, ki poteka skozi našo občino so pridobljena potrebna zemljišča, zataknilo pa se je pri zemljiščih, ki ležijo na področju občine Ljubljana. Prav tako Se ni sprejeta dokončna ureditev cest na področju Šcnlpavla in Male Loke. Tu bomo skušali doseči, da bodo sprejele rešitve, ki so postopkovno se mogoče in bi bile za lokalno prebivalstvo bolj primerne. Od predstavnikov DARS-a smo tudi zahtevali, da pristopi k sofinanciranju dodatnih protipoplavmh zapornic na področju Gorjuše pri Dobu. Zanje je dano ustrezno strokovno mnenje, ki opozarja, da obstoječi ukrepi niso zadostni in bi lahko povzročili poslabšanje protipoplavne varnosti za objekte na Gor-juši. Pričakujemo, da bo investitor to zahtevo sprejel. V proračuu občine pa smo že planirali svoj delež potrebnih sredstev. Na pogovoru se je odprlo tudi vprašanje števila izvozov iz AC na področju naše občine. Kot je znano je bil v fazi sprejemanja Uredbe o izgradnji AC ukinjen izvoz v Dragomlju, na novo pa je bil načrtovan izvoz pri Studi. Ta izvoz jc sicer v uredbi, v resnici pa ne bo zgrajen v prvi fazi. Načrtovano jc, da naj bi se po odprtju AC izmerili prometni tokovi in v primeru prevelike obremenjenosti izvoza v Zaborštu (ki bo potekal mimo Športnega parka in naprej mimo bivšega Toka po Karantanski ulici do križišča s Savsko in Ljubljansko ulico v centru Domžal) zgradi v naslednji fazi izvoz Studa. Naša ocena je, da bo edini obstoječi izvoz za Domžale povzročil na tem delu večje zastoje in navezava ni primerna za količino prometa, ki ga pričakujemo. Zato jc občina že naročila izdelavo lokacijskega načrta za rekonstrukcijo in razširitev legii odseka. Prav tako pa bomo tudi ocenili, ali ne bi bilo najbolj primerno, da bi občina do jeseni tudi dala pobudo, da se pristopi k realizaciji gradnje izvoza v Studi Investitor se jc s posebno pogodbo tudi zavezal, da bo na lokalnih cestah izvedel vrsto ukrepov, ki bodo povečali varnost. Ti ukrepi so za nas v občini izjemno pomembni, ocenjujemo pa, da je pri tem prišlo do prevelikih zastojev in zamud. Omenjeni ukrepi bodo v razpisu šele zdaj, v zadnji fazi gradnje. Kot občina bomo vztrajali, da sc čim prej izvedejo in zgradijo. Za občino Domžale je zaradi poplavne ogroženosti tudi izjemno pomembno, da se zgradi zadrževalnik Drtijščica. V njem bo lahko akumulirane okoli 6 milijonov .'?? vode in je izjemnega pomenil za poplavno varnost Krtine. Doba, Podrečja in posredno tudi za celotno porečje Kamniške Bistrice. Zadrževalnik sc že gradi, dokončan pa naj bi bil do pomladi 2002. Vsekakor je gradnja Af skozi naše področje največja investicija zadnjih desetletij. Njeno dokončanje vsi nestrpno pričakujemo, saj se bo prav gotovo močno povečala prometna varnost v n.isi občini, ob tem pa bodo nastale tudi možnosti, da se lotimo številnih nujnih prometnih ukrepov na cestah v naši občini (npr. ureditev križišča pri nadvozu kot glavnega vstopa v mesto Domžale, ureditev križišča pri Depali vasi ...). saj so ti zaradi preobremenjenosti ceste M-10 blokirani. Torej: ko boste v naslednjih mesecih stali v koloni in sc jezili zaradi gostega prometa skozi našo občino, imejte v mislih, da bo vendarle kmalu bolje. CVEtA ZALOKAR-ORAZEM, županja Ohranjanje kulturne dediščine tudi v vrtcu Kako je nastal projekt? V začetku Šolskega leta so sc tri vzgojiteljice Vrtca Urša odločile, da pristopijo k projektu Ohranjanje kulturne dediščine. Jelki Otrin, Marti (iostič in Urški Vovk so se takoj utrnile ideje o vsebini, vendar pa so projekt dograjevale s pomočjo zunanjih sodelavcev in staršev od meseca oktobra dalje. Glavni cilj jim je bil, da Otroci spoznajo različne praznike in običaje na Slovenskem, šc posebno pa v naši občini. Vzgojiteljice so k delu pritegnile tri skupine otrok v Sta* rasti od 4-5 let, saj jc za otrokov razvoj pomembno zgodnje odkrivanje njihovih sposobnosti. Lahko rečem, da so bili otroci zeta navdušeni nad vsebino projekta Posledično lahko zatrdimo, da v svoji okolici kasneje prepoznajo elemente projekta. Najprej so projekt predstavile staršem v Vrtcu Urša preko ustvarjalnih delavnic na prvi spomladanski dan. Glede na izredno zanimanje otrok tn navdušenje staršev so se odločile, da znanje predstavijo tudi širši javnosti V tem'času so od Zavoda RS za šolstvo dobili ponudbo o možnosti prijave vrt-čevskih dejavnosti v Celju na Festivalu vzgoje in izobraževanja, ki bo od 10-15. aprila. Na festivalu bo projekt predstavljen na razstavnem prostoru preko fotografij izdelkov in praktičnega prikaza posameznih vsebin, vzporedno pa ho potekalo predavanje pod vodstvom vzgojiteljice Jelke iz Domžal je predstavila klekljanje in iz vseli zbranih izdelkov so v vrtcu zc pripravili razstavo. - V Galeriji Len-ček so si ogledali izdelavo Iccta in samo galerijo ter izdelke v njej. V vrtcu pa so se preizkusili v posli-kavi srčka na blagu in iz mase. In kaj je bila posledica napornega dela vzgojiteljic in ostalih mentoric? Petelinčkova in Polžkova skupina je odšla na nastop v OS Roje. kjer so prepevali, zaplesali in predstavili ljudsko pravljico Mojca Po-kraculja. Veselo so pustova-li in se pogovarjali o kurentih, čarovnicah in v tem stilu tudi okrasili svojo igralnico. Naslednja tema je bila ' priprava na praznovanje Gregor- Otrin o sami tematiki z naslovom »(XI slame do slamnika«, s čimer bo naša občina šc bolj prepoznavna v slovenskem prostoru. In kdo so sodelovali poleg vzgojiteljic Vrtca Urša? - Tilka Prosene z Vira jim jc pokazala izdelavo cekarja za narodno nošo. - Otroci iz vrtca Ihan in folklorna skupina Kulturnega društva so zaplesali nekaj narodnih plesov ob spremljavi Plahut-nika, ki je igral na citre. - Kako so predli na kolovrat in pletli iz volne včasih, sta jim prikazali Marjanca Vavpctič in Francka Kotnik. - Rozalija Klopčič jevega. Ves teden so se pogovarjali o običaju, izdelovali Gre-gorčke, prepevali, plesali. ogledovali knjige o pticah, jih opazovali ... V tem tednu so s starši izdelovali bula-rice, čakajo jih šc zajčkovi dnevi z izdelovanjem pisanic. Za nadaljevanje projekta imajo šc veliko načrtov in idej. Od obiska in ogleda Budnarjeve domačije si želijo, da bi otroci del ponujenega doživeli na svoj način. Tako se bo delo vrtca in sodelovanje z. zunanjimi sodelavci obrestovalo in ne bo vse. kar je že bilo, pozabljeno. Popoldanski pozdrav pomladi ludi otroci popoldanske priprave na šolo iz Vrtca Domžale (enoti Savska in Krtek), smo s pozdravom pomladi presenetili in obenem razveselili svoje starše. Za začetek so otroci peli pesmi ter zraven tudi zaplesali, povedali nekaj deklamaeij in se ob vsem tem zelo zabavali. kaj domišljije, dobro voljo pa so seveda vsi prinesli s seboj. Med samo delavnico smo se vsi skupaj Da pa je bilo vse še bolj zanimivo, so pokazali tudi, kako se igrajo razne gibalne igre. Zanimivi so bili izrazi na obrazu staršev, saj so zelo uživali in sc prepustili čustvom. NaSc druženje pa smo nato nadaljevali z likovno delavnico, kjer so starši, pod budnim očesom svojih otrok, slikali na steklo, tekstil ter izdelovali rože iz kartona, ki so jih nazadnje šc pobarvali z vodenimi barvami. Potrebno je bilo uporabili kar ne- zabavali ter sproščeno pogovarjali Otrokom je bilo to popoldne nadvse všeč. saj vendar ni lepšega, kot če te v mali šoli obiščeta tvoja starša in izvajata delo pod tvojim nadzorom. Hvala starši, da ste se odzvali našemu povabilu, saj imamo zdaj šc večjo motivacijo za nadaljnje delo. SONJA PAVLISIC Obiskal nas je pisatelj Primož Suhodolčan Ob zaključku bralne značke nas je v Osnovni šoli Dob obiskal znani slovenski pisatelj Primož Suhodolčan, ki se letos ponaša z najbolj brano knjigo po izboru slovenskih bral- Primož Suhodolčan jc izjemno nadarjen in zelo berljiv pisatelj, ki ga poznajo vsi naši najstniki, pa tudi mlajši bralci, saj je s svojimi knjigami Košarkar naj bo. Kolesar naj bo in Ranta vrača udarec, torej s knjigami o dolgonogem fantu Ran-ti in njegovih prijateljih Smodlaku in Metki, presenetil in navdušil bralce. S svojimi knjigami, polnimi hu- morja, je pripravil bralce. da so izklopili televizijo in sedli h knjigi in se ob tem do solz nasmejali. S sproščenim nastopom jc zabaval in nasmejal šolarje, od prvega do osmega razreda, ki so letos z veseljem brali knjige za bralno značko. Predstavil je nekaj svojih knjig, se pogovoril z bralci in jih navdušil s svojimi zanimivimi in zabavnimi domislicami. Najmlajši bralci, ki Rante šc ne poznajo, pa so pisatelja navdušeno spraševali o Petru Nosu, ki ga z veseljem berejo na straneh Cicibana in v knjigah iz zbirke založbe Karantanija Ob zaključku prireditve so bralci poprosili pisatelja šc za podpis in mu obljubili, da bodo še naprej radi brali in te obljube smo bili veseli tudi učitelji. Sproščen in zabaven pisatelj Primož Suhodolčan bo prav gotovo pripomogel k večji bralni zagnanosti TATJANA KOKAU Jerca Mrzel na Osnovni šoli Dob Znana gledališka umetnica Jerca Mrzel je konec marca obiskala našo šolo in nam popestrila prihod pomladi, materinski dan in obletnico Prešernovega rojstva. Vse tO smo združili v kulturni prireditvi pod vodstvomm mentorice Marte Kcržan. Otroški in mladinski pevski zbor, ki ga vodi glasbena učiteljica Flizabcta Kunavcr. je zapel bogat in pester program in navdušil zbrane obiskovalce, ki so v velikem številu napolnili telovadnico. Umetnica Jerca Mrzel je zapela uglasbene Prešernove pesmi in nas s svojim čistim in toplim glasom napolnila z. mislijo na pesnika, na njegovo življenje in delo. Gospa Jerca Mrzel jc med svojim nastopom spregovorila s poslušalci in v prijetnem in neprisiljenem pogovoru položila ljudem na dušo misel, da spoštujmo svoj jezik in bodimo samozavestni, kot je bil Prešeren. Ob zaključku prireditve so učenci iz. 2. razreda izrekli mamam še prijazno voščilo ob prazniku in obiskovalci so se razšli obogateni s čudovitim umetniškim doživetjem. T. K. Na OS Roje smo odprli šolska vrata V sredo - 27. 3. smo na OS Roje povabili vse starše, predstavnike občine, Zdravstvenega doma, Centra za socialno delo, ravnatelje vrtcev, osnovnih šol in druge, da bi jim pokazali naše delo. Odziv je bil kar velik in gostje so z nami preživeli nekaj ur. Najprej so sc dejavnosti odvijale po razredih. Starši so se v glavnem zadrževali v učilnicah, kjer so njihovi otroci, ostali gostje pa so se sprehodili po vseh prostorih naše šole. In kaj sc jc dogajalo? V oddelkih vzgoje in izobraževanja so se lega dne lotili vode. Prelivali in prenašali so jo v lončkih, si umivali roke in pomivali posodo, ugotavljali, katera je topla, mrzla, umazana, čisla, pihali mehurčke, delali dež, točo in občasno tudi grom. V tretji stopnji vzgoje in izobraževanja pa so risali lik žene. Ta dan smo namreč pripravili tudi proslavo za mame, ki so imele svoj praznik dva dni prej - 25. marca. Bojana je ženo izrisala zelo natančno in v roko ji je dala cvet. Tako si verjetno predstavlja svojo mamo, ki je ni več. Prvi in drugi razred sta se združila in cvetove za mame izdelala iz. slanega testa. Povedali in zapeli so tudi vse pomladne pesmi, ki so se jih naučili. V ostalih razredih so: pokazali znanje o svojem telesu, delali na računalnikih, se šli kviz. kot pri Jonasn, oblikovali iz. gline, izdelovali papir, delali poskuse, sestavljali električni zvonce, pekli pecivo, dramatizirali berila ali imeli pouk kot vsak dan. Po uri in pol smo se vsi zbrali na proslavi. Naučili smo sc veliko pesmic za mame, a nismo mogli vseh povedati. Učencem in predvsem njihovim mamam je bilo hudo zaradi tega. Vsi iz. oddelkov vzgoje in izobraževanja pa so sc lahko izkazali v telovadnici na poligonu, kjer so gostom pokazali kako razvijajo in krepijo svoje telo. Poligon je pripravil učitelj za telesno vzgojo v sode- lovanju oddelčnih učiteljic in njihovih pomočnic. v delavnici za tehnični pouk pa je bila še priložnostna razstava izdelkov iz ličknnja, gline, blaga in lesa. Izdelki so bili iz različnih razredov. Naša fizioterapevtka jc kazala svoje delo z. učenci. O tem sta povedali tudi psihologinja in logopcdi-nja. Gospa ravnateljica je dejavnosti žc prej uskladila, ta dan pa je vodila goste po šoli in skrbela, da jc vse potekalo nemoteno, vzpodbujala in hvalila »staro in mlado«. To obvlada. Z dnevom odprtih vrat smo začeli lansko leto in bomo nadaljevali tudi v bodoče. Želimo, da okolje bolje spozna naše delo in nam zaupa. V imenu vseh zapisala ALBINA KOŠIR saša kos nm OŠ Rodica nagrajena na natečaju vodni detektiv Inštitut /.a celostni razvoj in okolje (ICRO) iz Domžal je 22. marca ob svetovnem dnevu voda v prostorih Ministrstva za okolje in prostor v Ljubljani pripravil sklepno prireditev za učenec in mentorje osnovnih šol in vrtcev, ki so bili nagrajeni pri njegovem projektu Vodni detektiv. letošnji natečaj, ki je potekal pod vodstvom mag. Marte Vahtar in Dcborah Zupan, je bil Ze četrti in je imel naslov Pitna voda. Obilje voda je ena največjih prednosti Slovenije v novem tisočletju, ki se je premalo zavedamo. Zato jc nujno poglobiti znanje o vodi, vodnem in obvodnem prostoru, možnostih njene rabe ter pomenu njenega varovanja; takšno izobraževanje pa začnemo že pri otrocih. Mladi vodni detektivi se učijo v svojih okoljih paziti na tO, da bodo vode ostale čiste in obvarovane pred onesnaže- OŠ Rodica se vsako leto udeleži natečaja in jc pri tem zelo uspešna letos sta bili nagrajeni obe stopnji: razredna in predmetna. Pripravili smo literarne in likovne prispevke ter raziskovalne naloge, v katerih smo opisali problematiko piine vode v našem kraju. Otroci namreč zc zelo veliko vedo o pitni vodi in se zavedajo, da bomo morali ljudje bolj skrbeti za vodne vire, da bodo ostali čisti. Akcija je pomembna zaradi svojega poslanstva, saj združuje otroke in učitelje pri skupnem projektu. Mladi si tako pridobijo pripravljenost in sposobnost zavzetega in odgovornega, okolju in soljudem prijaznejšega delovanja v vsakdanjem življenju. Gre za tako imenovano vzgojo za traj-nostno prihodnost, kar izhaja tudi iz Uneseove opredelitve. Priznanje nam pomeni spodbudo za nadaljnje delo in vključevanje v programe varovanja naravne in kulturne dediščine. Vliva nam optimizem, saj bodo ti mladi že čez. nekaj let odločali o usodi voda. ANICA CRNE IVKOVIC Lorjna Smolnikar iz 4. C, Kaja Prosene in Špela Svetlin iz 5. A OŠ Rodica na podelitvi priznanj Predstavljala sem vodne detektive OŠ Rodica Voda spremlja vsak začetek življenja in je pogosto tudi vzrok njegovega konca. O vodi smo se pogovarjali in jo raziskovali tudi učenci in učenke naše šole. Pri tem smo bili tako uspešni, da smo bili nagrajeni in so nas povabili na podelitev priznanj Vodni detektiv. Predstavljala sem učen- ce razredne stopnje, Kaja in Špela pa predmetno stopnjo. Četrtek, 22. marec, je bil deževen, prav idealen za praznovanje svetovnega dneva voda. Mene in ostalih otrok, ki smo sc udeležili priredil ve v Ljubljani, ni to prav nič motilo. Z zanimanjem smo sodelovali na kvizu, ki so nam ga pripravili. Oblečeni v majice Vodni detektiv so nas povabili na (Kler in nam čestitali. Dobili smo priznanja in knjižne nagrade. Bili smo ponosni. Novinar z. ljubljanskega radia nas je intervjuval. Zanimalo ga je naše delo. Po končani prireditvi smo sc z. avtobusom odpeljali v Pivovarno Union. Ogledali smo si postopek polnjenja vode v plastenke in pivovarski muzej. Všeč mi je bil film, ki prikazuje začetek in razvoj te pivovarne. Z zanimanjem sem poslušala tudi vodiča, ki nam jc razlagal, kako je bilo s pivovarstvom včasih. Ekskurzijo smo nadaljevali v tovarno Lek Tu so nas pogostili z okusnim kosilom. Popoldne nas jc razveselilo sonce in odpeljali smo se v Vodarno Kleče, lit je dispečerski center za celotno glavno mesto. Vodič nam jc povedal nekaj zanimivih stvari o ljubljanskem vodovodu. Predvajali so nam izobraževalni film o vodovodu in kanalizaciji. Posebno razburljiv pil je bil spust dvajset metrov pod zemljo, kjer smo si ogleda li črpališče. Dan je bil zanimiv, izvedela pa sem tudi veliko novega. Vesela sem. da sem lahko predstavljala našo šolo na tej prireditvi. LORINA SMQLNIKAR 4. C OS Rodica Ljudsko izročilo v vrtcih V enotah vrtca Domžale že dalj časa vključujemo ljudsko izročilo v življenje in delo naših otrok. Pa naj hodu to pregovori, spoznavanje običajev, plesov, iger. Posebno zavzeto so se ljudskemu izročilu posvetili v vrtcu Krtek Ihan, kjer imajo celo folklorno skupino, kjer pod vodstvom Vilme in Mete skupaj uspevajo ohranjati ljudsko izročilo. »Velika medvednica« v OŠ Ihan Pri medvedih je menda tako, da se najprej prebudijo iz zimskega spanja, nato pa praznujejo pomlad, ki jo poimenujejo »Velika medvednica«. V 2. razredu OŠ Ihan so vso zimo pridno delali, praznovanje pomladi pa so vseeno poimenovali kakor medvedi. Namenili so jo dnevu žena, materinskemu prazniku. družini in prihodu pomladi. Vabilo je bilo namenjeno vsem staršem in nestrpno smo čakali. Na dan prireditve jc bila učilnica pripravljena v »medvedjem duhu«. Bila jc polna medvedov raznih velikosti, izvedb in materialov. Novih, Sc z mehkim kožuhom, kakor starih in oguljenih. Najstarejši jc dopolnil že 45 let. Otroci so pripovedovali medvedje dogodivščine, zaigrali »Medved išče pestunjo«, zapeli in recitirali pesmi in Urška nam jc zaigrala na kitaro. Vsak je imel svojo vlogo in vsi so jo dobro opravili, starši pa smo z. navdušenjem zaploskali vsakemu. Zadnji del je bil namenjen poslika vanju glinenih loncev. Poslikali smo vsak svojega in pri tem smo bili zelo zavzeti in ustvarjalni Domov smo odšli zadovoljni in ponosni na svoje otroke ter veseli, da imamo otroke vključene v šolo, ki nam omogoča taksna prijetna druženja. JANA PIRMAN Tako so v aprilu zii otroke Vrtci Domžale pripravili nastop. Vzgojiteljica Vilma je spretno predstavila narodne noše, v kalere so bili oblečeni člani folklorne skupine. Predstavila jc tudi instrument citre in citrarja Tomaža Plahutnika. Tudi na harmoniko ni pozabila, nanjo nam je zaigrala Meta. Gledalci smo uživali ob plesnih spretnostih otrok, poseben užitek pa je bilo prisluhniti spremljavi eiter in harmonike. Otrokom, ki so nastopili, je bilo videti, da uživajo, nam gledalcem pa je bilo seveda všeč vse, kar smo videli in slišali, ter se tudi nekaj novega naučili. Ob koncu nastopa nam je Tomaž na citre zaigral še nekaj narodnih pesmic, mi pa smo z veseljem prepevali in ga spremljali s ploskanjem. Ugotovili smo, da poznamo kar veliko ljudskih pesmi in obljubili smo, da se jih bomo naučili Sc več. Hvala vsem, ki ste sc trudili, da sle nam pripravili zanimiv program in še naprej veliko uspehov pri ohranjanju folklore. Želimo si še več takih nastopov. VANJA (vrtec Palček) stran Ekologija! Kaj lahko porečemo oh besedi ekologija? To je veda, ki se ukvarja predvsem /. okoljem in ravnanjem z njim. Okolje v zadnjem času ljudje čedalje bolj uničujemo in to pov/.roča ekološke katastrofe - kot so poplave, potresi in še kaj bi se lahko našlo. Ozonska luknja je zaradi človeških posegov v okolje vse tanjša. Kaj pa v občini Domžale? Zelo dobro je organizirana akcija ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v okviru projekta Grini. Večina ljudi projekt IZ ŽIVLJENJA EN DELA POLITIČNIH STRANK ZeleifL Stutidft podpira, a kaj ko se najdejo izjeme, ki ločenega zbiranja nc upoštevajo in mečejo odpadke vse povprek. Velik problem pa je ludi iskanje nove lokacije smetišča, saj je deponija v Dobu z,e preobremenjena. Najboljša lokacija naj bi bila v okolici Prcvoj - prevojske gmajne, s čimer pa sc naša Stranka zelenih in se kdo od krajanov ne strinja. Velik problem so tudi tovarne, saj onesnažujejo tako zrak kot vode. V javnosti sc ta podjetja kažejo kot ekološko naravnana, kar pa sploh nc drži, saj se marsikateri občan pritožuje nad smradom in onesnaženostjo potokov, rek npr. Kamniške Bis- trice, ki je žal že v četrtem kakovostnem razredu, kar je zaskrbljujoč podatek. Probleme v okolju pa povzročajo tudi nekateri drugi obrati. Zaskrbljujoči podatki so tudi pri analizah odplak in odpadnih vodit pri planinskih kočah, saj imamo v Sloveniji le štiri koče s čistilnimi napravami. Tako prihaja do onesnaženosti okolja z dizelskimi agrcgiiti ter odpadnimi vodami in z odlaganjem odpadkov v njihovi bližini. Problem v domžalski občini so tudi divja odlagališča, ki pa so sc z. delom komunalnih inšpektorjev močno zmanjšala, kot tudi promet in njegova ureditev Icr vse večja gradbišča, ki prinašajo dobiček občini nc pa okolju, lak primer je gradnja avtoceste in njenih priključkov, kot tudi samih obvoznih poti, ki pa povzročajo mnogo preglavic. Veliko pritožb v zadnjem času prihaja tudi na račun centralne čistilne naprave v Domžalah, katere smrad sc ob prihajajočem slabem vremenu šc bolj odraža -pritožbe pit so tudi na obratovanje in plačevanje takse. Veseli pa podatek, da imamo tudi v Občini Domžale osnovno šolo, ki jc zelo uspešna v skupini eko Sol Sirom po Evropi. To je Osnovna šola Rodica. Torej, ohranimo okolje takšno, kot jc, ter ga nc uničujmo!!! URBAN ŽNIDARŠIČ Stranka zelenih Občinski odbor Domžale Pred 7. kongresom SDS Ustvarjamo Slovenijo vrednot 19. maja bo v Celju potekal 7. kongres SDS, ki bo nekako logično nadaljevanje kongresa v Portorožu. Kongres ne bo sprejemal novega programa, bo pa dopolnil sedanjega z nosilno resolucijo, volilo se bo tudi nove organe stranke. Domžalski odbor SDS bodo na podlagi velikega števila članov na kongresu predstavljali kar 4 delegati. Socialdemokrati pa z žalostjo ugotavljamo, da so pozitivne vrednote in energija, ki jc vzplamlcla ob izboritvi samostojne države, izgubila žar. namen, cilj. (Pre(dolgoletno vladanje LDS-a je med drugim pokazalo mnoge zgrešene naložbe, upad življenjskega Standarda, poslabšanje socialnega stanja državljanov. Pozitivne vrednote, kot so npr. poštenost, zvestoba, prijaznost in preudarnost so pod vladanjem LDS-a nadomestile pehanje za dobičkom, ustvarjanje materialnih dobrin na račun ostalih, sivo ekonomijo, by-pass podjetja za prelivanje kapitala, stečaje mnogih podjetij in s leni povečano nezaposlenostjo, neupoštevanje ustavnih odločb, neupoštevanje rezultatov referendumske volje ljudi in če gremo v malo bolj aktualne zadeve, možnost umetne oploditve za ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov občinski odbor Domžale čestita vsem delovnim ljudem, občankam in občanom ob prazniku dneva upora proti okupatorju in prvem maju, začetku boja za človekove pravice Predsednik: Pavel Pevec vil' Svobothti Sindikati w Sloveniji: AAAAAAM VABIMO VAS NA TRADICIONALNO SREČANJE, 30. APRILA 2001, OB 20. URI, NA VIRU, OB BUKOVĆEVI CESTI OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS DOMŽALE šd budničar količevo Želimo vam lepe prvomajske praznike Obvestilo nekdanjim delavcem Se vedno lahko vložite zahteve Tudi v Slamniku smo že večkrat zapisali pogoje in obvestili nekdanje prisilne delavce iz časa nacizma 0 izplačilu odškodnin, ki jih v Sloveniji Društvo izgnancev Slovenije ureja prek Mednarodne organizacije za migracije (IOM) v Ljubljani. Ponovno ponalisku jemo del obvestila o prisilnih delavcih, ki so upravičeni do izplačila odškodnin: "Osebe, ki so bile v svoji domu vini ali zunaj nje v koncentracijskem taborišču, getu ali zaprle v kakem drugem zaporu s primerljivimi tazmerami in prisiljene v suženjsko delo; • Osebe, ki so bile odpeljane iz. sv"jc domovine v Nemčijo ali na "zemlje pod nemško okupacijo in Pfisiljehe delati za podjetje aH javne službe ter so živele v težkih razmerah; •Osebe, ki so bile odpeljane iz sv"je domovine v Nemčijo ali na "zemlje pod nemško okupacijo in Prisiljene delati v kmetijstvu: * Osebe, na katerih so bili izvajani medicinski poskusi ter osebe, ki N" bile kot otroci nameščene v do- 1,1,1 z:i otroke suženjskih in prisilnih delavcev in je bilo njihovo duševno ali telesno zdravje zelo prizadeto; • Starši otroka, ki je umrl v domu za otroke suženjskih in prisilnih delavcev • Osebe, ki so zaradi rasnega pre ganjanja v obdobju nacizma izgubile premoženje Ob neposredni udeležbi nemških podjetij in zaradi kraja svojega bivanja ali ker niso imele dostopa do informacij o premoženju in niso mogle prejeli plačila ali vložiti zahtevka po prejšnjih nemških odškodninskih zakonih; • Preživeli zakonec In otroci lahko vložijo zahtevek za enake deleže morebitnega plačila za suženjsko ali prisilno tlelo, osebno poškodbo ali smrt otroka, ki bi ga sicer dobila izplačanega oseba, ki jc umrla po vključno 16. februarju 1999. Delno izpolnjene obrazce IOM ste nekateri prisilni delavci prejeli po pošli in jih po izpolnitvi že posredovali naši kr.ijcvni organizaciji ki jih jc po overovitvi s strani g. Jožeta K vedra, predsednika krajevne organizacije Domžale, posredovala Društvu izgnancev Ob tem bi radi opozorili vse nase člane in članice - nekdanje prisilne delavce v času nacizma, ki še niso dali oz. izpolnili še nobenih veljavnih obrazcev O prisilnem delu. da to čim prej storijo. Obrazce dobile na sedežu krajevne organizacije, kjer dobite tudi vse informacije vsiik petek od 13. do 14. ure. Hkrati vas obveščamo, da je se nekaj prostih mest v avtobusu, s katerim se odpravljamo na prireditev ob obletnici osvoboditve taborišča Mauthausen. Vse informacije dobite na tel. 04 234-65-05. Prijetne majske praznike! D. JI SLS ^ SKD Slovenska ljudska stranka OO SLS«SKD Slovenska pudska stranka Domžale Vabi svoje člane in simpatizerje na 1. redni občni zbor, ki bo v soboto, 12. maja2001, ob 18. uri v gostišču KOVAČ na Količevem. Ob tem družabnem srečanju bomo skupaj oblikovali naš program ter začrtali nadaljnje delo v občini Domžale. Z nami bo tudi naš predsednik mag. Franci But. ____Vabljeni!___ SDS Socialdemokrati Slovenije samske ženske, kar zadnje čase tako vneto zagovarja domžalska županja (očitno šc nc more iz kože ZL, čeprav je sedaj Članica LDS). Po opravljeni analizi zadnjih državnozborskih volitev je jasno, da v kratkem nc bo prišlo do bistvenih sprememb v razmerju političih sil, predvsem zaradi izmaličenega proporcionalnega volilnega sistema. Jasno jc postalo tudi to, da je SLS + SKD dokončno prešla v tabor tranzicijske levice. Zato je potreben drugačen pristop. Mnoge uspešne rešitve se čez čas izčrpajo in potrebne so nove. Obstajajo problemi nacionalnega pomena, ki jih jc potrebno najprej ovrednotiti, ugotoviti njihove razsežnosti in potem najti odgovore. Pri skupnem iskanju potrebnih rešitev sc zavedamo, da se prihodnost še ni zgodila. Vsi smo odgovorni zanjo in vsi smo poklicani, da jo oblikujemo. S tem namenom je napisan politični program SDS za 21. stoletje. Socialdemokrati se zavzemamo za družbo svobodnih in dejavnih posameznikov, ki sprejema in varuje delovanje prostega trga, hkrati pa lajša njegove socialne posledice. Prosti trg in njegove zakonitosti omogočajo učinkovito gospodarjenje, tehnološki razvoj in gmotni napredek, vendar ustvarjajo tudi velike socialne razlike, ki bi brez demokratičnih popravkov ogrozile vsestranski duhovni in gmotni razvoj družbe in nazadnje tudi prosti trg sam. Demokracija vzpostavlja enakopravno politično odločanje ne glede na socialni položaj človeka in s tem omogoča smiselne popravke pri delitvi dobrin, ki izhajajo iz svobodnega delovanja trga. Strateški cilj SDS je ustvarjanje nove kakovosti življenja in ne politična oblast za vsako ceno. Več demokracije, spoštovanja človekovih pravic in medsebojnega spoštovanja, gospodarske učinkovitosti, svobode in solidarnosti. Politična oblast za SDS ni končni cilj in gola menjava elit oziroma zamenjava »njihovih« z »našimi«. Politično oblast v SDS sprejemamo kot sredstvo, s katerim bomo v skupno dobro ustvarili podlago za večjo in širšo udeležbo pri odločanju različnih, tudi doslej odrinjenih slojev in posameznikov. Vsi ljudje se rodimo enakovredni, ne glede na raso, vero, spol ali socialno okolje. Čeprav sc vsak posameznik rodi v družbo, ki ima že izoblikovane značilnosti, pravila in vrednote in se jim prilagaja, to ne pomeni, da ne more vplivati na njihove spremembe. Vsak posameznik lahko prispeva skupnosti, v kalen živi, svoj delež. Dobre pridobitve je treba ohranjati, hkrati pa jc tudi doseganje družbenih sprememb v interesu ljudi in ob njihovem dejavnem sodelovanju možno ter potrebno. Pri tem izhajamo iz temeljnega načela, da mora biti vsakomur zagotovljen vpliv na sprejem vsake odločitve, ki ga prizadeva. To omogoča DEMOKRACIJA, ki ne pomeni le vladavine večine, temveč tudi enakopraven in strpen dialog na podlagi racionalnih argumentov ter varstvo interesov manjšin. Svojemu namenu lahko služi le, če vključuje najširši krog ljudi in se izraža na vseh področjih družbenega življenja. Zato zavračamo izključevanje žensk, mladine, ostarelih, revnih, invalidov ter etničnih, verskih, spolnih in drugih manjšin ter drugih kakor koli na rob odrinjenih ali drugače prikrajšanih ljudi. Posebno pozornost posvečamo neorganiziranim in šibko organiziranim skupinam. Čeprav je politična parlamentarna demokracija temelj za vse preostak oblike demokracije, pa sama po sebi ne zadošča. Zavzemamo se za širitev demokracije na vsa področja družbenega življenja. Naše geslo Ustvarjamo Slovenijo vrednot pomeni nov mejnik, novo možnost, da državljanom in državi ponudimo tisto, za kar je pod vladavino LDS-a prikrajšana. JANEZ STIBRIČ Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije Kam in kako na letni dopust? Na podlagi 2. člena Pravilnika o koriščenju počitniških kapacitet Območne organizacije ZSSS Domžale objavljamo razpis za letovanje v počitniških objektih v letni sezoni 2001. DELAVCI - člani sindikata, ki želijo letovati v počitniških kapacitetah Območne organizacije ZSSS Domžale, SE PRIJAVIJO pn pred ledniku sindikata podjetja oz. zavoda ali v pisarni Območne organizacije ZSSS Domžale, Ljubljanska 70/1 do 27. aprila 2001. CENE LETOVANJA (v SIT) 25.6. do 25.8.2001 15.6. do 25.6. in 25. g. do 15.9.2001 LUCIJA (Portorož) počitniška prikolica 5.000,00 2.500.00 FIESA (Piran) počitniška prikolica 5.000,00 2.500.00 STELLA MARIŠ (Umag) 5.000,00 2.500,00 PREMANTURA* (Pula) počitniška prikolica 4.700,00 2.500,00 JEŽEV AC (Krk) počitniška prikolica. 4.700,00 2.500.00 BOHINJSKA BISTRICA počitniška garsonjera 3.500,00 2.500.00 KRANJSKA GORA** soba v Porentovem domu 4.000,00 * V Prcmanturi si pridržujemo pravico do odpovedi letovanja oziroma spremembe kraja (kampa) letovanja. ** V Kranjski Gori tudi izven sezone velja enaka cena. STROŠKE LETOVANJA v sindikalnem počitniškem objek tu poravnavajo koristniki v največ treh obrokih. V ceno je vštet DDV po stopnji 19%. Pri odpovedih krajši od 10 dni zaračunamo stroške poslovanja in 30% celotne cene za letovanje, pri odpovedi krajši od 20 dni pa 10% cene za letovanje in stroške poslovanja. O rezultatih razpisa bomo obveščali osebno po pošti. _ Upokojencem pravično in pošteno pokojnino Na tej strani smo v prejšnji številki »Slamnika" lahko prebrali članek, ki v naslovu ugotavlja, da naj bi bili »upokojenci prikrajšani /.a eno pokojnino«. Ugotovitev se opira na predpostavke, da bi brez decembrske spremembe 150. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dobili upokojenci letos v januarju 13,2 odstotka povišanja pokojnine namesto 4,5 odstotka v februarju ter da to ob "-odstotni inflaciji pomeni letno približno eno pokojnino manj. Številke niso natančne. Načrtuje se namreč največ 7,8-odstotna inflacija, povišanje jc bilo 4,8 oziroma 5,6 odstotka glede na upokojitev pred ali po letu 2000, namesto 13,2 pa se navaja številka 12.1. Že te nove številke precej spremenijo sliko, vendar je bistvo drugje: 12% povišanje bi pokojninska blagajna zdržala le nekaj mesecev, verjetno pa bi vlada It prej zamrznila pokojnine. Tako se je pred kratkim zgodilo na Finskem. Izračun »prikrajšanja« nadalje zanemarja dejstvo, da zakon določa še septembrsko usklajevanje pokojnin s plačami vseh zaposlenih od januarja do julija. Pričakovano dodatno povišanje pokojnin je letos med 1.4 do 2,2%. Ce vse navedeno upoštevamo, o izgubi cele fxr kojnine nikakor ne moremo govoriti. Ob tem se moramo spomniti še na znano zakonsko določilo, da se pokojnine ne zmanjšujejo, čeprav bi se plače v določenem obdobju zmanjšale. Za DeSUS so pokojnine in vse. kar je z njimi v zvezi, ena od prednostnih točk programa, saj je bilo ravno njihovo pretirano zniževanje povod, da se je stranka ustanovila. Zato budno spremljamo vse premike na tem področju, presojamo, ali so za upokojence pravični in pošteni, ter poskušamo v kar največji meri uveljaviti svoja mnenja. Za primer vzemimo kar sedanje usklajevanje pokojnin. Teoretično bi DeSUS lahko neomajno in brezkompromisno vztrajal na zahtevi, da se noben člen sedanjega pokojninsko-in-validskega zakona ne sme spreminjati. Ce bi stranka dobila toliko zaveznikov, da bi ohranila 150. člen zakona, ji to ne bo koristilo, ker izvajanje - kot že povedano - zaradi šibkega državnega proračuna ne bi moglo dolgo trajati. Drugo možnost bi predstavljalo nesodelovanje pri spreminjanju člena. V sedanjih razmerah bi bila sprememba kljub našemu nasprotovanju sprejeta, seveda drugačna, za upokojence še precej ostrejša: osnovni predlog je namreč predvideval usklajevanje pokojnin glede na minimalne plače ali na plače po kolektivnih pogodbah, verjetno le tistih za gospodarstvo - časovno pa v januarju na povprečje plač od junija do vključno novembra. Letošnje pokojnine bi bile tako usklajene za največ 3.1%. Torej je tudi v tem primeru DeSUS ravnala modro in preudarno ter v skladu s svojim programom. Zavedamo se, da jc naš veljavni sistem pokojninsko-invalidskega zavarovanja Se vedno grajen na temelju vzajemnosti oziroma solidarnosti, torej na medgeneracijskem spora/umu. V pokojninsko blagajno pritekajo sredstva od prispevne stopnje zaposlenih, delodajalcev in transferja, ki ga jc dolžna zagotavljati država. Povečanja prispevnih stopenj ni mogoče uveljavljati brez sporazuma in dogovora. To pomeni, da je potrebna čim večja med-generacijska povezanost in solidarnost: ni mogoče pristati na nizke plače in velike obveznosti do pokojninsko-invalidske-ga zavarovanja - kot jc tudi obratno nevzdržno zmanjševanje pokojnin brez nadzora v politiki plač. Ukrepi varčevalnega programa morajo biti enakomerno porazdeljeni med vse generacije. Naj ob tem navedem zanimivo misel znanega slovenskega ekonomista Mencingerja: »Ni mogoče kar trditi, da bodo narodnogospodarski učinki zmanjšanja deleža pokojnin v družbenem produktu samo pozitivni; manj medgenera-cijskega financiranja lahko prinese celo manj in ne več narodnogospodarskih prihrankov. Ce jc nagnjenost upokojencev k varčevanju mnogo višja kot aktivnega prebivalstva, jc namreč velik de-leZ pokojnin v družbenem produktu kar nekakšna oblika prisilnega varčevanja. Zmanjšanje deleža bi narodnogospodarske prihranke lahko celo skrčilo. Ali to drži ali ne, pa bi bilo treba še izračunati«. Opustimo torej neplodno politično obračunavanje in raje računajmo! FRANC POZNIČ IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI stran Križev pot na Sv. Trojici Na Tiho nedeljo popoldne. I. aprila, se je poho/nosti krttevesja pola od 7,ej do cerkve na Sv. Trojici ponovno udeležila velika množica vernikih / območja domžalske dekanije. Križev pot je že zelo slara oblika pobožnosti. Se posebej jo molimo v postnem času. Štirinajst postaj spominja na dogodke, ko je moral Jezus prehoditi pot od jeruzalemske sodne palaCc do Kalvarije. Ob tem tudi sami premišljujemo in molimo o Kristusovem odrešujočem trpljenju ter našem »osebnem križu«, ki ga mora vsak nositi v svojem življenju. Križev pot v tej obli- Križev pot na Sv. Trojici ki je že Četrto leto zapored vodil župnik Jože ž Vira. Od sv. Florijana do trojiške cerkve so razporejene postaje, ob katerih se ustavimo ter prisluhnemo premišljevanju postaje Kristusovega trpljenja. Vmes si posa- mezniki naložijo tudi kar zajeten brezov križ. Na koncu smo v cerkvi Svete Trojice zmolili šc litanije ter prejeli blagoslov. Tekst & loto: ROK RAVNIKAR Kratka anketa Bolezen, ki straši po svetu Kole/en »norih krav« je vzbudila strah in zaskrbljenost po vsej Kvropi, pa tudi pri nas \ Sloveniji. Na zahodu Kvrope imajo kar precej problemov s to boleznijo, kako pa je pri nas. Seje bojimo, uživamo manj govedine kot včasih, sem povprašal nekaj naših gospodinj: Silva Šare, upokojenka, gospodinja iz Domžal: Preusmerila sem se na belo meso: ribe in piščančje. VCasih pa kupim govedino za juho v trgovini »Tabor« Domžale. O bolezni »norih krav« sem slišala prek medijev. Mislim, da jc vse preveč napihnjeno. Čeprav se bojim, da se bo bolezen razširila tudi pri nas. Tedaj pričakujem, da bodo pristoj- ni ustrezno ukrepali. Tončka Mihelčič, upokojenka, gospodinja z Vira: Ne kupujem govedine in tudi ostalega mesa ne. Kuham domaČo hrano: žgance, repo. krompir ter zelenjavo z domaćega vrta. Za bolezen »norih krav« sem slišala. Kot pa mi je znano iz medijev, tc bolezni pri nas še ni. Nada Križman, delavka na čakanju iz Koko- Nada Križman Pepca Mihelčič šenj: Govedino občasno kupimo pri kmetih, ker vemo da živino krmijo z domačo hrano. V mesnicah govedine ne kupujem, v trgovini pa kupimo belo meso, piščance in ribe. Za bolezen sem slišala in se je vsi bojimo. Upam, da jo bodo čim prej zatrli. Pepca Mihelčič, gospodinja, upokojenka z (iorieice: Goveje meso z možem Francem uživava po potrebi. Nove bolezni se ne bojim. Mislim, da je to kratkoročno in preveč napihnjeno. Sicer pa goveje meso kupujem pri domačem rejcu in verjamem, da je krma domača. Za konec: NaSi mesarji trdijo, da jemo »zdravo« govedino. Pravijo tudi, da jc v prodaji Ic govedina domačih rejcev in ugotavljajo, da jc slovenska govedina najkvalitetnejša v Fvropi, pa tudi. da pri nas nevarnosti /a pojav bolezni šc ni, saj živali ne krmimo s kostno moko. ZABELEŽIL: JOŽE NOVAK Sodobna kmetija v središču mesta Občinski odbor SUS+SKI) Slovenske ljudske stranke je v knjižnici Domžale pripravil okroglo mizo na temo problemov naših kmetij v središču mest in naselij. V uvodu jc Jurij Bcr-lot kot občinski svetnik dodatno podal svoje videnje delovanja občinske uprave in občinskih načrtov na tem področju. Občina Domžale, Sc posebej nova - »obstriže-na«. ima relativno malo podeželja, hkrati pa med ljudmi v širši Sloveniji obstaja velika želja po življenju v naši občini. Dodatna urbanizacija zaradi priseljevanja prebivalstva, še posebej v nekdanjih, Domžalam bližnjih vaseh, je neobhodno p opcij ila do kri žanja interesov kmetij ter hitro rastočih naselij. Nekdaj obrobne kmetije so nenadoma postale z vseh strani obzidane s stanovanjskimi hišami in bloki. Tako slanje je neugodno za vse vpletene: kmetovalec moti novo nastala utesnjenost njihovega gospodarstva, hkrati jim jc onemogo- čeno normalno širjenje dejavnosti. Novi sosedje, kljub temu da so bili seznanjeni ž. okoljem, v katerega sc priscljujcjo, so na drugi strani nezadovoljni s posledicami normalnega dela na kmetiji: hrup zgodaj zjutraj, srečevanje s kmetijsko mehanizacijo, neprijetne vonjave .... Med kmetovalci obstaja močan interes, da bi tako stanje rešili v dobro vseh. Mnogi v Domžalah. Jaršah, Radomljah in drugje že več let načrtujejo selitev kmetije in s tem izgrad- io nadomestnega gospodarskega poslopja nekje na obrobju naših naselij. Vendar so prisotni kmetovalci na okrogli mizi opisovali, da ob uresničevanju teh načrtov vse prevečkrat nalc-I i ji i na rigidno občinsko birokracijo; nekateri že več let zaman čakajo na zeleno luč. To je kar presenetljivo, saj bi pričakovali celo intenzivno spodbujanje kmetovalcev pri takših zamislih. Zares bi bila potrebna tudi širša podpora javnosti kmetom, ki si še želijo kmetovati in ki želijo z razvojem dej IV-DOSti ustrezno pripraviti svoje kmetije na krute pogoje Evropske unije. ROK RAVNIKAR »Mamici moji« v Žejah Oh materinskem dnevu smo člani Športno rekreativnega društva Konfin - Sv. Trojica zopet pripravili že tradicionalno kulturno-zahav-no prireditev »Mamici moji«. V dvorani gasilskega doma v Žejah so obiskovalci skupaj z nastopajočimi pevci, recitatorji, igralci in glasbeniki preživeli prijetno nedeljsko popoldne. Obnovljeni vaški izvir Obnovljen vaški izvir na Sv. Trojici Dva dneva za svetovnim dnevom voda smo se člani Športno rekreativnega društva Konfin - Sv. Trojica zbrali na delovni akciji za obnovo vaškega izvira v dolini Loka. Le-ta je od izgraditve javnega vodovoda 1988 in še malo dalj propadal, okolica pa zaraščala. Poprej se jc predvsem s pitno vodo iz tega izvira oskrbovalo kar več hiš z nekdanjega Konfi-na in Javorščicc; do prve svetovne vojne pa je voda ob večjem pretoku poganjaki šc znani »Mar-tinovCcv mlin«. Izviru in okolici smo poskušali povrniti nekdanjo podobo: očistili smo stezo, ki vodi k izviru, iz večjega debla smo izdol-bili korito in zopet se je možno preko manjšega dovodnega korita kadarkoli osvežiti s hladno, svežo, pitno vodo. Nekdaj so gospodinje v večjem koritu pralc perilo ter polnile škafe in jih na glavah nosile domov, da je bila voda za žejo in kuho pri hiši. Vsa odvečna voda sc je slc-kala v mlako nekaj metrov stran, ki je služila za napajanje živine No, sedaj sc bo v njej napajala predvsem divjad: ko pa bomo uredili še strugo, ki se po nekaj sto metrih končuje v naši »dolini miru«, bo dokončana in odprta še ena prelepa sprehajalna pol na Sv. Trojici. Ostalo nam jc še toliko energije in volje, da smo postavili še prenovljen kažipot v križišču na vrhu Sv. Trojice, ki jc sicer služil žc 12 let. zadnjo zimo pa podlegel. Tekst&foto: ROK RAVNIKAR V dvorani gasilskega doma v Žejah jc nastopilo žc veliko znanih in uspešnih glasbenikov in igralcev, s prireditvami, v katerih sodelujejo predvsem domačini, pa želimo pokazati, da tudi sami lahko pripravljamo kvalitetne in zanimive programe. Naše matere so bile tudi po vsebini v središču pozornosti; izvajalci smo se potrudili, da bi čim bolj izkazali in poudarili našo hvaležnost za vso skrb in dobrote, ki smo jih od njih deležni. »Za domov« pa so vse obiskovalke, poleg veselega razpo- loženja v srcu, prejele tudi praznični nagelj- Za vmesno sprostitev smo se lahko nasmejali ob skečih o uspešnem ameriškem Slovencu, o klenem in zdravem »stiper starem atu« ter 0 klasični slovenski temi: sladkostih dobre kapljice. Upamo, da jc praznovanje materinskega dne našim mamam vsaj majhno zunanje zadoščenje za njihov trud in odločitev za materinstvo. Mi, sinovi in hčere, pa naj jim bomo v veselje in ponos skozi vse življenje. ROK RAVNIKAR VABILO Krajevna skupnost Jarše-Roclica organizira tradicionalni pohod v Rudnik 1.5.2001 ob 7. uri. V Rudniku položimo k spomeniku lovorov venec, spominjamo sc padlih partizanov Radomeljske čete, sledi srečanje ob 1. maju. KS in gasilci vas vabimo v Rudnik na tradicionalni pohod in prvomajski golaž. Pridite ne bo vam žal! Turistično društvo Jarše-Rodica organizira kresova-nje na predvečer prvega maja ob sotočju Kamniške Bistrice in Pšate. _Lepo vabljeni!_ Kompleks Universale v razširjenih terciarnih Domžalah Za trenutek poslojmo. ■ občutkom hvaležnosti in spoštovanja, pred kompleksom Iniverzale. Slovenci, Tirolei in Občina Domžale so omogočili, da je ta biser arhitekture in zgodio ine prišel v Domžale in zdaj stoji tu kol odprta in resnična zgodovinska knjiga. Na prvi strani te zamišljene knjige piše, da hi vsak narod ali kraj ali družina, ki pozabi ali zavestno negira svojo kulturno dediščino, s tem kopal svoj propad in poslane plen grabežljivih tujcev. Tirolei. ki so prišli v Domžale, niso hili grabežljivi tujci, ampak žrtve zelo usodne odločitve avstrijske države, da prepusti I in lani jo. Julijsko krajino in del Južne Tirolske Italijanom. In to brez uveljavitve kulturne dediščine Slovencev in Avstrijcev-Tirolcev, ki so živeli v teh pokrajinah. To se maščuje še danes. I- dina stvar, ki so jo lahko rešili Tirolei oh odhodu iz Marostikv, je bila, da so najeli tamkajšnje arhitekte in zidarje in postavili v Domžalah lake stavbe, kol so jih imeli v Marostiki. In ker nočemo, da hi se s komaj nastalo Slovenijo zgodilo isto, kot se je z nekdanjo mogočno Avstrijo, bomo opisali kulturno dediščino Dnin/al. Tu je ohranjeno mnogo zgodovine Slovencev in Vvslrijeev. Na današnjem kompleksu Univcrzalc so se razvile že davno pred letom 1866 Zgornje Domžale, to je bila vas »Ober den Žale«. Iz te administrativne označbe so potem nastale, poslovenjeno. Zgornje in Spodnje Domžale Najstarejša Žalska vas med Povžcvim in Rodctovim (Krizan-tovim. Tokovim) »cvingcrjcni« jc imela glavne kmetije. To so bile: Rodetova. Matetova, Jcnetova, Kobasarjeva, Roparjeva in Povžcva domačija. Vmes je bila šc Hrenova domačija, na današnjem parkirnem prostoru Univcrzalc. V teh razširjenih terciarnih Domžalah so bile naslednje domačije, gledano z juga proti severu: 1. ) Mlin Lovrenca l.cnčka-Kračc. kasnejši Spodnji Kural-tov mlin; 2. ) Domačija Antona Pirca-Komatarja; 3. ) Domačija Pavli Jurija-Rojca; 4. ) Domačija Franca Capudra-Vovka; 5. ) Domačija Matija Pavli - Tolomajnarja; 6. ) Domačija Valentina Povža-Povž.cva kajža. Prihod Tirolcev v Domžale je bil tako velik projekt, da je pri njem sodelovala tudi Občina Domžale in bila po- P. LADSTATTER & SOHNE K. m K. HOK-I.IEn>R.\KTItlli »1KOH. UNU HILZHUT-KAARIk&N hvalno omenjena v evropskih časopisih. Konkretno jc bila omenjena Kurzthalcrjcva vila. danes Majhcničcva. kot ena najlepših v Avstriji. Tedaj so morale Domžale reševati čast Avstrije ki je brezglavo prepustila Italijanom Fur-lanijo. Julijsko krajino, del Južne Tirolske in zraven vse tamkajšnje Slovence. Beneške Slovence in Tirolcc. V Domžalah pa so tedaj nastale nove ceste: Ljubljanska, Bistriška (Ul. Matije Tomcal, Kaiantanska in Slanmi-karska. Do tedaj so bile vse današnje Zgornje Domžale v lasti naštetih kmetij pri Univcrzalc. v razširjenih terciarnih Domžalah. S pomočjo občine Domžale, lakrat jc bil župan Andrej (erar, in ob ponvici Tirolcev. so vsaki kmetiji določili novo lokacijo na zemljiščih, ki so jih do tedaj obdelovali, kot boljša kmečka (Zricgartcn). Najprej jc dobila nov dom Vovkova domačija ob'Bistriški, danes Tomčcvi cesti. Zadnji tu živeči lastnik je bila Matijcva Micka-Capu-dcr. Nato so zgradili Tirolei nadomestno domačijo Rojeu, Pavli Jur. Zadnja tc družine jc bila Rojčcva Reza. Ta velika domačija še danes obstaja in jc v lasti llabjanovc družine. Je preurejena, v starem stilu. Nasproti te pa jc biki Tolomajnarjcva hiša, ki je danes ni več. Pavli Matija jc tu dobil nadomestno hišo za prvotno pri Universale, na Slam-nikarski cesti. Ootovo sc vsi Domžalčani Sc spominjajo Koma tarjeve domačije - ta jc bila prvotno nasproti Jcncta -pri Universale - na Ljubljanski cesti, ki jc danes tudi ni več in je dobila nov dom na Dragem Polju. Najzanimivejša jc zadnja, Povžcva kajža, katere matična domačija jc Sc danes na Slamnikarski 14, tedaj pa jc imela glavno gospodarsko poslopje na severnem delu Universale Ker so Vovko-vi ljudje še naprej, poleg tovarne, tudi kmetovali, so to gospodarsko poslopje prevzeli zase, in jc Sc danes v starodom-žalskcm slogu, ohranjeno v vrtu Universale. Povžcvim pa so zgradili novo gospodarsko poslopje v starodomžalskcm- tirolskcni slogu. To obnovljeno gospodarsko poslopje je bilo postavljeno na matični domačiji poleg žc obstoječih drugih stavb. Ta domačija stoji na lokaciji terciarnih Domžal, na severnem bregu ali Žalah Žalske vasi in jc bila včasih zaraščena z drevesno mejo po celi južni strani nekdanje Bistriške ceste. Hišno ime »Pri Vovkti« sc jc pri Universale ohranilo. In tako so poleg izdelave slamnikov pri Vovkii (Jakob Obcr-vvalder) in pri Povžu (Josip Obervvaldcr, Bratje Obcrvval-der) oboji tudi kmetovali. Mogoče se spominjate Sclravo-vc ute na desni strani ceste Domžale - Dragnmclj. To jc bila Vovkova uta. ki je potem menjala lastnika in tudi ime. Pri vsej tej veliki preobrazbi Domžal je tudi Občina Domžale dobila novo slavbo na Savski cesti 2. ker jc prejšnjo, na kompleksu Rodč. odstopila za tovarno Krizanta Ladstattcrja (Toko). Moramo odgovoriti še na vprašanje, zakaj so sc Tirolei odločili, da so prišli v Domžale. To so storili zato. ker so bile Domžale že stoletja pred letom 1866 znane kot največji evropski izvoznik kranjskih kil. Tc kite so izvažali v Južno Tirolsko (Marostika). Pesem »Moj fantič jc na Tirolsko vnndrnl« se nanaša prav na tO pokrajino. O času izvoza kranjskih kit pričajo domačije: Jcnetova in Repar-jeva na Slamnikarski cesti, Urhanijcva na Prešernovi in Pa-vletova v Sludi. Arhitektura In kaže neko sličnost in je šc bolj podobna beneški. Prispevek Tirolcev v domžalsko zgodovino jc ogromen. To so storili iz spoštovanja do Slovencev in do slovenskega jezika. Pri tem prednjači firma Bratje Obervvaldcr, vseskozi slovensko narodno zavedna, ki je zgradila Povževo kočo, Obcrvvaldcrhiillc, danes svetovno znano. V tej firmi je bil tudi in zlasti slovenski kapital Slovenski jezik zarad: lirokev ni utrpel nobene škode, /upnik Bcrnik jc poučeval v slovenski in tirolski šoli. Ta sola potem ni bila več potrebna, ker so vsi Tirolei govorili slovensko. Slovenski jezik jc bolj izdelan, kot nemški ali italijanski in zalo močnejši. Kdor bi hotel dokazovali nasprotno, in to bi sc zgodilo s kakršnimkoli vandalskim rušenjem tirolskih objektov, bi zanikal ne Ic tirolsko, ampak predvsem slovensko zgodovino. In veliko delo Franca Ikrnika m Staneta Stražarja. To se v Domžalah nc sme zgodili Komisija za varstvo naravne in kulturne dediščine pri DVO Domžale-Kamnik, predsednik JOŽE OBERVVALDER, univ. dipl. ing. Astronomski krožek se predstavlja Astronomski krožek na Srednji šoli Domžale deluje že drugo šolsko leto. Prijavili smo se na razpis »Odprte šole« Ministrstva za šolstvo in šport in to nam je odobrilo projekt Astronomski krožek in samogradn.ja teleskopa. Začeli smo s pogovori in predavanji v šolski učilnici, saj takrat še nismo imeli teleskopa. Ves la čas pa je potekala akcija zbiranja denarja za nakup teleskopa. Oh tej priliki se zahvaljujemo številnim do-natorjem in sponzorjem, ki so prisluhnili našim željam in nam z denarnimi prispevki omogočili nabavo teleskopa. Nekje aprila 2000 smo poslali ponudbo /a nakup opreme ameriškemu dobavitelju. Odločili smo se za nabavo teleskopa ( KLKSTRON C8, z računalniškim vodenjem in optiko za samogi adnjo drugega teleskopa. Direkten uvoz iz ZDA nam je prinesel vsaj 30% prihranek v primerjavi z evropskim dobaviteljem enakega teleskopa. Po dolgotrajnem čakanju je julija 2000 končno prispela prva pošiljka. Cclcstron Cclcstar 8 jc katadioptrični teleskop na ekvatorialni postavitvi tipa Sniid-č'asigrain. Ima X" primarno zrcalo (203,2 mm) in goriščno razmerje f/10. Računalniška enota ima shranjenih 10.000 nebesnih objektov in omogoča natančno vodenje do izbranega objekta. Seveda je tudi sledenje izbranega objekta avtomatično. Z ustreznim priborom omogoča vizualno opazovanje, klasično astrofotografiranje in računalniško CCD fotografiranje. Drugi del pošiljke jc vseboval optiko za sairrn- gradnjo teleskopa postavitve DOBSON, nato pa seje začelo projektiranje in nabava preostalega materiala. Na pomoč so priskočila podjetja znancev, ki so pomagala pri izdelavi optične cevi teleskopa. Po treh tednih dela v domači »hobi« delavnici jc bil drugi teleskop pripravljen na prvo preizkušnjo. Sledila jc montaža optičnega enkoderja po azimutih in višinski osi in priklop na računalniško enoto Magelan I. Ponovni preizkus z računalniškim vodenjem In M 13, M 31 sla bila kol na dlani. Doh-son je najbolj popularna in najenostavnejša postavitev Ncvvtonovcga teleskopa, katerega mnogi amaterji izdelajo sami. Postavitev jc allazimutal-na. Naš Dobson ima primarno zrcalo premera 10" (254 mm) in relativno veliko sekundarno 2,6" zrcalo. Nosilec sekundarja in »pajek« so izdelani iz aluminija. Goriščno razmerje je f/5, kar pomeni, da je fokusna razdalja objektiva f - 5xD - 5x254 -1270 mm. Optična cev je izdelana iz, aluminijaste pločevine debeline 2 mm. Ohišje tcleskon;i jc iz me-diapana, ulcžajcnjc jc teflonsko. Azimutna in višinska os sla opremljeni z optičnimi enkoderji ler povezani z računalniško enoto Magelan I. Po uspešno opravljeni orirnla ciji teleskopa lahko izbiramo med 12.000 shranjenimi nebesnimi objekti. Možen jc tiiji" Viidcn ogled neba. ko nas računalnik vodi po vnaprej določenih objektih. Navkljub avtomatiki amaterji, dobri poznavalci nočnega neba, raje nebo »prečesavajo« ročno, tako da si pomagajo z zvezd' nimi kartami. Toliko o nastanku krožka in gradnji teleskopa. Do zdaj smo scxlclovali na enem astronomskem lahoru in več javnih opazovanjih (Stari trg <>b Kolpi - avgusta lani, Kočevje - januarja letos, Lunin mrk - januarja letos itd.). Trenutno krožek obiskuje približno 13 krožkarjev, večinoma mladih iz šole in okolice. Dobivamo sc vsak drugi četrtek ob I6.(X) v fizikalni učilnici. Naša želja v prihodnosti je nabava CCD astrokamere. Več o delu krožka si lahko ogledate na spletnih straneh Srednje sole Domžale. Mentor astronomskega krožka: VLADO JAKOVAC prof. fizike Ob praznovanju cvetne nedelje je Rok naredil sedem metrov visok »žegen« - butaro - in jo ponesel v grobeljsko cerkev. ■■■ FOTO: M. R. stran Deset let Župnijske karitas Domžale Danes so ubogi lačni kruha in riža - Icr ljubezni in žive božje besede. Ubogi so žejni - vode in miru, resnice in pravice. Ubogi nimajo doma - potrebni so zavetja iz opeke, potrebni so veselega srca, ki razume, ogrinja, ljubi. Ubogi so nagi - želijo si obleke, človeškega dostojanstva in sočutja do ubogega grešnika. Ubogi so bolni - potrebujejo zdravniške pomoči, nežnega dotika, toplega smehljaja ... ... Zato se obračam na vsakega od vas, ponudite roke, da služite Gospodu v njegovih ubogih in vaša srca, da ga ljubijo v njih ... MATI TEREZIJA V želji, da bi ludi mi tukaj in sedaj ponudili sebe, da sluZimo ubogim in ljudem v stiski, smo 5. 3. 1991 ustanovili Župnijsko karitas Domžale (ŽKD). Na ustanovnem /boru smo sprejeli statut in izvolili vodstvo ŽKD. Ustanovitelj in odgovorni za ŽKD jc bil gospod Župnik Tone Perčič, dipl. teolog, tajnica spec. akad. st. Marija Biz.jak-Schvvarzbarll, dr. med., namestnik tajnika g. Janez Kastelic in blagajničarka ga. Janja Jezersek. Pripravili smo program dela ŽKD in delo razdelili na naslednja področja s konkretnimi zadolžitvami: - delo s starimi ljudmi in invalidi sta prevzeli ga. Marija KarlovSek in ga. Štefka Strehar; - delo z ljudmi v duševni stiski sta prevzeli ga. Marija Bizjak-Schvvarzbartl in ga. Marica Jezersek; - za zbiranje in razdeljevanje materialnih dobrin so skrbele ga. Jana Jezersek. ga. Ivanka Pelerini in ga. Marija Koplan; - za zbiranje finančnih sredstev sta bili zadolženi ga Darinka t dum in ga. Meta Zupančič; - pomoč družinam in varstvo otrok sta prevzeli ga. JoZica Lenassi, ga Meta Zupančič in ga. Zofka Ru- gdj; - za pomoč duševno prizadetim naj bi skrbeli ga Tončka Malcšič in ga. Francka Cencclj. Sestajali smo sc enkrat tedensko. Gospod Janez Kastelic je uredil vse potrebno, da smo dobili pri ljub- KARITAS - DOMŽALE Marija in Jana Kastelic Janez, Kepic Marija, Otrin Ivanka, Pctcrlin Ivanka, Rugelj Zofija, Si konja Majda in Vraničar Marija. Za nabavo hrane jc skrbel llcrlc Prane, ki je bil v 2. mandatu tudi namestnik tajnika. V devetih letih (prvo leto, ko še nismo imeli prostorov za delovanje, smo dajali naročilnice za hrano) smo razdelili 156 (186 kg osnovne hrane (olja, moke. sladkorja, testenin, riža. konzerv) in še drugo hrano, ki smo jo dobili od darovalcev. Veliko hrane, skoraj polovico, smo pictch od Škofijske kant is Ljubljana Zelja starSev in članov ŽKD je bila. da bi v Domžalah imeli starši mOŽnost izbire vzgoje otrok. Prepričani smo bili, da vzgoja po krščanskih načelih, ki so sc izkazala kot dobra v dvatisočletnih izkušnjah, daje večjo garancijo, da bodo ljudje boljši in tki bo manj socialnih in osebnih problemov, s ka-lc-rimi sc srečujemo pri delu v Karitas. Kol pomoč pri vzgoji otrok in mladine smo leta 1993, po mnogih zapletih, odprli vrtec Dominik Savio Karitas Domžale. Vsa leta ga je honorarno in karitativno vodil direktor Janez Kastelic. v novembru 2(XX) pa je po odpovedi g. Kastcli-ca, ki jc bil preobremenjen, vodstvo prevzel Župnik Tone Kompa-re. V svetu zavoda smo ludi člani Karitas. Prvi predsednik sveta jc bila dr. Marija Hižjak-Schvvai'/.buril. Po preteku mandata je postal pred sednik Franc llcrle. jih je vsebinsko vsa leta pripravljala dr. Marija Bizjak-Schvva i -zbarll. oblikovala pa Sabina Kom-pare, roj. Herlc. vse nastopajoče otroke in mentorje smo po prireditvi skromno pogostili. Skupaj s Kulturnim društvom Miran Jarc smo vsako leto pripravili miklavževanje v Hali komunalnega centra v Domžalah, na katerem so bili predšolski otroci iz Občine Domžale tudi obdarovani. ŽKD je pripravila do 1700 daril. Finančna sredstva jc prispevala po natečaju Občina Domžale. Vsako leto dvakral tudi organiziramo srečanje za starejše, bolne in invalide. V Domu upokojencev imamo srečanje 15. avgusta, v farni cerkvi pa je srečanje v jesenskem času. Na obeh srečanjih pripravijo člani ŽKD s pomočjo pridnih gospodinj tudi skromno pogostitev. Na srečanjih vedno sodelujejo tudi skavti in druga mladina. Članice ŽKD obiskujejo varovance v Domu upokojencev, posebno tisle, ki nimajo svojcev in obiskov drugih ljudi. Vsako leto organiziramo prevoz. let smo imeli predstavitev dela karitas na radiu UIT, enkrat tudi oddajo na radiu Ognjišče. Veliko članov ZKD se je udeleževalo srečanj biblične skupine. V začetku delovanja ZKD smo imeli sestanek vsak teden, sedaj pa jih imamo enkrat mesečno in sicer trenutno vsak drugi torek po večerni maši. Pisarna ŽKD je odprta vsak torek in četrtek od 16. - 18. ure. Ob uradnih urah delimo hrano in obleko ter sc pogovorimo z ljudmi, ki sc obračajo na nas. Z nasveti in duhovnimi spodbudami jim pomagamo lajšati stisko. V letu 2000 smo od februarja imeli za MIC Luka zaposleno delavko prek javnih del. Pomagala sta tudi vojaka civilista. V MIC Luka smo organizirali številne delavnice za slikanje na svilo, kvačkanje, računalništvo, slikanja, risanja, kiparstva, izdelovanja voščilnic itd. Blagajno jc vsa leta vodila ga. Jana Jezersek, ob pomoči svojega moža g Janeza Jezerska Vsi prihodki in (Klliodki so evidentirani in doktinien- Srečanje starejših in invalidov v Domu upokojencev leta 1995 starejših, bolnih in invalidov na srečanje na Brezje. Prevoz organiziramo bodisi z osebnimi avtomobili ali z avtobusom. Organizirali smo trinajst dobrodelnih koncertov, ki so vsi bili zelo odzivni in obiskani, bodisi v Hali komunalnega centra ali v cerkvici v (trobljah. Od leta 1004 imamo vsak tretji „P^ninmun.......■ ^,T- Pomoč avstrijske karitas in mesta Pehol-dorf leta 1992 Nekaj članov Župnijske karitas Domžale na rednem srečanju 1996 Ijanski banki (banki Domžale, enota 300) žiro račun: št. 50120-620-149-05-1300113-104276'). Ker ZKD ni imela prostorov in ni bilo mogoče imeti uradnih ur, da bi se ljudje lahko obračali na ŽKD, smo začeli predvsem Z dejavnostmi, za katere nismo potrebovali Prostora. Pomagali smo družinam. Prizadetim zaradi neurja in socialno ogroženim, občasno zbirali hrano in obleko in delili naročilnice za brano. Konec leta 1991 smo dobili od Občim- Domžale v najem dva manjša prostora na Ljubljanski 34. Tako smo imeli zagotovljene minimalne pogoje za delovanje. Materialno smo pomagali od 510 ■ R86 ljudem letno. Hrano in obleko so v dcsetlct-hem obdobju razdeljevale ter imele Pogovore z ljudmi v stiski: Abscc Nada; Bevk Silva, Bizjak-Schwar- Zbartl Marija, Cencclj Ivanka, Dobrave Darja, Lir bas Minka. Jezersek Ixta 1994 smo dobili v najem od Občine Domžale dodatne prostore in odprli smo prenočišče za brezdomce ter ustanovili Mladinski informativni center Luka - Karitas Domžale (MIC Luka). Del prostorov ŽKD odstopamo, na željo in v soglasju z Občino Domžale, v skupno uporabo Društvu multiplc skleroze in Društvu anonimnih alkoholikov. Leta 1999 smo dobili v najem prostore v 2. nadstropju, ki smo jih prenovili in opremili za Mladinski center Luka. Vsa leta smo organizirali praznovanje materinskega dne. K sodelovanju smo povabili vse šole in vrtce ter druge posameznike. Odziv je bil dober in tako že deset let skupaj pripravljamo program za praznovanje materinskega dne, ki jc simbol ljubezni, požrtvovalnosti in darovanja. Od lela 1003 vsako leto razdelimo s pomočjo učencev in drugih 3000 vabil, ki torek v mesecu mašo za mir. Po maši pa običajno sledi krotek duhovni nagovor. _Od leta 1995 smo pomagali pri organizaciji in izvedbi silvestrovanja za invalide, vključene v Krščansko bralstvo bolnikov in invalidov. Trikrat smo sodelovali tudi pri miklavžcvanjii, dvakral na farnem dnevu na Zaplani in enkrat pri prevozu na piknik v lahovcc. Udeležujemo se duhovnih obnov, ki jih bodisi organiziramo sami ali pa v organizaciji Škofijske karitas Ljubljana. Vsa leta sc udeležujemo srečanj ob tednu Karitas in seminarjev, ki jih organizira Škofijska karitas Ljubljana. Udeležujemo sc tudi srečanj župnijskih karitas dekanije Domžale in župnijskih kari-las III. arhidiakonata ljubljanske nadškofije. Sodelujemo na skupščini Škofijske karilas Ljubljana in na dnevih Karilas ter po predstavnikih tudi v svetu Škofijske karilas Ljubljana in Slovenske karilas. Več tirani. Z denarjem, ki smo ga prejeli od dobrotnikov, sponzorjev, občine [iomžalc. denarjem, pridobljenim na natečajih bodisi v občini Domžale kakor tudi na ministrstvih Republike Slovenije, smo ravnali kot najbolj skrbni gospodarji. Zavedali smo sc, da so darovali mnogi, ki šc sami nimajo veliko. Vsako leto smo dali ludi finančno poročilo, ki je del letnega poročila Vedno smo delovali v okviru svojih finančnih možnosti. Veliko smo se trudili, da smo za dejavnosti, povezane z delom za mlade, kot so MIC Luka ter za organizacije prireditev miklavžcvanjn v Hali komunalnega centra, praznovanje materinskega dne v Kulturnem domu Franca Bcrnika, srečanj itd. pridobili dodatni denar na natečajih. Nemalo denarja porabimo za plačilo stanarine in ogrevanje ter za ostale stroške v zvezi z najetimi prostori. Koliko dela je bilo opravljenega, je težko oceniti. Kol nema priča ka-ritativnega dela obstaja obsežna dokumentacija in neke vrste almanah teh desetin let, ki je bil pripravljen letos in jc na ogled v ZKD ali v žup-nišču. Z gotovostjo in ponosom si upamo trdili, da je bilo vse prostovoljno delo opravljeno z veliko nesebične ljubezni vseh, ki so karialiv-no dckil i. Verjamemo tudi, da je naše delo lahko zgled prizadevanjem sodobne družbe, ki poskuša z vzpodbujanjem prostovoljnega dela popravili vtis razčlovcecnja in polroš-niško-pridobitne usmerjenosti ljudi, ki si nc vzamejo več časa za sočloveka. Bogu hvala za vse. Zares prisrčna hvala pa tudi številnim posameznikom, ustanovam, podjetnikom, podjetjem in vsem, ki nas kakorkoli podpirate in a pesno, da bo tako tudi v prihodnje. Skupaj smo vse to naredili, skupaj sc vsega veselimo. Še enkrat HVALA! Tajnica Župnijske karitas Domžale dr. MARIJA BIZJAK SCHVVARZBARTL Srečanje mladih Gostitelj tokratnega srečanja mladih dekanije Domžale so bili domačni, torej Domžale. Mladi predstavniki vseh župnij so se srečanja udeležili v polnem številu in z vso resnostjo, kar je mnogokrat slaba stran "as malce starejših. lokral so spoznavali sčino ' spoznavali Vinccncijcvo zvezo dobrote, ki sc ukvarja z rev-' in socialnimi krivicami. Pri nas ta zveza ni lako poznana, čeprav •!c v njihovem seznamu članov kar nekaj zelo poznanih imen. Zveza je v svetu že precej časa pojem dohiodclnosti in tudi vzgoje mladih /:i stolpno blaginje tako verujočih kakor drugače mislečih, saj imamo VSI svoje probleme, ki pa jih skrivamo pred ostalimi in si zatiskamo °ci pred resnico. Lepo je, če se rnfedi vključijo v delo taksne zveze. ki'jli tako krepijo ne samo sebe, ampak tudi druge, s svojim delom in "»Sljenjem. Svoje srečanje so zaključili tako. kakor se za mlade spo-sporinimi igrami in klepetom 0 šoli. seveda, kaj pa drugega^ dobi. Praznovali smo materinski dan V naročju zemlje je toliko čudes, ki kar kličejo, da bi jih človek odkril, pa jih ne vidimo. Naše življenje obdajajo ljudje, stvari, lepote, ki hočejo razveseliti naša srca, pa jih ne vidimo - ker odpremo samo oči, ne pa tudi srca. I oda če pogledamo rože, ptiee, ljudi zato, ker jih imamo od srca radi, bomo vselej videli mnogo več - tedaj bomo vsak dan odkrivali čudesa, ki so tu zato, ker hočejo razveseliti naša srca. Eno največjih čudes je materinstvo, ki je globoko vsidrano v vsako človeško srce in ga napolnjuje z. neizmerno veliko ljubezni, potrpežljivosti, neutrudno vztrajnostjo in nam pomaga, da darujemo življenje in mu pomagamo zrasti v novo, enkratno in neponovljivo človeško bilje. Materinstvo v najširšem pomenu besede je vrednota, ki je vodila naša hotenja, da smo letos skupaj pripravili že deseto prireditev ob materinskem dnevu. Na naše povabilo ravnateljem so se odzvale vse osnovne šole v Domžalah, Glasbena šola Domžale, vrtci, otroški cerkveni zbor, skavti in številni posamezniki in skupine, ki so v tem obdobju sodelovali na prireditvah. Številni obiskovalci in navdušenje nad nastopajočimi je bilo njihovo zadovoljstvo. Vsem, ki so v teh desetih letih sodelovali. Se enkrat iskrena hvala. Posebej pa bi se radi zahvalili vsem, ki so nastopali na letošnji prireditvi in vsem, ki so pripravili program, še posebej mentorjem Lili Sever, Ireni Jeglič, Barbari Likovič, Tereziji To-maziti, Marinki Hribar Tekavcc, Ivici Janež, Marjanci Bogataj, Al- bini Košir, Mili Zivulovič, Juli-eti Kubik de Habjanič, Joži Ro-tar in Dragi Jeretina Anžin. Posebna zahvala tudi folklorni skupini Svoboda Mengeš, ki je z veselimi plesi popestrila prireditev. Iskrena hvala g. Lojzetu Stražarju, ki nam je vseh deset let pripravljal sceno in bil režiser prireditev. Prisrčna hvala Studiu Herle, še posebej Sabini Kompare, ki je oblikovala vabila. Grafiki 2000 Dob za tiskanje vabil, Blaženki Mali za čudoviti vezni tekst, ki sta ga skupaj z Vitom Kotnikom srčno in iskreno napovedovala. Hvala Cvetličarni Omers za prelepo cvetje in sodelavcem Župnijske karitas Domžale za pogostitev otrok. Za resnično prijetno presenečenje, ob zahvali tajnici Župnijske karitas za desetletno delo pri »naši« karitas. se vsem zahvaljujem tudi sama. Vam gre iskrena zahvala, kajti vseh deset let sem bila deležna vašega razumevanja in ljubezni. Lepo mi je bilo delati z vami. Vsem za vse še enkrat iskrena hvala. Tajnica Župnijske karitas Domžale dr. MARIJA BIZJAK SCHVVARZBARTL Na Komni je bilo lepo Čeprav so morali mladi člani I'I) Domžale prvi odhod njihovega oddelka v Lukovici zaradi slabih vremenskih razmer prestaviti za teden dni, so se vseeno odpravili na turno smučanje za mlade planince. Tudi tokrat so prebivali na Komni, točneje v koči na Kraju, ki je mladim že dobro poznana. Poleg smučanja so imeli tudi predavanja, povezana s turno smuko ter ravnanjem v gorah pozimi. Pa tudi na ostale igre na snegu niso pozabili. Večere so si popestrili z različnimi igrami ter obveznim krstom. Tudi tokrat so se mladi potegovali za nagrade, ki pa so si jih morali prislužiti z barvanjem avtomobila Multiple za lepe nagrade servisa Veit. A o tem, kako je bilo mogoče, kdaj drugič. Ne smemo pozabiti neutrudnih vodnikov ter občine Lukovica, ki je krila del stroškov. Povem vam, da so doživetja s prijatelji v planinah res enkratna, zato tudi vi izkoristite lepe sončne dni, pa čeprav samo za krajši sprehod na bližnji grič. DJD Društvo upokojencev Vir Za prijetnejše življenje Za nami je že kar nekaj dni leta 2001. Vendar pa smo skoraj vsa društva in tudi l)u Vir pregledali delo za preteklo leto in sprejeli plan dela za tekoče leto v teh mesecih. Menimo, da je bilo naše delo kar uspešno, zavedamo pa se, da bi lahko še marsikaj dobrega storili za naše starejše občane, če bi imeli več sredstev. Ugotovili simi namreč, da naši člani zelo radi sodelujejo na srečanjih, piknikih, razstavah ali izletih, da zelo radi prihajajo med nas, kjer se vsaj malo poveselijo, zabavajo, poklepetajo in si izmenjajo izkušnje. Zalo se vsem, ki sodelujejo z nami, iskreno in od srca zahvaljujemo vsi člani upravnega in nadzornega odbora DIJ Vir, še posebej pa se zahvaljujemo Svetu KS I rima Brejca Vir. Občini Domžale, delovnim organizacijam in posameznikom, ki nam s svojimi prispevki na kakršen koli način pomagajo, da lahko organiziramo dejavnosti za starejše občane. Veliko starejših (pa tudi mlajših) občanov nas sprašuje, kaj je sedaj z gradnjo doma za ostarele v naSi okolici. Zato ponovno postavljamo vprašanje vsem občinskim organom in prosimo, da nam vsem. ki smo zelo zainteresirani za ta dom. odgovorite v eni izmed številk Slamnika. Trudimo sc tudi, da bi polepšali življenje težje pokretnim, invalidom in ne nazadnje mladim mamicam z vozički, otrokom in sploh krajanom. Zato smo dali že kar nekaj pobud za urejanje prometa, za javno razsvetljavo, za pločnike in lažjo prehodnost le teh, za urejanje živih meja, za urejanje peš poti ob Bistrici ipd., a so naše želje izpolnjene bolj skromno. Smo pa vendarle zadovoljni z vsako malenkostjo, ker se zavedamo, da v> sredstva skromno odmerjena. Naj ob koncu Se enkrat povabim v imenu upravnega in nadzornega odbora vse člane DU Vir in ostale, da tudi v tekočem letu sodelujejo z nami, da si bomo skupaj popestrili in polepšali dneve, ki jih preživljamo v pokoju. BETKA POTOČNIK IZ NAŠIH DRUŠTEV ESf ORGANIZACIJ stran 1 O Mali telovadec Čestitamo! TVD Partizan Domžale Našim mamicam »Vsi telovadci - malo večji in malo manjši, se trudimo po svojih najboljših močeh, da bi se skupaj s svojimi prijatelji naučili telovadnih veščin in se dobro imeli. Darilo za Vas, naše drage mamice (in seveda tudi očki) pa je NASTOP, ki smo ga skrbno pripravili, da VAM pokažemo, kaj smo se novega naučili. Prav prijazno Vas vabimo, v četrtek, 22. marca 2001 ob 18. uri v telovadnico Osnovne šole Domžale, kjer bomo doka/ali. da »iz nas šc nekaj bo...«, je bilo zapisano v prijaznem povabilu, ki je v telovadnico privabila številne mamice in očke, ki so z zanimanjem čakali začetek nastopa svojih otrok. Vaditelja PrimoZ in Polona sta ob pomoči prizadevnih vaditeljev ter pozdravu g. Franca Košaka. več kot petdeset mladih tclovadk in telovadcev postavila v vrsto, ki pa ni bila lakSna, kot ob vsakotedenski rekreaciji v omenjeni šoli. Vsi otroci so imeli namreč v rokah vrtnice, ki so jih ob začetku rekreacije odnesli svojim mamicam ter jim čestitali ob materinskem dnevu, nato pa pod skrbnim vodstvom vaditeljev prikazali svoje vaje za »ogrevanje«. Teki in poskoki, vaje za roke, za noge, počepi in Se marsikaj so pripomogli, da so vsi otroci dobro ogreti pričakali začetke vaj na posameznih orodjih Medtem ko so mlajši prikazovali svoje spretosli na gredi, pri skoku čez kozo so delali prevale, so se starejši pomerili na pravem telovadnem nastopu, ki ga jc spremljala komisija in ob koncu razglasila tudi rezultate in najboljše telovadec in lelovadkc tudi nagradila. S praktičnimi nagradami so bili ob koncu nagrajeni prav vsi nastopajoči. Mamice in očki so nastope svojih otrok skrbno spremljali in vse nagradili z glasnim aplavzom ter pohvalami tako njim, kot njihovim vaditeljem ter vodstvu I"VD Partizan, ki tako vzorno skrbi za rekreacijo vseh otrok, ki se jim Želijo pridružiti. Vsakotedenski športna srečanja v okviru rVD Partizan Domžale, ki se poleli dogajajo ludi na prostem in na uiin stezi, niso pomembna le za prijetno in koristno preživljanje prostega časa, za skrb najmlajših za zdravo telo, temveč je redna organizirana vadba tudi osnova za vse druge športe, s katerimi se najmlajši člani in članice ukvarjajo. Povedati pa jc tudi potrebno, da ob rednih rekreativnih srečanjih otroci ne pridobivajo Ic novih spretnosti, temveč ob njih pridobivajo tudi koristna znanja, ki jim bodo pomagala na njihovi poti skozi Življenje. Vsakolet- no srečanje ob mateinskem dnevu pa jc priložnost, da sc vsi starši prepričajo o napredku svojih otrok, o prijetnem vzdušju, ki jc prisotno v telovadnici, jc pa tudi priložnost za prijeten praznični večer, ki se ga veselijo tako otroci, kot starši in ki vsem ostane v prijetnem spominu. TVD Partizan Domžale bo tudi v prihodnje skušal v svoje vrste privabiti čimveč mladih in starejših, ki Želijo poskrbeti za svoje telo in v praksi uresničevati vsem dobro znano načelo Zdrav duh v zdravem te- Pri organizaciji in izvedbi vsakoletnega tradicionalnega telovadnega nastopa TVD Partizan Domžale so sodelovali tudi spoznorji in donator-ji, ki se jim organizatorji iskreno zahvaljujejo: Občina Domžale (pokrovitelj), Osnovna šola Domžale (hvala ravnateljici mag. Jožici Polane), Lip Radomlje, Revije Duhec (ga. Urška Kokalj), Henckel Zlatorog Maribor, Cvetličarna ga. Srša, Mc Donalds Domžale, Termit Domžale, VELE Domžale, Avtoservis Domžale, Centralna čistilna naprava Domžale, Pelati Domžale, ga. Rupar Ihan, Zavorovalni-ea Triglav Domžale, Banka Domžale, Zveza kulturnih društev Domžale. lesu. Ce si tega Želite tudi vi, ste v vseh aktivnostih TVD Partizan Domžale dobrodošli. Dobimo se v telovadnici! V prejšnji številki nam jo je v članku zagodel tiskarski škrat, zato napako popravljamo in se gospe Anici Crne Ivkovič opravičujemo, danes pa si lahko preberete njeno izjavo o koristnosti redne vadbe v okviru TVD Partizan Domžale. TVD Partizan ima Zc dolgo pomembno vlogo pri osveščanju Domžalčanov glede športa. Od približno leta 1980 daje velik poudarek rekreativni dejavnosti. Rekreativno vadbo članic vodim že vrsto let Zanimivo je, da jc precej žensk dolgoletnih članic, vsako leto pa se nam pridružijo nove, saj se glas o nas Siri. Mislim, da rekreativna vadba ne sme biti pehanje za lepim telesom oziroma za nemogočim. Ob njej moramo uživali in se zabavati. Zato se kot vaditeljica potrudim, da je skupinska vadba čim bolj zanimiva Ga. Anica Črne Ivkovič in da so udeleženke kar najbolj zadovoljne. Vadba mora biti pestra in ne nekakšno mučenje za idealno postavo (kaj pa je to'.'), kol napačno menijo nekatere. Ure na začetku sezone so milejše, čez leto pa postajajo intenzivnejše in včasih članice kar nc morejo verjeti svo- jemu napredku. Seznanjena sem z odmerjanjem -števila in intenzivnosti vaj, vsaka pa seveda naredi toliko, kolikor zmore. Namen vadbe jc, da v eni uri temeljito razgibamo celostno telo in s tem preprečimo ali pa vsaj omilimo marsikatero težavo, ki nam jo prinaša današnji način življenja pa tudi leta. Redna vadba pomeni lorej dragocen prispevek k zdravemu načinu življenja. Meni osebno pa poleg vadbe v telovadnici veliko pomenita tudi hoja in tek. Prav teku bi se težko od rekla. V. VOJSKA Dobrodelni koncert Skupaj na poti Župnijska karitas Domžale je ob 10. obletnici svojega delovanja 7. marca pripravila v hali Komunalnega centra dobrodelni koncert z naslovom Skupaj na poli. Obiskovalci so popolnoma napolnili prostorno dvorano, ki so jih s svojimi nastopi navdušili nastopajoči. Na koncertu so sodelovali Domžalski rogisti. Kamniški koled-mki. otroški cerkveni zborček Domžale, pevski zbor Limbar Moravče. Veseli planšarji. Jožica Ka-lišnik Mihom Dolžanom. dekliška pevska skupina Sirene, pater Janez Ferlež. Nova zapoved in vokalni kvartet bratov kapucinov Mir in dobro, koncer pa sta povezovala Kristina Mlakar in Jure Sesek. Na koncertu jc spregovoril tudi častni pokrovitelj gospod škof Andrej Glavan, ki se je Župnijski karitas Domžale zahvalil za veliko delo. ki ga je opravila v teh desetih letih. Koncert je podprlo tudi veliko podjetij, ustanov in posameznikov. Zbrani denar je namenjen za pomoč ljudem v stiski in nakupu najosnovneših živil za socialno najbolj ogrožene ljudi v občini. FRANC HERLE Hvala pokroviteljem in sponzorjem Generalni pokrovitelj koncerta: KRI KOVA BANKA Častna pokrovitelja: g. škor msgr. Andrej Cilavan Občina Domžale. Glavni pokrovitelji: (.(IS IIV I M Hl K. DOM/.AI I MO TO BAR. VIR, CVETLIČARNA OMLKS. I OSAMA VIR. Obe. glas. SLAMNIK DOMŽALE, OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA DOMŽALE, KOŠARKAŠKI KLUB DOMŽALE, SAM d. o. o, RADIO OGNJIŠČE, JANEŽIČ GRAFIKA 2000, DOB. TISKARNA MEDIA PRINI. RAJ-KO GOSTIČ s. p., NAGLU d. o. o.. GRAFIČNI STUDIO HERLE, OZVOČENJE JUVAN, NARDtN FRANC. IX)M/*ALE, RADIO HIT. KOMPARE k.d. MENGEŠ, IIKS DOMŽALE, VARSIAI. d. o. o., I.AZNIK ALBIN. LOJZE STRAŽAR. BANKA DOMŽALE, skup. NLB Sponzorji: IZOLACIJA - KLRN, d. o. o., SPORI P.RDANI. KANCUJA HELENA KONRAD VERBANČIČ. JAM / VASLE, VI IT. d. d.. JAM/, PER, KOPAČ IVAN, SI H (NA d. o. o., PLF.RIN, Družina S( HvVARZBARTl, TERMIT, BRANKA JELOVĆAN, STANISLAV MAJHENIČ, \l K I l.l/.ABITA, OKRŠI.AK AMON. VIS I RA d. o. o„ MAKOP d. o, <>.. GORI SLR MARIJA, KOVIC d. o. o., KOZU J d. o. o., ZIDARSTVO TEKAVEC, MIZARSTVO VOI.CINI. GOSTILNA BURICA. VI.IT IEMA d. o. o, KS SIMONA JI NKA. K S SLAVKA SLAN DR A. KS VEN* U A PERKA Tradicionalno medobčinsko srečanje invalidov Zadnja marčevska sobota je po tradiciji rezervirana za medobčinsko srečanje invalidov. Tudi letos jc bilo tako in blizu 90(1 invalidov in invalidk ter njihovih prijateljev je popolnoma napolnilo prijetno urejeno halo Komunalnega centra v Domžalah. Da bi bilo vzdušje še bolj praznično, so poskrbeli domžalski godbeniki, ki so pripravili koncert pred VLIT, nato pa s himno pričeli letošnje srečanje. Številni invalidi in invalidke ter njihovi prijatelji so na srečanje prihiteli iz, vseh koncev nekdanje skupne občine, med zbranimi pa jc bilo tudi večje število članov pobratenega društva invalidov iz Izole, predstavniki društev invalidov gorenjske regije in od drugod. Zvezo društev delovnih invalidov Slovenije pa jc zastopal Mirko Galičič, sicer predsednik Društva invalidov Jesenice, ki jc prebral pozdravno pismo g Mirana Kranjca, predsednika zveze, ter tudi v svojem imenu povedal želje za prijetno počutje vseh zbranih. Zbrane je pozdravil g. Edvard Završni, predsednik Medobčinskega društva invalidov Domžale. Najprej jc čestital vsem ženskam ob materinskem dnevu, nato pa po pozdravu vseh prisotnih, spregovoril o delu druttva v preteklem obdobju ter zlasti poudaril pomen skrbi za vse invali- de. Predstavil je nekatere najpomembnejše akcije v letu 2000 ler zaželel vsem zbranim prijeten dan, ki bo vsem prinesel veliko novih moči in prijetnih trenutkov. Za njim so pozdravne besede izrekli tudi drugi gostje, med njimi tudi predsednik pobratenega Društva invalidov Izola, ki so tudi tokrat v Domžale prišli v velikem številu. Sledil jc bogat kulturni program, v katerem so prav vsi uživali. Zaplesali so člani Folklorne skupine Kulturnega društva Svoboda Mengeš, zapeli in zaigrali Kamniški koledniki, dekleta iz llarmonikarskega kluba Zupan so s svojim nastopom kot vedo navdušila, z narodnimi pesmimi so sc predstavili pevci iz Moškega pevskega zbora Janez Cc-rar iz Društva upokojencev Domžale, recitirali so učenci Osnovne šole Roje, glasno smo zaploskali plesalcem lalinsko- Pevka Saša SURLA - Ljubezen na prvi dotik ameriških plesov, s svojim čudovitim glasom sc jc predstavila pevka Saša Surla. Povezovalka je bila gospa Mirni Cotman, v družabnem delu pa je za veselo razpoloženje poskrbel ansambel Vrhovec. Vsi prisotni so bili enotnega mnenja, da |c bilo letošnje srečanje invalidov uspešno, prijetno in veselo ter bo vsem ostalo v lepem spominu. V. »Lipo« poznajo po Sloveniji Oh koncu lanskega leta je literarna delavnica pri društvu za tretje življenjsko razdobje »LIPA« izdala svoj tretji literarni zbornik z. naslovom »Jesenski šopek«. K sodelovanju smo povabili tudi literarne ustvarjalce iz drugih slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje. Dobili smo šestnajst sodelavcev iz različnih krajev Slovenije, ki so bili srečni, da so se nam pridružili. Mnogi so nam to povedali na predstavitvi zbornika, drugi so nam pisali. Tudi letos smo poslali vabila k sodelovanju in dobili prispevke več kot tridesetih avtorjev od drugod. Da bi sc bolje spoznali, smo avtorje povabili na literarno srečanje in prijateljski razgovor na Jamarski tlom na Gorjuši. Na celodnevno srečanje je prišlo okrog šestdeset ljudi od vsepovsod po Sloveniji. Kot je obljubljal vnaprej poslani pro- Apamik, ki je zapel tri pesmi. Pri zad-gram, jc srečanje začel mali zborček na- nji smo nam veselo pomagali vsi gosl-Scga društva pod vodstvom gc. Marine jc. Zatem sc jc s pesmimi in prozo predslavila naša literarna delavnica, ki jo vodi ga. Zlalka levslek in ki šteje že blizu dvajset članov. Gostje so vsakega nagradili s ploskanjem, /. nekaj humorist ičnimi prispevki smo napolnili čas do prihoda vodiča, ki je del gostov popeljal v Zelez.no jamo. drugi del pa si jc ogledal slamnikarski muzej. Po kosilu so bili na vrsti gostje. Svoje stvaritve so brali sami. ali pa so recitiranje prepustili članicam naše delavnice za učenje lepega in pravilnega govora, ki jo vodi ga. Anica Gladek. Vsakega gosta smo predstavili, pa tudi sami so marsikaj povedali o sebi. Povečini : ui<> slišali pesmi z različno tematiko, vse pa napisane iz srca. zalo so bile tudi poslušalcem zelo všeč. Judi redki prozni odlomki 50 obetali zanimivo branje. Po koncu literarnega dela smo se pomešali in se marsikaj pogovorili. Zc takrat so gostje izražali svoje nnvtišenjc nad srečanjem, sa nam zahvaljevali in si želi, da bi se kaj takega šc ponovilo. Še vedno dobivamo pisne zahvale. Prepričani smo, da bo naš naslednji zbornik s predvidenim naslovom »Ajda zori« spet prinesel kvalitetne in zanimive stvaritve ljudi, ki tudi v jeseni življenja še iščejo lepoto. SILVA MIZERIT Prvi občni zbor Društvo za narodne noše Domžale Komaj dobro leto jc, kar je gospe Olgi Pavlin uspelo, da je skupaj s svojimi prijatelji iz neformalnega združenja domžalskih narodnih noš uredila vse potrebno za ustanovitev Društva narodnih noš Domžale. Narodne noše iz Domžal, v občini jih imajo kar nekaj skupin, so tako dobile svoje društvo, ki seje konec marca 2001 sestalo na svojem prvem občnem zboru. 65 članom in članicam so se na občnem zboru pridružili nekateri novi, zbrani pa so pozdravili kar nekaj gostov, ki so prišli, da bi društvu tudi v prihodnje zaželeli srečno pot. Po pozdravu in izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga jc vodil g Franci Ivane, je poročilo 0 delu v prvem letu predstavila predsednica ga. Olga Pavlin. Ob začetku je poudarila, da ji jc uspešno prvo leto, pa tudi številna udeležba na občnem zboru, v veliko zadoščenje, pa tudi potrditev, da je društvo na pravi poli, na kateri bo- Ker je kar nekaj Domžalčanov izrazilo željo, da bi tudi finančno pomagali Društvu narodnih noš Domžale, objavljamo številko njihovega poslovnega računa pri Banki Domžale - Enota 300: 18300-0089896659 Hvala! Delovno predsedstvo občnega zbora do tudi v prihodnje skušali organizirati ali pa le sodelovati na številnih prireditvah, ki jih narodne nose polepšajo in hkrati zbrane opominjajo, da ne pozabijo narodove tradicije. Naštelo je številne priložnosti, ko so narodne noše polepšale prireditve. Teh je bilo že v prvem letu organiziranega nastopanja veliko. Saj so sodelovale ob številnih cerkvenih praznikih, ob jubilejih godb, na dnevih narodnih noš, jubilejih glasbenih in drugih skupili, na sejmih in na številnih drugih slovesnostih. V leni času so na predlog g. Matjaža Brojnna oblikovali poseben žig v obliki avbe, ki zbuja spošno pozornost. V razpravi jc bilo posebej pohvaljeno prizadevanje gc. Pavlinovc, ki ji je g. Ivane v Zahvalo in vzpodbudo namenil kar pesniško zahvalo, ki sc je končala z željo: »Pomagajmo Olgi vsi, ki smo njeni prijatelji«. S kar malce presenečenja smo prisluhnili vrsti idej za delo v letu 2001, ki jih je predstavila ga. 1'avlinova. Tako naj bi ob pomoči OŠ Domžale začela z delom otroška folklorna skupina, ob pomoči g. Matjaža Brojana bodo pripravili razstavo oblačil starejših narodnih noš in jo združili s predavanjem Občni zbor Društva narodnih noš Domžale so polepšale pevke Glasbene skupine Ginko ZPM Domžale in njene likovne delavnice Za vse mlade ustvarjalci', učence OS DOM/.AI.E in še nekaterih sosednjih šol, je bilo poskrbljeno, da se med zimskimi počitnicami niso dolgočasili. Za razvedrilo je poskrbela ZPM Domžale, ki je omogočila in organizirala več vrst delavnic. Na osnovni šoli Domžale sta potekati dve delavnici z. li-kovno-ustvarjalno vsebino, v katerih jc bilo vključenih več kol 30 otrok. Tematsko sla bili opredeljeni, saj so bili izdelki namenjeni obdaritvi mamic in dekoraciji za Veliko noć. OŠ Rodica jc prav tako gostila dve skupini in sicer z likovno in glasbeno vsebino. OŠ Vcnclja Pcrka pa jc mlade ustvarjalec vključevala v irch skupinah z različnimi vsebinami. Starost iićcnccv na osnovni šoli Domžale jc bila od 9 do 13 let. V likovnih delavnicah so ustvarjali in izdelovali različne, uporabne, stvari: suhe šopke (»bidermajer«) iz. ovojnega papirja, zeliščna mila različnih oblik, barv, velikosti in vonjav, obeske za ključe, poslikavali so keramične lončke in barvali pirhe. ZS, JP etnologinje, kako sc tc pravilno oblačijo. Načrtujejo nastop na številnih prireditvah, prvič bi sc radi predstavili na razstavi v Arboretumu-Volčji Potok, na Pivu in cvetju v laškem, radi bi obiskali mednarodno srečanje narodnih noš v Beljaku, v načrtu pa imajo tudi organizacijo piknika, ki bi imel predvsem spoznavni značaj, nadaljevali pa bodo tudi uspešno sodelovanje z Ciodbo Domžale, s katero so že v prvem letu navezali pristne stike in sodelovanje. V razpravi smo slišali veliko pohvalnih besed za delo društva, še posebej za tlelo gc. Pavlinovc, pa tudi pobudo, da hi se na rodhe noše iz vse občine organizirale v skupno zvezo, kar bi omogoči lo še uspešnejše nastope vseh nnioil-ni h noš. Prijeten pclkov večer so vsem prisotnim polepšale pevke Glasbene skupine Ginko, dva harmonikarja ter sladke dobrote, ki jih je s svojimi članicami pripravila kar predsednica sama. Društvu narodnih noš Domžale želimo tudi v prihodnje veliko uspehov, zlasti pri tem. ko z. nastopi v narodnih nošah podaljšujejo nekaj lepšega iz preteklosti v prihodnost ter duhovno izročilo staršev ohranjajo iz. roda v rod. Hkrati pa vse bralce in bralke vabimo, da sc udeležujejo njihovih nastopov in prireditev! Čestitke gospe Mileni Peterka za srebrno plaketo Čestitke gospodu Jerneju Leniču, častnemu občanu ČASTNI OBČAN OBČINE DOMŽALE je postal gospod Jernej LENIČ, roj. 9. 7. 1921 i/. Domžal - ob življenjskem jubileju /a dolgoletno požrtvovalno in prizadevno delo na različnih področjih v občini Domžale. Gospod Jernej Lenič je kol mlad učitelj prišel v našo bivšo občino v januarju 1946 in služboval na tedanji Osnovni šoli Krasnja V času obnove porušene domovine je pomembno prispeval k razvoju širšega območja nekdanje občine Domžale, bil pa je tudi pobudnik oddelka tedanje glasbene šole v Krošnji. Življenjska in delovna pot ga je leta 1961 pripeljala v Domžale. Šesl lel je opravljal funkcijo predsednika tedanje občinske organizacije S/DL, ob leni pa je sodeloval tudi v organih tedanje občine ter drugih organizacijah in društvih. Mil je odbornik, poslance v tedanji republiški skupščini, de javen v Izobraževalni skupnosti, prizadevno jc delal v Zvezi prijateljev mladine, organizaciji Rdečega kriza icr v različnih komisijah in odborih, bil je tudi član prvega uredniškega odbora Občinskega po ročevalca. Bil je zelo uspešen in pri] juhi jen ravnatelj Osnove šole Venclja Perka ter kasneje sedanje Osnovne sole Rodica, v tem obdobni pa tudi eden od pobudnikov in glavnih izvajalcev priprav na referendu •ne za uvedbo samoprispevkov za grad njo šolske mreže, ki je nekdanji občini Domžale prinesla vrsto novih sol. v letu 1974 je bil gospod Jernej Lenič prvič izvoljen za predsednika tedanje Skupščine občine Domžale, štiri leta kasneje pa Se drugič. Pod njegovim vodstvom je skupščina občine postala mesto dogovarjanja in usklajevanja interesov občanov in občank Icr uresničevanja njihovih potreb icr reševanja problemov. Vselej ga je odlikoval pristni stik z ljudmi, zalo jc bil med občani in občankami zelo priljubljen. Po zaključku mandata predsednika Skupščine občine Domžale sc je sicer upokojil, vendar ostal aktiven zlasti na področju kulturne dejavosti ter krajevne Samouprave, zlasti v Krajevni skupnosti Slavka Šlandra Domžale, kjer ga šc danes srečujemo kot člana sveta krajevne skupnosti. Gospod Jernej Lenič jc s svojim prizadevnim in odgovornim delom veliko Prispeval k razvoju tedanje občine Domžale. S svojimi tehtnimi in preudarnimi besedami, dobrini poznavanjem problemov ter potreb občanov in občank je pomembno vplival na življenje in delo v občini Domžale ter tako gradil temelje, na katerih sc sedanja občina Domžale uspešno razvija: Gospod Stane Oražem je sprejel zlato plaketo za Nogometni klub Domžale Priznanja Občine Domžale za leto 2001 V imenu Glasbene šole Domžale je iz rok županje srebrno plaketo prejel gospod Anton Savnik, ravnatelj. ZLATA PLAKETA OBČINE DOMŽALE NOGOMETNI KLUB DOMŽALE za "spešno delo ter prispevek k razvoju domžalskega športa in slovenskega nogometa. Nogomel je nedvomno eden od športov, s kaleiini sc v nnsi občini organiz.i-rano ukvarja najdalj časa in največ Iju-tM- Domžalska mladina jc nogomet igra-» že leta 1920, že leto dni kasneje pa je Ml na pobudo Stanka Skoka ustanovljen Športni klub DISK Doniažalc, ki je posebno pozornost namenjal nogometu. Iz Športnega kluba sta sicet kasneje nasta-la dva kluba, vendar sta sc že teta 1938 ponovno združila in delovala do druge Svetovne vojne. Po drugi svetovni vojni ie hil v Domžalah zopet samo en nogometni klub. v* skozi je bil v klubu največji po-"dajrek dan delu / mladimi. v okviru No-Sothetnega kluba Domžale deluje mladinih' nogometni center, ki pokriva tudi de v osnovnih šolah, kjer nogomet 01 Sanizirano igrajo učenci od l. do 4, raz-,ctl;i praktično na vseh osnovnih šokih. Rezultati prizadevnega in načrtnega de- 1:1 SL' kažejo tudi v tem, da selekcije nakopajo praktično v vseh starostnih ka- tegorijah na najvišjem nivoju. Najboljši mladi nogometaši so tudi člani državnih reprezentanc. Tekmuje tudi članska kategorija in se trudi, da bi še naprej ostala v najelitnejši državni nogometni ligi. Športni Funkcionarji Nogometnega kluba Domžale so vseskozi sodelovali tudi pri delovanju Športne zveze in s svojimi predlogi in pobudami pomembno vplivali na razvoj lega področja v občini I tomžale. SREBRNA PLAKETA OBČINE DOMŽALE Gospa MILENA PETERKA, dolgoletna ravnateljica domžalskih vrtcev, za požrtvovalno delo pri organizaciji predšolske vzgoje v občini Domžale V petintridesetih letih dela v domžalskem vrtcu je ga. Milena Peterka neposredno sodelovala pri vseli aktivnostih in spremembah, ki so bile v tem času izvedene na področju organizirane predšolske vzgoje v nekdanji občini Domžale. Ga. Milena Peterka je v vsakem obdobju svojega dela v vrtcu, posebej pa po letu 1978, ko jc postala ravnateljica, posebno skrb namenjala izboljševanju pogojev življenja in dela otrok, ki so bili vanj vključeni, vselej pa jc njena skrb veljaki tudi zaposlenim v vrtcih. V velikih druž-bcno-političnih spremembah je bilo to zahtevno delo, ki ga jc opravljala strokovno, s posluhom za potrebe otrok in zaposlenih. Delo je od nje zahtevalo veliko mero znanja, energije in spretnosti ter tistega, po čemer je ga Milena še posebej poznana, po strpnosti. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi, strokovnim znanjem, prizadevnim delom, posluhom za potrebe ljudi ter tovariškim odnosom jc znala v vsakem vselej poiskati tisto pozitivno jedro, ki je povezovalo, združe-, vido ter zagotavljalo kvalitetno organizirano skrb na tem področju. SREBRNA PLAKETA OBČINE DOMŽALE GLASBENA .ŠOLA DOMŽALE ob 50. letici za uspešno glasbeno vzgojo več tisoč mladih in prispevek k razvoju glasbene kulture v naši občini ter širšem slovenskem prostoru. Glasbena šola Domžale je bila ustanovljena I. septembra 1950. Prvi ravnatelj je bil krajši čas Nande Poznič, za njim pa so bili ravnatelji: Peregrin Capuder. Aleksander Drnulc, Slane llabc. Miki Živulo-vič, (xl leta 1985 pa je ravnatelj prof. Anton Savnik. Glasbena šola je bila in je vsa leta najpomembnejša ustanova za šolanje mladih glasbenikov, ki so se vključevali v različne glasbene skupine, (Simfonični orkester Domžale-Kamnik) ter godbenikov vseh godb na tem območju, Šola vseskozi .odkriva in vzgaja nadarjene učence, sooblikuje njihove osebnosti ter jim omogoča umetniška doživljanja in izražanja. Vzgaja kadre za številne ansamble, orkestre tci zbpre, vzgaja za obče kulturne in civilizacijske vrednote, kol so: medsebojna strpnost, spoštovanje drugačnost in so- / s Čestitke gospodu Janezu Hribarju za bronasto plaketo delovanje z drugimi. Skrbi tudi za ohranjanje lastne in narodne dediščine. Glasbena Šola Domžale je vseh pet desetletij pomembno prispevala k uveljavljanju glasbene kulture v naši občini, hkrati pa je pomemben tudi njen prispevek k razvoju glasbenih Sol in njihovih dejavosti širom Slovenije. BRONASTA PLAKETA OBČINE DOMŽALE SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK za prispevek k razvoju glasbene kulture v Občini Domžale Simfonični orkester Domžale-Kamnik je na pobudo prof. Tomaža Habcta nasitil v oklobn 1971 in je danes edina tovrstna neprofesionalna glasbena skupina v Sloveniji. Odlikuje se s kvalitetno izvedbo glasbenih del domačih in tujih skladateljev, predvsem pa ga poznamo tudi kot vsakoletnega izvajalca tradicionalnih novoletnih koncertov, 23 let jc orkester vodil prof. Tomaž Habe, sedaj pa ga vodi Aleksander Spasič. Orkester je nastopil na številnih prireditvah tako v naši občini kot tudi izven nje. V njem igrajo glasbeniki z. območja nekdanjih občin Kamnik in Domžale. Mnogim od njih igranje v Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik zapolnjuje prosti čas. nemalo njegovim članov pa igranje v orkestru pomenilo tudi odskočno desko za sodelovanje v profesionalnih glasbenih skupinah. BRONASTA PLAKETA OBČINE DOMŽALE GOSPOD JANEZ HRIBAR za dolgoletno in prizadevno delo v društvih, posebej pa še v Kinološkem društvu Domžale (rospod Janez Hribarje najbolj zaslužen, da se jc 8. maja 1978 ustanovilo Kinološko društvo Domžale, ki vse do danes pomaga ljudem pri šolanju in vzgoji čistopasemskih psov. skrbi za lep kinološki dom ter za čisto in prijazno okolje. Društvo pa je tudi odličen organizator tradicionalnih mednarodnih tekmovanj. V času predsednikovanja g. Janeza Hribarja je bil dom, v katerem ima društvo sedež, lepo urejen, dozidati, odkupljc- Gospod Darko Gognjavec je prejel bronasto plaketo na so bila ludi potrebna zemljišča. Kinološko društvo Domžale sedaj šteje 117 članov in prav gospodu Janezu Hribarju gre zasluga in zahvala Za to. da smo danes na Kinološko društvo v Domžalah ponosni, zalivala pa tudi za njegovo delo v drugih društvih in prizadevno skrb za lepo in prijetno okolje, nenazadnje pa je bil tudi lastnik dveh lavinskih psov za reševanje pod ruševinami. BRONASTA PLAKETA OBČINE DOMŽALE GOSPOD DARKO GOGNJAVEC za dolgoletno prizadevno in uspešno delo v okviru podjetja AS Domžale. Gospod Darko Gognjavec jc kot direktor uspešno organiziral in izvedel skupaj s sodelavci sanacijo podjetja AS Domžale, ki je bilo ob njegovem prihodu v podjetje leta 1989 v zelo slabem finančnem položaju in brez jasne proizvodne ter poslovne usmeritve. Na osnovi sanacijskega programa, ki je bil izveden brez državne pomoči, danes v petih družbah, ki že vrslo let poslujejo z dobičkom, uspešno dela 160 delavcev, ki so, tako kot nekdanji zaposleni, vključeni v last niši vo družb in njihovo upravljanje, ter v celoti uresničujejo svoje pravice na višji ravni, kot je določeno s kolektivnimi pogodbami. Družbe so ob prejšnjih proizvodnih in poslovnih programih uspešno razvile vrsto novih programov. Pri tem jc biki odločilna vloga direktorja g. Darka Gognjav-ca, ki je vodil sanacijo in reorganizacijo vseli družb ter usklajeval njihov razvoj skupaj z direktorji posameznih družb. NAGRADE OBČINE DOMŽALE so prejeli: TURISTIČNO DRUŠTVO RADOMLJE ob 40-letniti za prispevek k večji urejenosti in turistični prepoznavnosti KS ter razvoju turizma v KS Radomlje ter občini Domžale Turistično društvo Radomlje je v štirih desetletjih znalo poskrbeti, da so bile in so Radomlje lepo urejen kraj, ponosen na svojo zgodovinsko in naravno dediščino, hkrati pa so s svojimi prireditvami bogatili tudi življenja krajanov in krajank v tej krajevni skupnosti ter občini Domžale. KULTURNO DRUŠTVO JOŽETA Bronasto plaketo je prejel tudi Simfonični orkester Domžale -Kamnik. Vse foto: M. V. GOSTTČA HOMEC - Organizacijski odbor za obeležitev I (Ml. letnice rojstva Jožeta Gostita za organizacijo in izvedbo številnih jubilejnih prireditev, ki opernega pevca ohranjajo v našem spominu, hkrati pa krepijo vezi, ki jih je v času svojega umetniškega delovanja vzpostavljal in gojil naš rojak Jože t,ost it Organizacijski odbor je pod vodstvom g. Boruta Jenko v letu 2000 izvedel številne prireditve in z njimi počastil spomin na velikega rojaka - svetovno znanega tenorista Jožeta Gostiča ter dokazal, da je ob sodelovanju kulturnega društva, zagrebške in ljubljanske opere ter Društva Slovenski dom iz Zagreba ter ob pomoči sponzorjev mogoče ne le obuditi temveč doseči, da je spomin na velikega solista bolj živ kot kadarkoli. GOSPA ZLATKA LLVSTKK za dolgoletno prizadevno delo v Krajevni skupnosti Radomlje ter v društvih pa tudi za delo na literarnem področju. Bila je ena izmed prvih predsednic sveta KS, prizadevno dela v Turističnem društvu Radomlje, srečamo jo tudi v drugih društvih, hkrati pa je pesnica m prizadevna članica Univerze za tretje življenjsko obdobje, kjer zlasti sodeluje v okviru literarne sekcije. GOSPOD JANEZ GRANĐOVEC za dolgoletno prizadevno delo v Športnem društvu Dob. Gospod Janez. Grandovec je v društvu sprva aktivno sodeloval kot športnik, nato pa so mu bile kol vestnemu športnemu delavcu zaupane različne odgovorne naloge, eno od teh opravlja kot blagajnik Športnega društva Dob se danes. GOSPOD BKLA SOMI za dolgoletno vztrajno delo na področju šolstva, vzgoje in kulture. Gospod Bela Somi je s svojo zagnanostjo bistveno prispeval k razvoju nadarjenih učencev, saj pod njegovim mentorstvom dosegajo učenci vidne uspehe na najrazličnejših državnih tekmovanjih, jc pa tudi predsednik KUD Kontrabant in vodja glasbene skupine Kontrabant, ki je zlasti znana po Etno-rtx-k festivalu. Iskrene čestitke! ODGOVORNA UREDNICA PREDSTAVLJAMO Prim. dr. Velimir Vulikic, dr. stom. -sedemdesetletnik 9. aprila 2001 ic primarij dr. Velimir Vulikic. dr. stomatologije, dopolnil sedem desetletij bogatega življenja, katerega pomemben del je preživel v naši občini. Poznamo ga kot javnega delavca, kot pisatelja strokovnih in literarni h del. kot strokovnjaka na področju stomatologije, pa tudi kot prijaznega sobesednika. someščana, iskrenega prijatelja in dobrega /.nanca. kateremu jc prijatelj, gospod Franc Štol-t'a, oh jubileju zapisal: »Slovencem si daroval vse svoje znanje in moči. Ljubitelji zgodovine, medicine in lepe besede Ti iskreno čestitamo in Želimo na mnoga leta!« Dr. Velimir Vulikič sc je rodil 9. aprila 1931 v Peči na Kosovcm. Vpisal se je v vojaško šolo v Beogradu in ko sc jc šola preselila v Slovenijo - v Šentvid pri Ljubljani, se je z njo preselil tudi gospod Vcljko. V letu 1952 jc prišel v Domžale, si je ustvaril družino in postal zelo znan in priljubljen občan. Do predčasne upokojitve leta 1978 je služboval v Ljubljani, nazadnje kot predstojnik stomatološkega oddelka Vojaške bolnišnice. Z njemu svojsko vztrajnostjo je prehodil pot od dentista do doktorja stomatologije, saj je leta 1972 uspešno obranil magisterij in dve leti kasneje doktorat z naslovom Zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem, ter za omenjeno delo prejel Kajuho-vo nagrado. Najbrž jc tudi to visoko slovensko priznanje spodbudilo dr. Vcljka, da je nadaljeval s svojim pisanjem in do danes napisal številna strokovna in literarna dela. pohvali pa sc lahko tudi s številnimi članki iz ožje stroke in zgodovine zobozdravstva, svoj pečat pa jc vtisnil tudi strokovnemu časopisu, katerega urednik jc bil. S področja njegove strokovne literature jc treba omeniti Se obširno delo Zobozdravstvo na Slovenskem do leta 1940. pozabiti pa nc smemo niti na njegovo prvo strokovno delo. Priročnik za bolničarje, ki je izšlo žc leta 1969. To so njegove strokovne knjige, s katerimi jc za prihodnost ohranil pomembne zgodovinske dogodke, njim pa so sledile literarna dela. za katera smo g. Vcljku Domžalčani šc posebej hvaležni, saj v kar nekaj svojih knjigah opisuje našo polpreteklo zgodovino, nas seznanja z njo in skrbi za to. da je ne bomo pozabili. V zrealu Račnega potoka (1989). V pajkovi mreži (1990). Pota njegove mladosti (1992), Beg iz pekla (1993). Senator s Svete Trojice (1993), Prof. dr. Jože Rant - oče slovenskega zobozdravstva (1995). Bratje Pirnat (1997). Kirorgovo življenje (1998). Mož dveh domovin - Kamničan v Torontu (1908). Trideset dni med Slovenci v Mclbo-urnu (1999) ter Glasbenik Stane Ha-be - Vrhničan v Domžalah (2000) so knjige, ki sestavljajo njegov bogati leposlovni opus. Vse to so literarna dela. ki so kaj hitro naSla pot med ljudi. Pisatelj namreč v njih obravnava domače teme. teme, ki so ljudem ljube in blizu, ob tem pa poskrbi, da bralcu ni nikoli dolgčas. Vsebine svojih del prepleta z dokumentarnim prikazovanjem časov, v katerih sc posamezni dogodki odvijajo, pri tem pa se odlikuje 7. zelo dobrim poznavanjem posameznih obdobij, saj v pripravah na pisanje posameznega dela sistematično in podrobno zbira dokumentacijo, ki jc osnova za pisanje posameznega literarnega dela. Za svoje delo je bil deležen številnih uradnih priznanj, veliko pa jc bilo tudi prijaznih besed in iskrenih pohval za opravljeno delo. Teh jc še posebej vesti saj ceni iskrenost m prijateljstvo, ki ju jc v veliki meri kot urednik časopisa Zcjan deležen tudi od prijateljev in sodelavcev iz Zcj in Sv. Trojice, ki sc pridružujejo številnim čestitkam ob njegovem jubileju. Voščilom pa sc pridružujemo tudi člani Uredništva, saj cenimo njegove prispevke za glasilo Slamnik. Jubilantu, dr. Veljku Vulikiču ob njegovi sedemdesetletnici iskrene čestitke, veliko zdravja, družinske sreče in še kakšno literarno delo. Tisti, ki dr. Vcljka poznamo, vemo. da šc ni rekel zadnje besede in da lahko pričakujemo še veliko lepih besed. VERA VOJSKA Zlatoporočenca Marija in Karol Prašnikar S sklenitvijo zakonske zveze človek povezuje svoj cilj, da bi s svojim življenjskim sopotnikom skupno in v slogi preživel lepe in težke trenutke, ki jih prinaša življenje. Toda vsem zakonskim parom ni usojeno, da bi doživeli zlato poroko in zakonca Marija in Karol Prašnikar iz Zabor-šta, Krumperška 12 sodita med tiste srečneže, ki jima jc usojeno, da se lahko ozirata nazaj, na skupaj prehojenega pol stoletja življenja. To se je za zlatoporočenko gospo Marijo Prašnikar začelo 27. februarja 1933 na Količcvem v družini Pančur, kjer se je po domače reki pri Nestlu. Imela jc sestro Pavlo in brata Ernesta, oče je delal v Papirnici Količevo, mama je bila doma in gospa Marija je svojo mladost preživljala kol njeni vrstniki. Osnovno šolo je obiskovala v Dobu, pri trinajstih letih pa jc za nekaj časa odšla k staremu očetu, kjer je pasla krave. Po dobrem letu sc jc vrnila in se kljub temu, da je bila leto premlada, zato so jo doa malce postarali, začela z delom v TOSAMI in tam po 35 letih -delala je v tkalnici in konfekciji, dočakala upokojitev. Podobno je bilo tudi življenje njenega moža Karola (rojen 18.10.1927). ki sc je kot najstarejši med desetimi otroki rodil v Goričici pri Moravčah, od koder ga je mati kar v košu odnesla v Škoc-jan ob sedanje letno gledališče, kjer sta starša od »Grdavovc Johane« kupila domačijo in v njej vzgajala pet fantov in deklet. Ala je delal na železnici, mama ic delala po kmetijah, gospod Karol pa je žc pri sedmih letih, ko jc obiskoval OS Krtino, odšel v Prcvalo k Primoži-čevim. kjer je bil nekaj časa pestrna, nato pa je na kmetiji pomagal pri drugih kmečkih opravilih. V drugi svetovni vojni jc bil partizan v Šlandrovi brigadi -kot kurir, po vojni pa je sedem let dela v Papirnici Količevo, od tu pa odšel v TOKO, kjer je do odhoda v pokoj izdeloval usnjene rokavice. Mlad in priden fant Karol jc bil očetu Marije, oba sta delala v papirnici, vseč in se mu jc zdel najprimernejši ženin za mlado Marijo. Povabil ga jc domov. Iz ŠkcK'jana sc jc mladi mož na Količevo pripeljal s kolesom. Mlada sta si bila všeč in po pol leta poznanstva sta se 7. aprila 1951 poročila. Na cerkveno poroko v Dob in civilno v Domžale kjer ju jc poročil g. Franc llabjan. matičarka pa jc bila Barbka Urbanija por. Volčini, ju je z avtom odpeljal g. Repanšek, priči pa sta bila Jože Hafner ter Franc Pančur, Prijetno gostijo so pripravili na nevestinem domu, nato pa sta se mlada odselila v Zaboršl. Tam je bila majhna hišica, ki jo je sla-ri ata, ki jc imel gospo Marijo zelo rad, obljubil prav njej. Hišica, bolj drvarnico kol karkoli drugega,-jc bila prijeten začetek za mladi par in gospa Marija se le nerada spomni trenutkov, ko je bila sama. ker je moral gospod Karol na orožne vaje. Iz tega.prvega obdobja jc tudi najsrečnejši dogodek gospe Mari- je - to je bilo v letu 1952 rojstvo sina Dušana, o katerem gospa šc danes s srečnim obrazom pravi: »Za tedaj dc-vclnajsllctno dekle je rojstvo sina pomenilo najsrečnejši dogodek, cel svet je bil moj.« Sinu sc jc čez sedem lel pridružila hči Jana in danes imata zlatoporočenca pet vnukov ter dva praviiuka, še posebej pa pohvalita skrb hčerke Jane in njenega moža Jureta, ki jima zelo pomagata, Pa sc spet vrnemo v njun začetek skupnega življenja. Iz majhne hišice sta skušala čim prej pripraviti lep in prijeten dom. »Šparala in šparala sva,« pravita in se spominjata maminih nadur v Tosami, kuhanja zidarjem in zidanja doma in drugod, saj je gospod Karel vse dneve pridno z.idaril naokrog, da je majhna hišica v ZaborStu dobivala sedanjo podobo. Zato sc gospod Karel najraje spominja nove, večje in lepše hiše, »šihtanje« zaradi otrok jc pozabljeno, prav tako tudi drugi trenutki, ko je marsičesa manjkalo, »čeprav lačni in žejni nismo bili nikoli« zatrjujeta sogovornika in mi ob tem pripovedujeta, da hiša ni nikoli dokončana, da jc šc danes precej dela okoli nje. ki ga radii opravita. Oba se rada spominjala mladosti, čeprav ni bila tako lepa, kot jih imajo mladi danes. Skromna jc bila. vendar prijetna, čeprav prav veliko lepega ni bilo, saj jc revščina pogosto trkala na vrata. Živela sta srečno in zadovoljno pravita in sc s ponosom ozirata na prehojeno pol m na prijetno hišico, kjer sc Zlatoporočenca Marija in Karol Prašnikar jc nekoč reklo pri Potticu, vendar to vedo Ic redki, večina vc za Prašnikarjcvc, kjer so vrata vsakomur na stežaj odprta in prijaznosti ni nikoli manjkala. »Manjka pa prijaznih besed,« pravila in pogrešata več spoštovanja od mladih, ki jim svetujeta, da svoje priložnosti iščejo v delu, ki krepi človeka, ne pa v nedelu, pijači in mamilih. Ce ti nekdo da prijazno besedo, jo daš nazaj, če ti nc da prijaznih oči, greš tudi ti mimo. Prijetno jesen življenji preživljala v delu okoli hiše in na vrlu, ki je bil kljub zgodnji pomladi že pripravljen za obdelavo, gospod Karol odhaja v bližnji gozd, kjer po dogovoru z gozdarsko upravo čisti in pripravlja kurjavo za centralno kurjavo, ki jc še vedno na drva. Ju kaj moli bližina avtoceste? »Nc,« se prijazno nasmeji gospa Manja, ki ima rada mir, a jo tudi hrup nc ho molil, zalo Ic z zanimanjem opazujeta spremembe v okolici in se o njih pogovai jala. Pogovarjamo se ludi mi, o zlati poroki, ki jc bila prijetna in sc je bosta šc dolgo rada spominjala, pa o skupnih znancih in vmes poskusim lahke flanca-tc, ki jih je gospa naredila po starem receptu in so tako rahli, da se kar topijo v ustih. Še in šc bi sc pogovarjali, pil čas beži in moram sc poslovili od prijaznih sogovornikov. Želim jima veliko zdravja, saj je to njuna edina želja ob zlati poroki, veliko veselja do življenja, ki jima gii nikoli ni zmanjkalo, pa šc nekaj desetletij prijetnega življenja, s katerim pa gospod ni zadovoljen, saj se jc odločil, da jih bo vsaj šc pet, če bo Ic zdravje. Naj jih bo. jima zaželim, in šc več zdravja in veliko prijetnih trenutkov si voščimo in obljubimo, da se srečamo -tia kavi. /liiloporočencema Mariji in Karlu Prašnikarjcvinia tudi v imenu Uredništva iskrene čestitke in veliko zdravja! V. VOJSKA Vrnitev med žive Mediji so poročali o izginotju našega občana g. Antona I omažiea. ki je z družino počil nikoval na Karibskem otoku - Nevis. Dlje ko ga niso našli, bolj mije zastajal dih oh misli: ubogi otroci, uboga družina ... Kdaj te je postalo strah, da je to morda tvoj konec? Nikdar sc nisem sprijaznil s smrtjo. Ko sem padci v 5-mctrsko brezno, sem seveda čakal. Vedel sem. da mc bo žena iskala z vsemi možnimi sredstvi, saj sem obljubil, da se vrnem do večera. Dobro jo poznam in jasno mi jc bilo, da ne bo odšla z otoka, dokler me ne najdejo. Po treh dneh, ko sem skozi ozko špranjo na vrhu videl odhajajoči helikopter, sem vedel, da mc nc morejo najti. Bil sem sam Molil sem. da sc vendarle na nek način čudežno resim. Kes mi ni prišlo na misel, da bi se vdal in rekel: to jc moj konce. Poskusil sem zakurili. Dim bi lahko bil dober znak, da sem nekje pod zemljo. Fotoaparat, ki sem ga imel. sem razbil in poskušal z lečo zakuriti. Pooblačilo sc jc in upanje je splahnelo. Tretji dan sem začel s klesanjem stopnic Počasi sem se povzpel. Po nerodnosti sem ponovno pristal na začetku. Previdno sem si na dno naložil vse mogoče trhlo vejevje in listje z namenom, da se ob morebitnem ponovnem padcu ne poškodujem preveč. Hrbtenico sem imel žc poškodovano. V neskončno dolgih nočeh, ko sem zaradi mraza Ic malo spal, sem imel izredno lepe sanje. Ob nočnih »dogodkih« sem dobival novih moči in prispel do vrha. Ko sem z zadnjimi močmi premagoval gosto zaraščeno pokrajino, sem ob ranah bodičastih rastlin in ostrem kamenju doživel male radosti. Dobil sem kapljice vode. Zahvalil sem sc z.ii VSako pršenje dežja in za sleherno rastlino, ki mi jc dala kapljico soka. Ob vsem tem sem čutil, da ljudje molijo zame, da smo nekako povezani. Je bilo res tako, ga. Mirjam? Seveda. Oločani so zelo verni ljudje, njihova vera pa jc izrazito močna. Bili so prepričani, da je živ. Spremljala sem obraze sleher- nega, da bi razbrala: je še upanje, kaj misliš ... Ob večerih so sc zbrali v molitvah za njegovo vrnitev. Skoraj vsi so ga iskali in ludi vsi goreče molili. Nekega večera se jc pri maši zbralo približno 400 otrok. Očitno jc, da smo ga »izmolili«. i )ez m mraz pustita posledice. Da, v civiliziranem svetu res. Po osmih dneh v nočnem mrazu in objemu hladne jame sem brez prehlada ali celo pljučnice. Zdi sc mi. da je bilo to stanje boj. značilen za pračloveka. Ce bi sc usedel na naš vrt z:i eno popoldne v kratkih hlačah in bos. bi mi kakšna bolezen zagotovo ne ušla. Očilno je šlo za osnovno preživetje človeka. Razen izgube 12 kg, manjših ran in prask ter bolečin v križu, sem jo odnesel brez poškodb. Psihično počutje sicer Sc ni čisto v redu. Spim lahko Ic največ do pol ure. Potem sem zopet buden. Tako sedaj spim po obrokih, večkrat po malo. Vsckitkor so noči sedaj prijaznejše ■ Ni mi hudo, da nc spim. Z grozo sc sicer spominjam, ko sem v breznu razmišljal, koliko jc kaj ura, 2 ali 3 zjutraj. Ko jc posvelila luna. sem pogledal na uro. Pol devetih, pol devetih .. Kje je šc polnoč, kje je sc jutro, da bom zopet poskušal uiti iz objema smrti. Kako ti vse te izkušnje lahko koristijo v civiliziranem svetu? V odločilnih dneh sem doživel najbolj grozne trenutke v življenju, kasneje pa najlepše. Snidenja z. družino se nc da opisati. Judi otočani so se mc vedno znova veselili na različne načine. Najbolj so mc ganile pesmi, podoknice pred poslopjem bolnišnice. Črnske duhovne so zvenele tako, kot da sem v nebesih, občutek rcšcnosli pa jc Sc dodatno pripomogel k popolni sreči. Ravno danes sem imel priložnost ugotovili, kitko koristno izkušnjo sem pridobil. Nek mak) neroden šofer je povzročil neprijetnosti na cesti. Z razsodnostjo in sočustvovanjem sem ga spremljal. Nisem sc pridružil množici jeznih šoferjev. Življenje je tako enkratno, lako čudovito, da se res nc splača razburjati za nepomembne civilizacijske probleme. Kdo vse je bil vključen v reševalno akcijo? Iskali so me praktično vsi. Poleg policije so bili v akciji tudi posamezniki, skupina odvisnikov na zdravljenju in seveda moja Mirjam, ki je po svojih očeh s prostovoljci prečesala dobršen del otoka. Prišel jc šc njen brat in moj sodelavce, ki sla bila ves čas v pomoč. Osebje hotela sc jc trudilo okrog najinih otrok, da nista piv več mislila na trenutno situacijo. Zamolili so ju, kolikor so mogli. Moja žena je poskrbela res za vse. Šc sedaj sc s hvaležnostjo spominjam, da mi jc med garderobo za na pol podtaknila tudi mazilo proti mrčesu. Za to njeno polezo sc ji moram na poseben način oddolžiti. Za veliko trpljenja mc je olajšala. Res, že tako jc bilo dovolj hudo. ■ Nii vsakem koraku sc čuti prisotnost pomladi, veselja in novega začetka ... Za nas jc to res nov začetek. Vesel sem, da ta veselja lahko doživim in delim z. drugimi. Življenje! Kako spoštljiva beseda in še sposiljivcjšc dejstvo. Minila je ura klepeta Skrajni čas je že bil, da sem se poslovila. Otroka stii komaj dočakala, da sta imela atija spel samo zase, da sta ga smela objeti in mu zlesti v naročje. Kako lepo in hvala, da ste mc sprejeli, lepo jc bilo delili srečo. DARINKA GRUM Najmlajši udeleženec srečanja je vse člane in članice društva razveselil z nageljčki. Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet Veliko vedrih obrazov in dobre volje V oktobru - letu starejših v letu 2000 jc bilo tudi v naši občini ustanovljeno Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, katerega skupine so se v marcu 2001 zbrale na svojem prvem srečanju. V gostišču Kovač so se zbrali člani in članice društva z območja Upravne enote Domžale ter skupaj preživeli prijeten večer. Po uvodnem pozdravu mag. Majde Pučnik, predsednice društva, ki je med drugim dejala: »Upam, da se tudi v skupinah vsak teden nahranite s pozitivno energijo, z zaupanjem, z. ljubeznijo do življenja in do bližnjega ter da to nato ponesete v svoje družine in med prijatelje. Ljudje potrebujemo prijateljske vezi, ki so trdnejše, če nas družijo skupni interesi in vsebina. Zato je strokovno vodenje vtisih skupin nepogrešljivo. Prav tako je nepogrešljivo in dragoceno ustvarjalno delo voditeljic in voditeljev sku- pin ter vaša pripravljenost in zavzetost za sodelovanje. Zato si bo društvo Jesenski cvet prizadevalo za razvoj delovanja skupin z.ii samopomoč, Za trud in požrtvovalno delo sc vsem iskreno zahvaljujem ter želim lep večer,« smo prisluhnili programu, ki so ga pripravile posamezne skupine. Ob tem nam je strokovna voditeljica ga. Majda llrovat na kritiko predstavila tudi vsebino dela posameznih skupin, ki sc srečujejo enkrat tedensko: povezovanje vseh treh generacij, d ruža bništvo, premagovanje osamljenosti in socialne izolacije, vključevanje v lokalno mrežo pomoč pri premagovanju vsakodnevnih težav in učenje, kitko živeti z nastajajočimi težavami ter priprava na lastno starost. Nacionalni program predlaga, da sc skupina za medgeneracijsko kakovostno starost ustanovi na vsakih 100 ljudi Starih nad 65 let. Še pred predstavitvijo posameznih skupin pa smo prisluhnili najmlajšemu članu teh skupin, Mihi, ki jc povedal pesem »Mamica je kakor sonček« ter vsem prisotnim podaril po nagcljčck. Nato pa je šlo lepo po vrsti. Gospa Pavla iz. skupine Našit srečanja jc predstavila svoj pogled na Cankarjevo Skodelico kave, skupina Cvetje v jeseni, kjer najraje pojejo, jc zapela Kje so tiste Stezice in se predstavila tudi s pesmijo, namenjeno prav njihovi četrti obletnici in to z besedami: to je naš dan, ki sc ga veselimo, povedala vse. Najmlajša skupina iz. društva združuje čla- nice s Korena, ki so si po imenu svojega domačega kraja izbrale tudi ime Korenine, ki po njihovem mnenju izraža trdoživost, klenost in vzdržljivost, vse to pa ponazarja tudi drevo, ki je osnova za društvo. Ena ptička priletela pa jc stara pesem, ki jo je predstavila ga. I Irovat. Korak se imenuje skupina iz Mengša, mladi in razigrani Trzinci, združeni v skupino pod imenom Trzinski izvir, so zapeli; Sončni žarek jc skupina iz. Domžal, katere članice so sc predstavile s prijetno pesmijo. Kranjska lilija pa združuje ljudi iz, Moravč in jc zanjo značilno, da so pesem sestavili kar sami, pa še to, da jih vodi moški; Jaz p;i pojdem na zeleno Iravco jc zapela skupina Veseli ljudje, za katero je že pel let tlela. Lipov cvet pa sc imenuje skupina iz. Prcserij, ki skrb namenja tudi OtroKpm; Skupino Izvir z Vira je predstavila gospa Mihela z dvema pesmima, slišali smo himno skupine Dobiti volja, šepet skupin p;i deluje tudi v ok-. viru obeh domov počitka: Štiri v Mengšu, ena pa v Domu upokojencev Domžale, ki v svoje vrste viibi tudi zunanje člane. Pred prijetno večerjo so udeleženci ob zvokih harmonike prof. Staneta llabela zapeli številne narodne pesmi in pripravili lep uvod v večer, kjer jc bilo veliko priložnosti z:i izmenjavo izkušenj Icr družabnost, ki je pomemben del programa vseh skupin medgene- Predsednica društva Jesenski cvet mag. Majda Pučnik Ruudl ter direktorica Centra za socialno delo ga. Nuša Sink. ratijskega društva Jesenski cvet. Najboljše želje pa so vsem udeležencem prinesli ludi predstavniki vseh petih občin Icr tudi ha lak način dokazali, tla cenijo tlelo tega druitva ter skupin, ki se poti skrbnim vodstvom Centra za socialno tlelo oblikujejo v posameznih občinah. Prvo leto dela Medgeneracij- skcg.i druStVa Jesenski cvet je do kazalo, da je z. roko v roki mogoče rešili skoraj vse težave, ki nas spremljajo skozi obdobja našega življenja. VERA VOJSKA Gasilke zanetile ogenj v srcih mater Gasilke PGD PŠATA - DRAGOMELJ so si omislile prav poseben podvig z geslom: »Nič vas ne sme presenetiti!« To presenečenje velja njihovim moškim članom društva. Brez njihove vednosti so se namreč odločile, da bodo organizirale in pripravile za matere iz območja KS Dragomelj - 1'šata družabno srečanje v počastitev materinskega dne. Povezale so se z učiteljicami osnovne šole Dragomelj ter skupno pripravile čudovit program. Učiteljice omenjene šole, katerim gre vse priznanje, so se stvari lotile zelo resno in strokovno. Pripravile so program, v katerega so bili vključeni učenci vseh stilih razredov. Da bi bilo praznova-•nje šc bolj pestro, so gasilke povabile k sodelovanju tudi nekaj glasbenikov i/, domačega terena. Na ha i inoniko je zaigral g Anton Malenšck iz. Dragom-Ija, na klaviaturah sla se predstavila Gašper Marolt in Peter Zuttič, ob katerem je zapela Nataša Kralj. Nastopil pa je tudi trio Bojan, Mirko in Peter, ki so predstavljali ansambel nekdaj znanih Veselih plansarjev. Kot vokalisti so se odlično predstavili tudi člani šolskega pevskega zbora s pesmimi, izbranimi prav za ta dogodek. Da pa nc bi kršili reka, da je ni veselice brez Golice, smo tudi mi prebili led s to Avscnikovo polko, ki jo je na harmoniko zaigral Anze Zavrl z Dolskega. Sejna soba v gasilskem domu je bila tokrat premajhna, saj se jc v njej Irlo povabljenih mater in žena, katerih obrazi so žareli od sreče in zadovoljstva. Po končanem programu so slavljcnkam ob polnih mizah dobrot igrali m peli naši vrli muzikant-je šc dolgo v noč. Prepričan sem, da je Iti pobuda in akcija naših gasilk dosegla svoj namen in da se bodo laka srečanja nadaljevala tudi v prihodnosti. K izvedbi srečanja sta s finančnimi sredstvi pripomogla KS in PGD. Lepa livakt piceriji Pr'Slovcnc za pogostitev otrok s picami, gasilkam za pripravljeno pecivo ter Rapetovi mami iz Prcloga za aperitiv, ki ga jc poklonila v ta namen. Šc enkrat pil sevedit hvala učiteljicam in učencem osnovne šole Dragomelj za udeležbo in program, ki je kot rdeča nit povezoval to prisrčno srečanje z Vami, drage slavijenke. JANEZ HAFNER kako prijetno je bil presenečen župan občine Lukovica, ko je praznoval Okroglo obletnico svojega rojstva. Koliko prijateljev, koliko stiskov rok z najboljšo,,, željami je sprejel liste dni, vele on sam. Poznanje tudi v Domžalah, zato se tudi mi pridružujemo čestitkam, čeprav malce pozno, zalo pa toliko bolj iz srca, ostanite nam zdravi še na mnoga leta g. Anastazij Zivko Hurja. DJD 3. zlata plaketa Naše pesmi za Domžalski komorni zbor V soboto, 24., in nedeljo, 25. marca 2001. se je v Mariboru odvijalo 17. tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem. Domžalski komorni zbor se je tega tekmovanja udeležil že tretjič in z;i svoj nastop prejel ZLATO PLAKETO NAŠK PESMI, Predstavil se Je s skrbno izbranim programom, kar je zasluga mladega zborovodje Tomaža Pirnuta. Tekmovalni nastop je bil sestavljen iz obvezne pesmi ter treh skladb po lastnem izboru, od katerih je morala biti ena priredba slovenske ljudske pesmi. Zbor jc izvedel: Johannes Brahms: Schnffc in mir. Golt, ein rcin Hcrz. (Psalm 51, 12-14) Pavle Merku: Pater noslcr (obvezna skladba tekmovanja v kategoriji mešanih zborov) Sitnio Vremšiik: Zadnji Čas pred zimo (besedilo I rance Balantič) ljudska v priredbi llhaldii Vrabca: Polkii jc ukazana Zbor je navdušil z. izvirnimi in občutenimi interpretacijami, s širokim dinamičnim razponom ter polnim in toplim zvokom, kakršnega premore le redko kateri pevski zbor. Pevci Domž;ilskć$ju komornega zbora in njihov zborovodja Tomaž Pirnat so ponovno dokazali, da sodijo v sam vrti slovenskega zborovskega petja. Zii doseženo zlato priznanje jim iskreno čestitam. PRIMOŽ LESKOVEC Preberite novo knjigo! Irena Miš-Svoljšak: Modro upravljam s svojim denarjem ali kako ravnati z osebnim premoženjem. Založba Grlica, Ljubljana 2001, ilustrator Marjan Motoh, 170 strani, cena 4.400 SIT, naročila založba Grlica, (iix. (III) 530 20 83 ali telefon: 993 653 oziroma 040 566 978. Imate težave z denarjem? Bi si radi izdelali dober finančni iiiičrl in si zagotovili finančno varnost? Bi radi otroku privzgojili pravilen odnos do denarja? Potrebujete streho nad glavo? Bi radi vzeli posojilo? Radi potujete? Vtis skrbijo leta, ki prihajajo? Bi se radi življenjsko zavarovali? Denar, denar, denar ... Gospodarjenje s svojim denarjem je umetnost. Lahko pa si olajšamo skrbi, če se lotimo na pravi način ravnati z denarjem. Kako? Pri nas obstaja množica knjig, kjer najdemo kuharske recepte, nasvete za vrl, sadovnjak, nasvete, kako pridelati vino, katera zeliSČa nabirali, knjig ki nas učijo pametnega ravnanja z. denarjem, pa v slovenskem jeziku praktično ni. Vsaj takšnih, namenjenih vsakomur, tudi tistim, ki se doslej s finančnimi zadevami še niso ukvarjali. Ena prvih, če ne prva lastovka na tem področju, je knjiga z naslovom MODRO UPRAVLJAM S SVOJIM DENARJEM ali Kako ravnati z osebnimi financami in premoženjem? založbe Grlica iz Ljubljane. V njej avtorica mnogih člankov, ki obravnavajo to področje v slovenskih tiskanih medijih, Irena Miš Svoljšak. naša soobčanka, na preprost način sVetuje, kitko graditi premoženje in kako spremljati svoje finance. V svoji kniigi ic avtorica združila svoje bogate izkušnje uit področju bančništva in bralcem ponudila vsestransko izčrpno in zanimivo besedilo, ki bo olajšalo in razjasnilo ,P.W>By vprašanja, ki se nam porajajo, ko tečemo nasvete pri najemanju kreditov, varčevanju, zavarovanju in še kje. Eno pomembnejših poglavij je na- menjeno vprašanju, kako vzgajati otroke, da bodo znali z denarjem ravnati še bolje od nas, njihovih slaršev. Knjiga se loteva mnogih bančnih zadev, od tega, kako izbrati banko, kako si izračunati obresti, do lega. kaj vprašali, ko jemljemo posojilo. Ker ljudje plačujemo na mnogo različnih načinov, nam avtorica pojasni, kako na čim varnejši način plačevati, kar je posebej pomembno pri kreditno-plačilnih karticah. Tudi o tem, kaj in kako zavarovati, bomo prebrali v knjigi. Čeprav so na področju pokojninskih zavarovanj stalne spremembe, pa skuša knjiga razložiti vsaj osnovna dejstva o tem. kako si zagotoviti finančno varno starost. Knjiga postreže tudi s slovarčkom pogosto zapletenih izrazov s finančnega področja in različnimi tabelami, kot so tabela za preračunavanje obrestnih mer za različna časovna obdobja in tabele za hiter izračun anuitet in obresti. Mislim, da si bodo občani z veseljem prebrali knjigo, se v njej poučili o ravnanju z denarjem in si ob tem poiskali nove smeri, kako privarčevati več denarja ter si na ta način zagotovili bolj brezskrben jutri. Knjiga je lepo darilo ob rojstnem dnevu prijatelja ali sorodnika, morda pa velja razmisliti, da bi knjigo podarili tudi mladoporočencem, ki bodo v njej našli neskončno veliko nasvetov, ki jih bodo z veseljem vključili v svojo novo življenjsko pot. TATJANA KOKAU Slovenski knjižni kviz. 2001 »Josip Jurčič in Dolenjska« (Nadaljevanje s prve strani) Pisatelj Josip Jurčič je bil znan tudi kot novinar in urednik časopisa Slovenski narod, zato jc letošnji kviz pripravljen v obliki časopisa, kjer najdemo rubrike: zanimivosti, literarni kotiček, intervju, črno kroniko... Kviz je kot običajno razdeljen v dva dela: prvi jc namenjen učencem na predmetni stopnji osnovne šole drugi pa otrokom na razredni stopnji osnovne šole. Rešitvi kviza sla dve samostojni gesli, ki sta povezani z Dolenjsko, s pisateljem Josipom Jurčičem in z njegovimi dolenjskimi ju- naki. Tako jc pravilna rešitev samo prvo geslo, samo drugo geslo ali pa obe skupaj. Reševanje kviza bo potekalo od marca do septembra 2001 v vseh slovenskih splošnih in šolskih knjižnicah. Vodijo ga osrednje splošne knjižnice 17. septembra, na dan zlatih knjig bomo izžrebali nagrajenca, ki sc bo udeležil zaključne prireditve v Ljubljani. Na zaključni prireditvi pa bo podeljena glavna nagrada enemu od reševalcev, ki bo lahko s svojim najboljšim prijateljem odpotoval na počitnice. V občini pa bomo imeli tudi občinsko žrebanje Izžrebali bomo 35 otrok in jih popeljali na Dolenjsko, kjer bomo spoznali lepote in znamenitosti krajev, s katerimi se bomo seznanili preko kviza. Imeli se bomo lepo! Vprašajte tisle, ki so bili z nami po poteh prejšnjih kvizov, ko smo se potepali po Beli Krajini, Gorenjski in Koroški. Čemu naj bi reševali kviz? Knjižničarji, ki so pripravili kviz, si želijo, da bi se pri reševanju kviza in hkrati branju tega časopisa zabavali in se tudi kaj malega naučili, vzljubili Dolenjsko, knjige, knjižnice ali se navdušili za novinarstvo. Mi pa si želimo, da bi vas kviz tako navdušil, da si boste ogledali in izposodili tudi kakšen turistični vodič, prelistali krajevni leksikon, poiskali informacije na in-ternetu. se s starši odpravili na izlet na Do-ienjsko, obiskali Muljavo, Trubarjevo Raščieo. se podali na Jurčičevo pot ali na čolnarjenje po Krki. Postanite popotniki in raziskovalci, knjižni kviz vas že čaka v Knjižnici Domžale! S. ZANOŠKAR Izreden uspeh pedagoginje glasbene šole Domžale Od 29. marca do 1, aprila 2001 je potekalo 30. državno tekmovanje mladih glasbenikov - pod pokroviteljstvom predsednika KS Milana KUČANA. Na tekmovanju je na nastopilo 349 solistov -tekmovalcev v disciplinah: klavir, kljunasta flavta, flavta, oboa, klarinet, fagot in saksofon ter 44 komornih skupin s trobili. V disciplini klavir I. A kategorije, letnik rojstva 1990 in 1991 je osvojila ZLATO PLAKETO in TRETJO NAGRADO najmlajša tekmovalka KATJA RENER, rojena 4 7. 1991, sicer učenka GS Kamnik in osvojila 97,67 točke od možnih 100. Ta reprezentančni uspeh mlade in nadarjene glasbenice je usmerjala njena mentorica prof. Martina Gdlob - HOIIIE, akademska glasbenica in pianistka, ki že vrsto let uspešno poučuje v Glasbenih šolah Domžale - Kamnik. SAŠA prof. Martina Golob Bohte z učenko Katjo Rener Nasmejali smo se... »Ples tatov« v Kulturnem domu v Dobu Kulturno društvo Jožef Virk Dob nas kar nekajkrat na leto povabi na Predstave v dvorano kulturnega doma ali pa v letno gledališče, kjer nam večere popestrijo domači igralci, velikokrat pa se polni dvorani predstavijo tudi gostujoče igralske skupine, lakaje bilo tudi 24. marca 20» 1, ko seje s komedijo Ples tatov predstavil Teater Halatin iz Ljubjane. »Popeljali vas bomo v mikavno francosko "kolje je bjlo iiiipi- s:'"o na plakatu, ki je vabil na predstavo, kitare glavno prizorišče .le bila lepo oprcniljc na soba francoskega stanovanja Milady, glavne osebe in lika, ki Je najbolj »zapletel nl-''" ostalim nastopajočim. Dogajanje sta popestrili mladi in zmedeni nečakinji, ki si žc-Uta ljubezni, in sta bi-J| tarči tatinske trojke. Spozamo tri nepridiprave, profesionalne [*tove, ki pa so bili "°lj kol ne nespretni 111 najbolj uspešni pri "nukanju stvari eden drugemu Zgotlba se zaplete, ko se dva izmed latov zaljubita v nečakinji, komedija pa poslane še bolj napela in smeš- na, ko se Zdolgočasena Miliidy odloči popestriti svoje življenje Sefa tatinske trojke proglasi za svojega prijatelja in in se. zato da bi prišel v hišo, prepusti loku dogodkov. Sledijo številne neverjetne izmišljotine, ob katerih sc je nasmejal prav vsiik obiskovalec zapleti in uganke pa so se počiisi začeli razpletati oh napovedi Mikidy. da gredo vsi na ples tatov. Celotna zgodba sc razplete, ko sc udeleženci, našemljeni v tatove, vrnejo s plesa, nii katerega pa jih niso spustili, saj ni bil ples tiiiov, ampak ples cvetov. Konce je seveda srečen, tatovi so razkrinkani, ena izmed nečakinj ostane srečna z najbolj »poš-lenim« tatom, drugi bodo čakali boljše priložnosti. Predstava je bila prav taktna, kakršna jc bila napovedana na plakatu: »... polno zapletov in ugank, vam dokazali, da ljubezen premaga vse ovire in na vaše ustnice pričarali topel nasmeh...«, Res je bilo tako, hvala za prijeten sobotni večer. Se kdaj! B. V. Dober dan - invalidka Neža Avbelj Uporaba in škodljivost tobaka je velika. Pri kadilcih se pojavljajo okvare zdravja v taki meri, da so potrebne raznovrstne dejavnosti zoper kajenje. Prav gotovo niso na udaru tisti kadilci, ki pokadijo do pet cigaret na dan. Mislim na tiste, ki nimajo mere - so že odvisniki od tobaka. Med njimi je bila do nedavnega ludi 58-letna invalidka prve stopnje in članica Društva upokojencev Moravče - gospa Neža Avbelj. ki je postala delovna invalidka leta 19X0. Kar nekaj lei jc bila zaposlena kot čislilka na Občini Domžale. Pred leti je ovdovela, živi s sinom Romanom v skupnem gospodinjstvu. V glavnem preživlja dneve sama, zato je veselil vsakega obiska. Njena pokojnina jc majhna, dobiva šc varstveni dodatek, dii sploh lahkb preživi. Po tistem ko je bila ni tedne na ortopedski kliniki zaradi težje operacije desnega kolka, je pred sedmimi meseci nehala kaditi. Čeprav je kadila 40 let. zdaj priporoča kadilcem, naj čimprej opustijo to razvado. Odkar Ncžka nc kadi več, se počuti koi prerojena. Meseca marca je biki na 14-diicvncni oddihu v Zdravilišču I nško. To jc bilo prvo zdravilišče in okrevališče v njenem življenju - pra- vi Nežkii. V zdravilišče so jo poslali zaradi slabega zdravstvenega stanja. Njeno zdravstveno stanje je iz dneva v dan boljše, vendar pri hoji še uporablja bergle. Redno jo na domu obiskuje palronažna sestra Kristina Pic, ki ji pripelje potrebna zdravila, ji daje injekcije in z njo poklepeta. I udi zdravnik Dežman Marjan iz Zdravstvene ambulante Moravče ima z, Nežko stike, če je potrebno, jo obišče na domu in poskrbi za reševalno vozilo za občasne kontrole v Ljubljani in Domžalah. Iz. trgovine Vrh-polje ji z avtom pripelje potrebno hrano trgovka Marija, mleko pa ji nosi soseda Slavka. To so resnično dobri ljudje, ki kaj storijo za in valida. Preko leta Nežko obiščejo poverjeniki Društva invalidov Domžale in Društva upokojencev Moravče in jo praktično obdarujejo. Nežka pravi, da se nc bo pregrešila, da bi ponovno segki po cigareti. Želimo ji tudi mi abstinenco. Zapihal in foto: JOŽE NOVAK Spominček na letošnje velikonočne praznike iz Galerije Lenček. Znamenitosti na vrečkah sladkorja Gostilna Rus je stara tradicionalna slovenska gostilna, ki stoji ob glavni cestni povezavi Ljublja-na-Maribor, v kraju Šentvid pri Lukovici. Gostoljubje je dajala že stoletja nazaj furmanom, ki so lovorih razno blago po znani cesarski cesti Trst-Duna.j. To gostoljubje šc danes nadaljuje Janez Šli-bar s sodelavci. Letos aprila je 15 let, odkar jc pričel s samostojnim delom. Ob tej priložnosti so v sodelovanju s t al le I ropic Žalec izdali servirni sladkor v posebni jubilejni cmbaiaži z. namenom, da gosi ob postanku in uživanju dobre hrane in pijače izve šc kiij več o kraju m širši okolici, k jc i sc je ustavil Tako st) vrečice s ser-virnim sladkorjem opremljene s štirimi različnimi slikami naravne in kulturne dediščine prostora ob tranzitni cesti. Grad Brdo v ruševinah, rojstni kraj Janka Kersnika. Obdaja ga lep park za sprehode s čudovitim pogledom ii okoliške griče. Cerkev Sv. Neže na Golča.ju, majhna cerkvi ca Z obnovljenm lesenim kasetiranim stropom z. letnico 16X0 stoji ob najlepšem delu evropske peš poli. ki poleka od Trojan mimo Golčaja do Limbarske gore in v Moravče. I.iinharska nora, visoka 773 m, dostopna s Črnega grabna in Moravske doline. Notranjost cerkve je poslikana z Je-lovškovimi freskami. r,,. ................ Vsekakor kraj užitka neokrnjene narave. Kulturni dom Franca Kemika, Domžale, lun , tična ponudba obsega tudi ponudbo kulturnih hramov. Ltpo obnovljeni kulturni dom jc zaživel v zadnjih dveh letih s kvalitetno ponudbo kulturnih prireditev. Matija Lome, skladatelj, zapisan v slovenski glasbeni zapuščini z veliko začetnico. Kot duhovnik je služboval v Domžalah Namen projekta je približali kraje ljudem -turistom in na ta način v njih vzbuditi zanimanje za ponudbo, ki jo predstavljamo na vrečkah s sladkorjem. A. Š. KULTURA stran 14 Iz zakladnice pregovorov »Jeza in ljubezen sta slaba svetovalca« »Ljubezen na prvi pogled je približno loliko zanesljiva kakor diagnoza na podlagi prvega stiska rok,« je zapisal G. B. Shavv. Naša Čustva so nezanesljiva in zaljubljenost se lahko kmalu ohladi. Vseeno pa so mogi prepričani, da je prva ljubezen najboljša: IY\a juha in prva ljubezen sta najboljši. Nova ljubezen pride in gre. stara ljubezen pa ostane. Človek (juhi samo enkrat. Stara ljubezen, če ne nori, pa tli. Stara ljubezen ne zarjavi (čeprav hi deset let visela v dimniku). Stara ljubezen in stare trske - In se rado spet vname. Človek se \rača vedno k svoji prvi ljubezni. Izkušnja pa potrjuje tudi drugo plat resnice, ki pravi, da nova ljubezen prežene staru: Zaradi no\e ljubezni pozabiš na staro. lu/adnja ljubezen je taprava. »Nic nenavadnega ni Večna ljubezen', ki traja tri tedne, zlasti v Času dopusta.« je pikro zapisala Francoise Mardy. Zdi se. da so v našem razburkanem Času in ubijajoči naglici Čustva postala še manj stalna. A tudi v preteklosti so imeli ljubezen za »pokvarljivo blago«. \a ljubezen in na \reme se ni zanesti. Prisege ljubezni imajo kratke noge- Srce, ki se najhitreje podari, se tudi najprej umakne. Ljubezen prežene čas in čas prežene ljubezen. Apostol Pavel je v svoji »hvalnici ljubezni« Zapisal: Ljubezen nikoli ne mine ll Kor S) V mislih [e imel tisto, ki se ne da voditi le Čustvom in strastem, ampak ima svoje korenine globlje v nas, navsezadnje pa se naslanja na božjo, brezpogojno zvesto ljubezen do Človeka. Prava ljubezen vedno vkljuCuje zvestobo: Kjer ni ljubezni, tudi /\es1obe ni. Ne \cln<< jc na svetu veliko takšne ljubezni, ki »drži ta svet pokonci«. Pomislimo, kako neizmerno je dragocena ljubezen med zakonci, med starši in otroki, med prijatelji ... Tudi v pregovorih je našla svoje mesto: Sree se ne pustara. Ogenj dr\ ugasne, ogenj ljubezni gori večno. Pra\a ljubezen se nikoli ne postanu Tako ali drugaCc sc marsikatera ljubezen tudi konCa. Nemalokrat prinese hudo trpljenje ali se celo spremeni v svoje nasprotje: Kjer se konča ljubezen, nastane so-v raštvo. Ni lepila, ki bi spet sestavila ljubezen, ki se je razbila na kosee. Včasih so vzroke za to iskali v pomanjkanju in revščini, danes je najbrž bolj odločilna Čustvena nestalnost in nezrelost: Ko pride v hišo pomanjkanje, zbeži ljubezen ven. Ljubezen traja tako dolgo, dokler je denar. Ko v hišo \stopi revščina (ali: lakota), odhaja ljubezen skozi okno. Dolga ločitev je smrt ljubezni. Kogar se bojiš, tega ne ljubiš. Francoski pesnik AJexis Piron (16894773) se je zaljubil v neko /ensko in mu nikakor ni uspelo, da bi jo pozabil. »Vse tako kaže.« si je rekel pesnik. »Ce hoCcm ozdraviti od te ljubezni, je najbolje, da se z žensko poročim.« BOGDAN DOLENC Tone Juvan in njegovih sedemdeset let Že stari ljudje so rekli, daje človek pri kakršnikoli stvari ali delu uspešen, če je zraven z dušo in s srcem. Za to je tudi lep primer naš Domžal-čan Tone, ki v aprilu ali malem travnu slavi 70-letnieo. 55 let se že ukvarja z vokalno in z instrumentalno glasbo ali po domače s petjem in z godbo. Daje glasbi popolnoma predan, dokazuje tudi to, daje pri svojih 70. letih še vedno aktivni član Godbe Domžale, ki nastopa na številnih prireditvah. Če ga kdo vpraša: »Pa se ti še vedno ljubi?« je to zanj čudno vprašanje. Ko si v nekaj zares zaljubljen - v kar pa Tone je - potem je glasba, tako petje kot igranje na glasbene inštrumente zanj tudi največji duhovni užitek. S tem kulturnim delom nagrajuje tudi sam sebe. Glasbenik Tone Juvan svojih talentov ni zakopal. Z delom na področju glasbe je duhovno bogat. Toliko let pet ja, igranja, ustvarjanja, or-gantZM mja, pisanj .i scenarijev, poučevanja in sodelovanja - je nemogoče zbrati, popisati in zapisati v kratkem pogovoru za časopis. Prav zato bodo nakazani in prikazani le glavni in najpomembnejši dogodki v pestrem Tonetovem življenju. On gotovo spada v trojico domžalskih znamenitih osebnosti, ki so v zadnjih desetletjih najbolj izrazito oblikovale podobo glasbenega življenja in delovanja v Domžalah ter bližnji in daljni okolici. To so slovenski glasbenik in skladatelj, duhovnik prof. Matija Tome, vsesplošni glasbenik in pedagog Tone Juvan ter dolgoletni zborovodja in ravnatelj glasbene Sole Stane Habe. Če Toneta primerjamo z navadnim Zemljanom, ki sicer dobro opravlja svoje plačano delo, sc nam enostavno zaplete. Tone je od mladosti naprej za glasbo in kulturno življenje prispeval na tisoče ur prostovoljnega in ljubiteljskega dela. To so bile in so popoldanske, večerne ali nočne ure. Pri godbenikih gre večkrat kar na »horuk«. Danes, jutri nastopamo lam in tam. Za to pa se mora prilagoditi prosti čas godbenikov, včasih tudi nedeljski, popoldanski. Bogata je domovina, ki ima veliko kulturnih in drugih druStev ter s leni precej srčnih, navdušenih in delavnih članov, med katere spada tudi naš slavljenec Tone. ki le dni slavi svojo 70-letnieo. Ob tem mu zaželimo zdravja ter še veliko ustvarjalnih in veselih let v okviru družine, kot tudi žc 60-letne življenjske sopotnice -vsestranske glasbe. Srečno. Spoštovani prijatelj Tone. Le kako in s čim naj bi začela? Mogoče kar z najbolj pomembnim glasbenim dogodkom v zadnjem času. Za tak dogodek imam spominski koncert ob desetletnici smrti prof. Matija Tomca. V čast si štejem, da sem bil pobudnik za to pomembno slavje. Na pobudo se je takoj odzvala Zveza kulturnih organizacij Domžale oziroma njen tedanji predsednik Lojze Stražar, ki je v organizacijo vključil občino, župnijo in druge, ter sestavil pripravljalni odbor. Na prvem srečanju odbora je bilo soglasno sprejeto, da naj slavje poteka v dveh delih, prvič, s koncertom sakralne glasbe v domžaski cerkvi in drugič, s koncertom posvetnih skladb, na katerem bi sodelovalo več zborov s Tomčevimi skladbami. Poleg navedenih koncertov pa naj se pripravi razstava, na kateri bodo predstavljena Tomčeva originalna dela oziroma skladbe. Ob pripra- vi razstave nam je bila v veliko pomoč Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Vodstvo koncertne vokalne glasbe je bilo zaupano meni. K sodelovanju sem povabil zbore iz, domžalske dc-kanijc in Simfonični orkester Domžale - Kamnik. Slavnostni spominski koncert sakralne glasbe je bil v soboto, 10. februarja 1996, naslednji dan, v nedeljo, pa je bila ponovitev. Ob tem, ko se pogovarjava, kako si prišel do vodilnega domžalskega glasbenika, je prav, da nadaljujeva s tvojimi mladeniškimi leti. Naklonjenost dO glasbe sem podedoval po očetu, ki je bil poklicani glasbenik. Bolj do izraza pa je prišla šele po vojni, ko sem sc pri njem začel učiti trobento in seveda so bili vzporedno s tem v letu 1946 tudi prvi stiki z Ciodbo Domžale. Od tedaj sem z glasbo močno povezan. V letu 1949 pa sem /:i< u-lil tudi veselje do prepevanja. Vključil sem sc v cerkveni pevski zbor, ki ga je takrat vodil organist Jože Jcz.cršek. Vaš nekdanji sosed, prof. Milan I lerin, mi je nekoč dejal: »Kadar si šel mimo Juvanove hiše, si slišal prijeten glas trobente. Ali je to zadevalo ata ali sina Toneta? Kakor kdaj - oba. Ko si žc omenil soseda Flerina, moram ob tem omeniti še soseda Flisovcga Jaka, dolgoletnega organista, ki me je večkrat poslušal in navduševal. Med »poslušalci« je bil tudi frizer Ciuslclj Frigidi (ustvarjalec izrednih pustnih mask). Med pohvalami mi je dajal tudi kritične pripombe. Kdaj se je začela tvoja prava šolska glasbena vzgoja? Leta 1950 sem končal Elektrotehniško srednjo šolo. Takrat je vsak diplomant dobil državni dekret o zaposlitvi. Sam sem imel srečo, da sem sc lahko zaposlil na Inštitutu za elcktrozvczc v Ljubljani na Linhartovi cesti. Moja želja je seveda bila, da bi nadaljeval študij na Fakulteti za elektrotehniko, kar pa je bilo tiste čase prepovedano. Ob tem se je pojavila druga možnost, da sem začel z. rednim študijem na Glasbeni matici v Ljubljani. Poleg tega, da sem že igral na trobento ali krilni rog, sem, kot žc povedano, prepeval na domžalskem koru, kjer je moj glasbeni talent opazil župnik Matija Tome, ki me je začel spodbujati za študij solopetja. Poslušal sem ga in sc prijavil na sprejemni izpit; tam me je sprejela prof. Sonja Ivančič-Bleivveis. Tako se mi je uresničila dolgoletna želja, da sem začel tudi s študijem klavirja, ki je veljal za obvezni dopolnilni inštrum-ment pri pevski vzgoji. V to obdob- je sega tudi moje poznanstvo z Ncj-kom Pirnalom, ki jc svoje dorašča-joče brate usmerjal v čarobni svet fantovskega prepevanja. In kako je potem potekalo tvoje nadaljnje glasbeno izobraževanje? Leta 1960 sem diplomiral na Srednji glasbeni šoli iz predmeta solopetje. Na odlični diplomi, ki sem jo opravil in so jo podpisali vsi takrat vodilni glasbeni strokovnjaki, je bilo zapisano, da jc diplomant usposobljen za poučevanje solopetja na nižjih glasbenih šolah. V času študija na srednji glasbeni šoli sem paralelno obiskoval tudi pouk trobente, in to pri prof. Zoranu Ažmanti. Poleg navedenega pa sem ob leni, ko sem pel v Zboru Srednje glasbene šole in v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, ki ga jc takrat vodil prof. Janez Bole, spoznal čudoviti svet zborovskega prepevanja. V teh letih sem začutil izredno pripadnost in nujno za prepevanje, ki me je potem neizogibno spremljala naprej. Enostavno sc jc nisem mogel odreči. Poseziva malo nazaj. V Stražarjc-vi knjigi Domžale te že vidimo na sliki Moškega pevskega zbora Planinskega društva Domžale. Ja. veselo in prijetno je bilo in kar pridno smo hodii na vaje. Zbor jc vodil Mavricij Bergant. To jc bil eden izmed redkih moških zborov, ki jc deloval že od leta 1953 naprej. Poleg tega sc spominjam Sodelovanja pri Moškem zboru v Moravčah, ki ga jc prav tako vodil prizadevni glasbenik in profesor Bergant. V glavnem se nadvse rad spominjam sodelovanja z. brati Pirnal. ki so takrat žc vnelo in uspešno fantovsko prepevali, zalo jim jc bil moj glas zelo dobrodošel; vodil nas je najstarejši bral Nejko. V tO obdobje Spada ttidi v letu 1951 prva povojna predstavitev Tomčcvega Slovenskega božiča. Izvedena je bila pod vodstvom avtorja lomen in organista Jezerska v domžalski cerkvi. Tam sem bil tako rekoč prisiljen peli vodilno barilonsko vlogo. V tistem času sem tudi vneto sodeloval pri vseh nastopih godbe. Lepo se je ukvarjati z. glasbo in s petjem. Kaj pa redno delo v službi in vse drugo zasebno življenje? Poleg študija glasbe sem bil redno .zaposlen, največ let v Iskri, lam sem v letu 1991 dočakal tudi pokoj. V prvih letih službe je bil polni ose-niiirni delavnik tudi v sobotah, marsikatero nedeljo pa je »peki« udarniška akcija. Življenjsko spremljevalko sem spoznal žc zelo zgodaj, nakar jc leta 1957 sledila poroka, nato družina. Poleg sreče in veselja so se pojavljale tudi težave, predvsem stanovanjske, saj smo stanovali na več krajih. Leta 1964 sva se z ženo odločili in začela z gradnjo hiše. To so bila garaška leta, a polna zadovoljstva, Uspela sva s pomočjo prijateljev in znancev. V hišo smo se vselili leta 1969. Iz. vseh leh razlogov jc razumljivo, da kljub prigovarjanju mojih profesorjev glasbe, da naj vendar nadaljujem študij na Akademiji za glasbo, tega preprosto nisem mogel sprejeti. Leta 1961 si se vključil v delo Glasbene šole Domžale kot izredni predavatelj. K sodelovanju v tej Soli sem bil povabljen kot predavatelj za trobila. Ta so bila takrat za vzgojo kadrov domžalske in mengeške godbe zelo poudarjena. Moja življenjska vizija je bila sicer vzgoja solopevcev in s tem v zvezi tudi poživitev zborovskega petja s sodobnejšimi programi, kakor smo to že počeli pri APZ Ljubljana. S strani vodstva šole za tovrstno glasbeno dejavnost ni bilo razumevanja in tako sem začel poučevali vso paleto trobil, ki jih godbii rabi. Ob vsem tem pa si leta 1964 prevzel tudi vodenje Mešanega pevskega zbora Svoboda Domžale. Ja, res se mi jc uresničili želja po tovrstni vokalni glasbi. »Povzroči- telj« tc akcije jc bil takratni predsednik Svobode in moj prijatelj prof. Janez. Ulčar. V začetku jc bilo veliko težav s pevci, ki jih jc v Domžalah zelo primanjkovalo. Zalo sem k sodelovanju povabil pevec z raznih korov. Glede na tO, da jc bilo to prepevanje iz. drugačnih programov, kot so jih bili pevci vajeni, sem imel kar veliko tlela, da sem jih usmeril v sodobno pevsko zvrst. Začeli smo z Gallusom, domačimi in tujimi narodnimi in umetnimi pesmimi. In kaj te je napeljalo, da si zbor zapustil in prešel na vodenje godbe? Preprosto. Večina mojih nčencev-godbenikov sc je vključila v godbo in oni so me prosili, da naj godbo vendarle jaz prevzamem. Dokončno pa so me pregovorili listi godbeniki, ki so peli tudi v zboru, češ da je moje pravo mesto le za vodenje godbe. Čeprav težko, sem po desetih letih zbor zapustil in prevzel domžalsko godbo. V tvojem času je Godba Domžale precej zaslovela. Res jc. To jc bil začetni polet, ki je obrodil lepe sadove. Zal pa smo bili v programskem pogledu precej okrnjeni. Naša koncertna sodelovanja so organizatorji Usmerjali predvsem v režimske proslave. Sam pa sem vseskozi želel izvajati tudi sodobnejše in bolj zabavne glasbene programe, kar se mi jc uresničilo šele čez čas. Zaradi kroničnega pomanjkanja družbenega kulturnega dinarja smo morali marsikatero po- vabilo iz več slovenskih krajev ali iz tujine odkloniti. (•lede na tvoje pestro glasbeno delovanje skozi leta hi rad slišal še mnenje tvoje življenjske sopotnice, žene Mari. Spoznala sva sc na plesu v God-bencin domu. kjer sem takrat igral v Ansamblu Staneta Vnvpctiča. Mimogrede naj omenim, da sem pozneje devet let igral tudi v radomeljskem ansamblu Veseli kajžarji Torej, žena je že od vsega začetka vedela, kje mi bije srce. Tudi sa ma izhaja iz. pevske družine v Dobu. Njena teta in krušna mati jc bila dolga leta vodilna sopranislka na dobskem koru in v raznih zborih, ter je večkrat prepevala tudi v duelu z .ložclom Gosličeni. Njeno petje jc zelo cenil t lic) i prof. Malija lome, ki jo jc včasih spremljal na orglah. Žena je na mojo glasbeno izobraževanje gledala z odobravanjem. Ker je bila tudi sama pevka, je leta 1964 pristopila k domžalskemu zboru in v nem peli 15 let. Zaradi velikih življenjskih obveznosti je prišlo do trenutka, ko sem sc moral odločili, ali končati šolo ali reševali nujne življenjske probleme. Zena pa je vztrajala, da naj študij končam za vsako ceno. Tudi po uspešno končani šoli in diplomi jc imela zelo razumevajoč odnos do mojega nadalnjegn pedagoškega in družbenega dela. Prav Ona jc veliko prispevala k moji glasbeni in vsestranski dejavnosti, (Nadaljevanje prihodnjič) FRANCE CER AR Bogastvo slovenskega jezika Druga vrsta obrušenk Zadnjic smo se srečali z. ohrušenkami. Ponovno je bila omenjena beseda POSKUS oziroma POSKUSITI. Žal smo morali na planiških tekmah v poletih za svetovni pokal spet in spel poslušati, kako so tekmovalci POIZKUŠALI ter obenem gledati prvi, drugi in tretji POIZKUS posameznega tekmovalca. Različnega »POIZKUSAN.IA« ni bilo ne konca ne kraja. S tako besedo podobno šarijo tudi komentatorji na drugih tekmovanjih. Če pogledamo Pravopis še iz leta 1962, lahko na sir. 608 vidimo, da je za besedo POIZKUSITI v ležečem natisnjena oblika POSKUSITI. Zato pri prvi besedi tudi ni nobenih izpeljank, pač pa so pri drugi. To potrjuje ludi SSK.I. Na str. 111/731 jc za tO geslo zapisano: POIZKUS ipd. gl. POSKUS. Seveda pa so pravilne besede: preizkus, preizkusiti in preizkušanje. Ob vsem tem pa moramo bili z. obiušenkami previdni. V številnih primerih dobi obrušenka glede na prvotno obliko popolnoma drug pomen. Kar poglejmo: IZBUATl: ZBIJATI Izbijamo zagozde, pri balinanju pa posamez ne krogle. Klin sc s klinom izbija. To zamisel ali namen si kar iz.bij iz. glive. Izbijali elektrone iz. kovin. Vzemi v roke izbijač. Zbijamo pa tleske, okvire, zaboje, letve, podplate. Delavci zbijajo zemljo, sneg. Ta teren je zbil. Prijatelj mu je zbil klobuk z. glave Zdravila so oi-roku zbila vročino. Šolarji zbijajo žogo, veseljaki pa šale in dovtipc. IZBIRALI: ZBIRATI. Izbiramo darili, blago za obleko. Vsakdo lahko izbira po svojem okusu. Za slavnostni govor je izbiral besede. Izbrala je med dvema zmožnostma. Učenci si izbirajo poklice. Kdor izbi ra - izbirek dobi. Imamo še druge izpeljanke: izbira, izbirač, izbiro-lec, izbiralen, izbiralnik, izbiranje, izbiren. ZBIRALI. Zbiramo knjige, znamke, prostovoljne prispevke. Fantje sc zbirajo. Na nebu se zbirajo oblaki. V rani se zbira gnoj. Karitas in Rdeči križ zbirala denar in obleke za reveže V tej povezavi imamo tudi dovršnik ZBRATI. Zbrati denar za gradnjo, za prireditev, za proslavo. Verniki so sc zbrali pred cerkvijo. Učenki sla zbrali veliko naročnikov. Za šahovski turnir so se zbrali le najboljši. Ker je raz-mišljena, se težko zbere. Zbrana dela pesnikov .in pisateljev. Se nekaj primerjav: IZBRCAT1: ZBRCATI. Iz.brcati koga iz društva, iz. odbora, iz hiše. Toda: bolnik je v spanju zbrcal odejo; otrok sc jc zbrcal; v jezi ga je zbrcal; konji so se zbrcali. BRSKATI: IZBRSKATI. Toliko časa je brskal, da je končno izbrskal. Kokoši so zbrskale gredice. Raztreseno slamo jc zbrskal na kup. Pastirček je izbrskal krompir iz žerjavice. [ZDIVJATI: ZDIVJATI, IZGANJATI: ZGANJATI IZHAJATI: SHAJATI. Med odmorom so se učenci izdivjali. Splišenc živali so zdivjale prek travnika. Izganjati pijance iz gostilne. Samo da ne boste zganjali hrupa. Ta revija žc dolgo redno izhaja. S tako skromno pokojnino je pa res težko shajati. Spoštovani bralci in ljubitelji slovenske besede, dodajte k vsakemu od teh šestih primerov še nekaj svojih in videli boste, kako bogat je lahko slovenski jezik. FRANCE CERAR 13. tradicionalni »Po nagelj na Limbarsko goro« Tradicionalna prireditev »Po nagelj na Limbarsko goro« je tudi letos privabila številne obiskovalce in obiskovalke, ki so bile nadvse vesele prijetnega sprejema in nageljčka, ki gaje bila iz rok organizatorjev v narodnih nošah deležna vsaka mati, žena in dekle. Pozabili niso tudi na dobrodošlico vsem očetom, fantom in možem. Limbarska gora je bila 25. marca 2001 zasedena do »zadnjega kotička«. Sončno vreme, prijeten kulturni in zabavni program, kjer jc zlasti srca obiskovalk dodobra ogrel Marjan Zgonc, ves dan pa vse razveseljevali (i.inisi, ter dobra gostinska ponudba jc ves dan vabilo obiskovalce od blizu in daleč k cerkvici sv. Valentina. Če ne bi bilo nekaterih zagat pri dostopu na ta lep turistični kraj, bi bila skupna ocena odlično. Modra galerija v Domžalah Računalniške grafike, kipi Za kratek čas je bila v Modri galeriji na ogled zanimiva razstava računalniških gralik umetnice Vesne Črnivec. Z mnogoštevilnimi računalniškimi zmožnostmi je prikazala podobe v različnih grafičnih tehnikah, kot na primer v laserskem in grafičnem tisku. Predstavila jc serijo grafičnih listov s potlobo stolnice v različnih ha rvah in tehnikah. Igra pik in rastrov na papirju vsaki podobi poda drugačen pridih. Razstavljala je žc na samostojnih in skupinskih razstavah, v mednarodnih bienalih, tricnalih v Ljubljani, Mariboru in drugod po Sloveniji in izven nje (najdlje jo je pot popeljala na Norveško). Jc vsestranska umetnica, ukvarja sc ludi s fotografijo, predavanji in različnimi projekti na področju grafike in fotografije, D) 15. aprila jc bil čas za ogled kipov in slik Jožeta Vajde, člana likovnega društva Petra Uibodc iz. Domžal. Njegovi kipi so ročno oblikovani unikati v beli glini, žgani in palinirnai kol imitacija brona ali marmorja. V upodobitvah umetnin išče trenutno razpoloženje in poze ljudi in živali. Jože Vajda jc sicer po poklicu ckonomisl, loda Že dolgo časa se ljubiteljsko ukvarja z umetnostjo Svoja dela je uspešno razstavljal na Irch samostojnih in številnih skupinskih razstavah po Sloveniji. Velika si rasi mu je ludi slikanje na platno, predvsem realističnih podob iz. narave. Slika jih v akvarelu, pastelu ali akrilu. O njegovem delu jc Danijel L Eugger, akademski slikar, zapisal: Jože Vajda je kipar, ki gnete glino z občutkom in jo oživlja v upodobitvah trenutnih poz ljudi ali živali, ki so zanj zanimive ali vredne likovne upodobitve. Kljub temu, da so njegovi kipi na videz realistični, ne išče samo zunanje oblike modela, pač pa vsakemu kipu doda nekaj specifičnega, s čimer doda plastiki izrazitejši karakter oziroma občutek gibanja in življenja. Pri plastikah, klesanih v kamen oziroma marmor, rad uporablja odnos hrapavosti oziroma zglajenosti, da s lem poudari kontrast med materijama, zalo so njegove figure življenjske in slikovite. Kot stikar se s svojim načinom približuje realizmu. Najrajši slika motive iz narave v akvarelu, pastelu in akrilu. pri čemer ima izostren občutek za skladnost barv in kompozicijo.« KATARINA RUS G. Jože Vajda ob eni svojih slik stran ŠPORT Domžalski košarkarji so bili izredno uspešni! Za domžalske košarkarje hi lahko rekli, da so izredno uspešni v primerjavi s svojimi nogometnimi vrstniki. Zelo uspešno so organizirali zaključni turnir kadetov ter nadaljevali sezono v kategoriji članov in uspešno zaključili tekmovanje v konkurenci mladih članov, ki naj bi ponovno ponovili uspeh iz lanske sezone, ko sn tekmovanje končali na drugem mestu po nesrečnem porazu v finalu i, Union Olimpijo. K.uicli so na poli v finale premagali < omet iz Slovenskih Konjic, PMD Maribora Branika, ZKK Maribora ter izgubili z ekipo ("ometa iz Slovenskih Konjic, kar jih jc privedlo na drugo mesto v skupini ter do tekme z b>ko kavo v Laškem, ki so jo premagali in sc uvrstili na zaključni turnir, ki je bil v Domžalah. Tu so domžalski kadeti v prvi tekmi presenetljivo premagali ekipo Pivovarne laško in nato kasneje po pričakovanjih izgubili z ekipo Uniona Olimpijc in na koncu nepričakovano še z ekipo (ieoplin Slovana in tako na koncu osvojil tretje mesto, za drugo mesto pti jim jc zmanjkalo sreče, saj so v zadnji tekmi proti (ieoplin Slovanu izgubil za ločko. DomZalčani so nastopili v povprečju z ekipo, ki je leto mlajša od ostalih kadetskih ekip. uspešno pa jo jc vso sezono vodil trener Brane Kuzma, pomočnik pa je bil Predrag Ra-dovie. Vrhunec za to kadetsko ekipo je bil ta, da SO na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v slovenski reprezentanci nastopili kar trije IX>mžalčani. Zal pa sc ekipi ni posrečil veliki met - uvrstitev na evropsko prvenstvo. Mladinci DomZal so ob koncu sezone zabeležili kar nekaj zmag in tako sezono zaključil na zek) dobrem petem mestu, a z ekipo, ki obda mnogo boljše rezultate v prihodnji sconi, ker so v primerjavi z ostalimi ekipami leto mlajši v povprečju. Kako pa člani? V rednem delu so premagali še Savinjske Hopsc in (ieoplin Slovan, izgubili pa so z ekipo Krke Telekom, Rog-lo /rečami ter Pivovarno laško. (lanska ekipa je tako z malo nesreče pristala v ligi za obstanek, a si jc s kvalitetnimi igrami v rednem delu Zc zagotovila nastop v elitni ligi še v naslednji sezoni. Obstanek so si praktično že zagotovili, saj so v uvodnih tekmah tega raz-igravanja premagali že vse ekipe razen ekipe Loke kave, proti kateri so nepričakovano izgubili na domačem parketa Na domačih tekmah lahko pohvalimo njihove navijače ravbarje, ki so jih bodrili oh vsaki zmagi, le proti Loki kavi ne, ker so pomagali kamniškim od-bojkarjem na poti v finale državnega prvenstva. V domžalskih vrstah lahko pohvalimo vsakega igralca, ki je stopil na parket, v veselje pa je domžalskim ljubiteljem košarke lahko to. da jc zvestobo klubu v naslednjih sezoni obljubil tudi tuji košarkar I roba, ki jc Domžal-čanc okrepil sredi sezone Veseli pa tudi to, da sc je po daljši odsotnosti s košarkarskih igrišč vrnil nosilec domžalske igre, sicer prejšnji kapetan llcliosa Rado Trifunovič. Vse bližje so tudi nastopu v jadranski ligi. Poleg tega je vesela novica za košarkarske privržence ta. da sla evroliga -uleb liga in fiba - suproliga dosegli dogovor, ki naj bi pripomogel k še večji popularizaciji lega športa vsepovsod po svetu. Mladi t lani pa so v začetku sezone prikazali dobre igre in so tako resen kandidat za nastop na zaključnem turnirju četverice najboljših mladih ekip v Sloveniji, čeprav so na nekaterih tekmah prikazali slabo igro. Kaj lahko rečemo k temu? Domžalski košarkarji nadaljujejo s tradicijo dobrih uspehov. To so uresničili z dobrim delom vrhunskih trenerjev in uspešnimi igrami košarkarjev. Kmalu pa si lahko obetamo te zanimivejše tekme mlajših starostnih kategorij, kajti v domžalskem klubu nc manjka talentiranih igralcev. Domžalskim košarkarjem ter ostalim želimo šc mnogo uspehov. Urban Žnidaršič Nov začetek košarkarskega društva Lastovka V lanski sezoni sla Košarkarski klub Lastovke zastopali ekipi kadetov in članov. Kadetska ekipa je nastopala v drugi kadetski ligi, tako kol druga domžalska kadetska ekipa. V nadaljevanju sezone so »lastovke« premagale Športno društvo Venet, izgubile pa so z ekipo Velenja in interstika. In tako so na koncu sezone pristali na njihovem nepričakovanem - razočaranem - sedmem mestu s polovičnim izkupičkom osmih zmag in prav toliko porazi. Kadeti pa so premagali skoraj vse nasprotnike razen Krškega m osvojili v svoji skupini prvo mesto in končno 52. mesto med 67-imi prijavljenimi. 1 lipo je vodil Jure Gedrih, člansko pa Marjan Ooslic, ki je v Športnem društvu lastovka deloval v prejšnjih sezonah kot pomočnik trenerja. Domžalski kadeti druge ekipe so na koncu osvojili 49. mesto. V naslednji sezoni so načrti Košarkarskega kluba lastovka mnogo višji, saj naj bi sc ponovno potegovali za uvrstitev v drugo košarkarsko ligo pri članih, ob kadetski pa naj bi tekmovala tudi pionirska liga. lastovkam želimo, da bi v novi sezoni poletele v nebo, tako kol storijo njihove vrstnice v naravi, hkrati pa jim želimo sc mnogo košarkarskih uspehov. v Končana tekmovanja v področni košarkarski ligi za mlajše I Onako kol člani oziroma kadeti in mladinci s tekmovanjem zaključujejo ludi mlajši košarkarski talenti, ki naj hi v prihodnje nosili steber domžalske košarkarske ekipe. Tako so s tekmovanjem zaključili tudi domžalski košarkarji in košarkaritT v šolski košarkarski ligi. kjer je t)snovna šola Domžale izpadla v osmini finala - v šestnajstini finala so premagali Osnovnu šuln Vipava in sicer v seštevku obeh tekem, v osmini finala pa so izgubili s kasnejšimi finalisti (>s-nnvnii šolo Mirana Jarca i/. Črnomlja. Na pionirskem festivalu sla ekipi Osnovne šole Vcnc-Ija Perij izpadli v nadaljevanju tega tekmovanja. Pri mlajših pionirjih m pionirkah sla bili najboljši ekipi na področnem tekmovanju pri fantih ekipa Osnovne šole Rodica ter Osnovne šole iz Brda oz. Lukovice, kasneje pa so se v nadaljevanje tega prvenstva uvrstile ekipe osnovne šole Rodica, osnovne šote Mengeš in Brdo. V Oclrlli-nalu se bodo igralci Osnovne šole Rodica, ki so v kvalifikacijskih tekmah premagali prav vse nasprotnike, merili z. drugimi ckipimi iz področja (irosuplja. Notranjske Icr Primorske. Kaj pa bo na teh tekmah pa v naslednji številki Slamnika. Vsem pa lahko želimo veliko športne sreče in le tako naprej, kol do sedaj. u. ž. Atom Shotokan Domžale Uspešno tudi v finalu Letošnji finale državnega prvenstva ShOtOkar) Karale- Do In-lei nacional Zveze Slovenije jc bil letos L aprila Čeprav naj bi bil to malce neresen dan, jc bil za Športnike dan kol vsak drugi, ko imajo tekmovanja. Po štirih kvalifikacijskih bojih za uvrstitev posameznikov med prvih osem v finale državnega prvenstva so imeli Člani Atom Shotokan Domžale le Iti izpade iz konkurence najboljših in tako v finalu nastopil kar z IX finalisti, (i. Lovrenc Kokalj jena uspehe kluba ponosen: »Si morete misliti,« pravi, »na lestvici Smo bili pred finalom skupno zor Pel drugi in to pred dvanajstimi uvrščenimi klubi iz Slovenije. Žc Zgodaj zjutraj, ko smo se zbrali v športnem parku Domžale, nas je spreletaval srh, kako zadržati uvrstitev ali jo se izboljšati in uspelo nam je.« Karateisti Atoma so namreč osvojili tudi pokal za drugo mesto v katah, pokal za tretje mesto v ku-miteju (borbah) in pokal za drugo mesto skupno kate in kumite. Ke/ultati domžalskih karatcistov iz Atoma: I. Timotej Kokalj. 2. Tadej Bodlaj. 5. Neje Blcjc. (>. Bckim Aliti I. Timotej Kokalj, 4. Tadej Bcdlaj i t ri.iii Spela .'. lamam Kukali I.Josip Varga. 2.1'kinko Miha I, (lave* Miha, H. Jernej Homar I. Varga Josip. 2. Planko Miha. 5. Rok PanCur 5, Boris (irad Kale malčki: K.iie mlajši dečki (vijolični in modri pas) Katc deklice (vijolični in modri pas): Kale starejše deklice (modri in rjavi pas): Kate mladinci (do modrega pasu): Mladinci (rjavi in Omi pas): Moški (dO modrega pasu): Moški (rjavi in črni pas): Veterani (rjavi in črni pas): Kale ekipno: kumile (borbe): Mladinke -53 kg: Mladinke +55 kg: Mladinci +65 kg: Moški +75 kg: Mladinci absolutno (do modrega pasu): Mladinci abosolulni (rjavi-črni pas): Moški (do modrega pasu): Moški (rjavi in Crni pas): veterani: I. LovraiČ Kokalj I. meslo malčki. 1. mlajši dccki/dcklicc. 2. mesto starejše dek lice. 2. mesto mladinke. 2. meslo mladinci. 1. Tamani Kokalj J. Tjaša (iavez 2. Miha Oavez. .V Jernej llomar 4. Tina Vcrbole, 6. Boris Grad 1. Uvid Aliu. 2. Vanja Josip. I. Miha Planko 2. Jernej Mornar. 4. Miha Gavez 4. Rok Pancur 2. Tine Vcrbole, «. Boris Grad .'. Lovrenc Kokalj m tekmovalcem in tekmovalkam ler vodstvu ta otMiene rezallale in se jim hkrati opravičujemo ta napačni podpis k fotografiji v prejšnji številk. SLAMNIKA. Mladinci (+ 65 kg): 1. mesto Jure Lopič, Ruše; F|nale SKIF Slovenija: KATE mlajši dečki 2. mesto Miha Gavez, 3. mesto Jerne, Homar, ekipno: 1. ATOM Domžale oba ATOM Vražja dekleta in samo en fant Pred štirimi leti je bilo v Radomljah ustanovljeno konjeniško društvo »Ježa pri Ježu«. Glede na dobre izkušnje v svetu so pri njih prvi v Sloveniji omogočili treniranje (udi otrokom pred dvanajstim letom starosti. Sest ponijev jc takoj imelo polna sedla dela. Mali. jahanja željni palčki so prihajali navdušeno in prizadevno na treninge in hitro osvajali osnove jahanja. Mnogi od njih so sc resno oprijeli tega lepega športa in postali člani društva. Ko so prerasli ponije, so nadaljevali na pravih konjih. Po dvanajstem letu so opravili tekmovalno licenco in tvorijo nadebudno ekipo mladincev, na katero jc KD Ježa pri Ježu lahko ponosna: njihovi tekmovalni uspehi so v slovenskem konjenišlvu že opazni. Razveseljujoče pa jc, da jc ponije za njimi že okupirala nova navdušena četica palčkov, na katere mladinci nejeverno in malo vzvišeno gledajo, vi j težko verjamejo, da so bili pred kratkim sami tako majhni. Potem ko osvojijo osnovno znanje jahanja, se le redki odločajo za dresurno smer, večina jih uživa v preskakovanju zaprek. Posebnost jahalnega športa pa jc. da prevladujejo dekleta in so fantje v marsikaterem klubu dragocena redkost. V Radomljah trenirajo četico vražjih deklet in enega fanta trije trenerji. Sandi Smolnikar, ki tudi sam tekmuje za barve Ježevcev in jc lani dosegel vidne uspehe v mednarodnih parkurjih. Aco Slavič. član KK Krumperk in Neža Sare. ki jih brusi v prepotrebnih osnovah dresure, s En fant. edini mladinec - ALJAŽ DR ASI I R - jc star 17 let. Jaha že 6 let in ima dva konja. Začel jc v Ljubljani, nadaljeval na Krumperkii in skupaj s trenerjem prišel v Radomlje žc kol tekmovalec z licenco. V lanski sezoni se zaradi poškodb konj ni udeležil veliko tekem, vendar jc z dosežki, enkrat jc zmagal in dosegel nekaj drugih mest, kljub temu zadovoljen. Na letošnjo sezono resno računa in upa na udeležbo na mladinskem evropskem prvenstvu. Nič ga ne moti, da ima okoli sebe toliko »iuštnih« deklet. VESNA KRALJ iz Radomelj jc žc znana. V lanski sezoni jc zablestela v dresuri, letos pa sc z novim konjem podaja med hudo konkurenco v preskakt>-vanju, v kttlereni ima za sabo ludi že nekaj uspehov. Stara jc 16 let. s konjc-ni.šlvom sc ukvarja 9 let. resno pa jc začela trenirati pri Ježu. Njen recept za uspeh v leni športu je: vztrajnost, dosti trdne volje, dobra kondicija in ščepce poguma. Vesela jc. da ima društvo tako blizu. Naslednja mladinka je ŠPELA KO- Živo Novak s svojim konjem I love you Sandijeva ekipa: Aljaž Drašler, Sandi Smolnikar, Spela Kolenc; cepita: Vesna Kralj in Urška Smid, nagaja kužek Kekec. NEC, stara 14 let. ki je pred štirimi leti začela s svojim ponijem Tieppolom pri Ježu v Radomljah. Po opravljeni licenci je imela z njim dve uspešni tekmovalni sezoni. Izkazala sc je za vztrajno, ambiciozno in atraktivno tekmovalko. Zeli si čimveč tekem in dobrih uvrstitev in komaj čaka letošnje sezone z novim konjem ("assandrom. Najmlajša ŽIVA NOVAK ima šel 11 let, pa jc žc pridobila licenco. Resno je začela trenirali v društvu Ježa pri Ježu pred I remi leti Rada ima vse živali. Preskakovanje jo zelo veseli in kljub padcem nima strahu. Zadovoljna je s treningi, šole pa nima rada. vendar sc kljub temu potrudi in je odlična, saj je starši sicer nc bi pustili na trening Pravi veteran pri Ježu jc TANJA AN- ŽLOVAR, stara 14 let, saj jc članica društva od ustanovitve. Ker stanuje v soseščini, precej časa preživi v klubu, kjer je v veliko pomoč. Po opravljeni licenci je začela tekmovati s šolskim ponijem, s katerim sta izvedla nekaj nadvse atraktivnih in .razburljivih prizorov. Tanja se ukvarja tudi z atletiko, druge športne aktivnosti pa je zaradi pomanjkanja časa opustila. V šoli je odlična in se udeležuje raznih tekmovanj iz znanja. Letošnje sezone se veseli z novim konjem in upa na dolgo in uspešno kariero. I udi AJDA GORJA NC, stara 14 let. je začela resno trenirati pri Ježu. Licenco ima dve leti. a je bila na tekmi le kol gledalka. Letos pa ima primernega konja in upa na uspešno sezono. Rada ima živali in ima doma cel Živalski vrt. V naravoslovju je prava mala znanstvenica, ima pa tudi umetniške sposobnosti. Redno trenira tudi MEČI PERŠAK, stara 17 let, ki je do nedavnega preskakovala zapreke, letos pa se je odločila za dresurno jahanje Dve leti ima konjička Gu-liverja, za katerega pravi, da je najlepši na svetu. Ah, da. se ena stvar je najlepša na svetu: konjeniški šport! Sest let že jaha URŠKA ŠMID, slara 18 let, ki pa je Irenutno med pešci, čaka namreč na novega konja. Tekmovala je že tri sezone in upa na še kakšno. Pri Ježu ji je všeč, dobro se počuti med ostalimi člani. Prav tako je resno začela trenirati pri Ježu v Radomljah TAJA ŠIMONKA, stara 12 let. ki je licenco pravkar opravila in bo letošnjo sezono že tekmovala. Rada prihaja v klub, všeč so ji predvsem konji. Šele eno leto jaha ALEKSANDRA POLJAK, stara II lel in seveda še nima licence. Ima pa svojega konja San-dra in ker je za ta šport navdušila tudi mamico, imata še Impressieja, da lahko trenirata istočasno. Zadovoljna je z oskrbo konj v klubu, z urejenostjo »Stale« in s prijaznimi trenerji. Vseh tekmovalcev žal nisem uspela predstaviti. TeZko jih je uloviti, ker v klubu nikoli niso istočasno, kadar pa so v sedlu, jih ni mogoče motiti. A nekaj ste gotovo lahko zaključili iz teh opisov. V Radomljah raste konjeniškim uspehom naproti vrsta vražjih deklet in en fant. ZLATKA LEVSTEK 0 Sunkukai Karate klub Domžale Aktiven konec tedna v Domžalah Mnogo je sobot in nedelj, ki ne pustijo počitka po napornem tednu treningov, ker potekajo različna tekmovanja ali pa seminarji. Tako je bilo tudi v soboto, 7.4. in v nedeljo, 8. 4. 2001, koje bil konec tedna izredno poln. KK Domžale je gostil kar tri pomembnejše dogodke: sodniški seminar, demonstratorski seminar in Sankukai karate turnir. Ze v soboto dopoldan se jc pričel sodniški seminar za člane vseh slovenskih klubov. Udeležijo sc ga lahko vsi. ki imajo vsaj modri pas (2. kyu). Tokrat pa so bili povabljeni na seminar tudi vsi tisti člani, ki so nosilci zelenega pasu (3. kyu) in želijo aktivno sodelovati pri organizaciji tekmovanj. Uspešno opravljen tak seminar in kasneje praktični in teoretični izpit jc eden izmed pogojev pri napredovanju v pasovih. Kandidali so najprej prisostvovali n.i predavanjih, na katerih sc seznanijo z delom in nalogami ter funkcijo sodnikov, ki jim jc naložena za posamezno stopnjo sodnika (stranski sodnik, sodnik kontrolor, glavni in vrhovni sodnik). Med teorijo spada tudi praktičen prikaz sojenja in opozorila na različne napake, ki sc jim lalko pripetijo med delom. Ko so kandidati pridobili določena znanja, jc sledil teore-lični (pisni) del izpita iz teorije sodniškega dela. ki ga opravljajo vsi kandidati. Praktični del izpita pa so člani opravljali naslednji dan. v nedeljo, na članski tekmi v Domžalah. Tako je vsak kandidat po uspešno opravljenem izpitu pridobil naziv ustreznega sodnika ali pa je obnovil licenco za posamezno kategorijo. Zc popoldan istega dne pa jc KK Atletski klub VELE Domžale se intenzivno pripravlja na letošnjo atletsko sezono. Na zadnjem sestanku Izvršnega odbora so tako sodelovali tudi trenerji, saj je od njih veliko odvisno, kako pripravljeni bodo atleti in atletinje pričakali najpomembnejša tekmovunja. Na fotografiji od leve: Anton Založnik, trener metalcev, Jože Pirnat, najboljši metalec, ter Tomaž Jarc, trener mladih atletov in atletinj. Domžale gostil tudi udeležence demon-stratorskega seminarja. Seminar je bil namenjenpredvsem vsem novim dela-žcljnim članicam in članom, ki želijo pomagati v klubu, sprva kot demonstratorji, nato kot pomočniki in kasneje kol trenerji. To je izobraževalni proces za liste, ki želijo nekoč postati trenerji posameznih skupin znotraj organizacije kluba. Seminar jc namenjen seznanitvi kandidatov z delom v klubu ter z dc-javnoslmi znotraj posameznih skupin, predvsem pa teoriji vodenja treninga -začetnega ogrevalnega dela in kondieij-skih vaj. Z vsem teoretičnim znanjem napolnjeni udeleženci so bili nato deležni šc prikaza praktičnega izvajanja ogre- vanja in zaključnega dela treninga, ki so ga prikazali trenerji, ki imajo s tovrstnim delom že veliko izkušenj. Z vsem pridobljenim znanjem se člani nato pri svojih trenerjih in skupinah pripravljajo na izpit za demonslratorja. Na izpitu morajo kandidati praktično prikazati vodenje ogrevanja ter na koncu še izvedbo kondicijskih vaj, v drugem delu izpita (teorija) pa odgovarjajo na vprašanja iz organizacije kluba. Tretji dogodek pa se je odvijal v nedeljo, ko je v telovadnici OŠ Venclja Pcrka potekal turnir za člane in članice vseh slovenskih Sankukai klubov. Kot smo že omenili, je turnir predstavljal tako praktični del izpila za sodniške kandidate, kot tudi preizkušnja za vse tiste, ki so želeli svoje znanje tehnike uporabiti v športni borbi. Kako pa so se uvrstili DomZalčani. pa si lahko ogledate spodaj. Športni pozdrav! Učakar Iranci 1. mesto, srednja težka kategorija Otrin Ferlič Kristina 1. mesto, ženske - lahka kategorija Kotar Darko 2. mesto, višja težka kategorija Soba Nina 2. mesto, ženske - težka kategorija Plevel Srečo 2. mesto, srednja težka kategorija Jcrkič Boris 3..-4. mesto, višja težka kategorija Ulčakar Viktor 3.-4. mesto, nižja težka kategorija Otrhl Janez 5.-8. mesto, srednja težka kategorija G. J. SPORT stran 16 Smučarska tekačica Teja Gregorin Tej ine smuči so tekle kot navite Ob znanih imenih slovenskih tekačev in tekačic na smučeh smo med zmagovalci državnega prvenstva v smučarskem teku na Pokljuki lahko zasledili tudi ime Teje Gregorin, sicer članice ,SD Planica, ki je letos prvič tekmovala med članicami. Njen komentar po prvem naslovu državne prvakinje, ki smo ga lahko prebrali v enem od dnevnikov, je bil: »Potihcm sem pričakovala drugo ali tretje mesto, zmage pa nikakor ne...,« kar nam pokaže, da je bila zmaga Teje pred Mali-jevo, ki je »... naSa najboljša šprin- terka«, res kar majhno presenečenje. Tcji je, kot pravi sama, vse uspelo z veliko motivacijo in zagnanostjo ter taktiko. Ker jc bilo tekmovanje tudi eno izmed izbirnih tekem za nastop na svetovnem prvenstvu v Lahtiju na Finskem, je bil njen uspeh Se bolj odmeven, saj ji je omogočil uvrstitev med lisic, ki so nato tekmovali v lahtiju. »Letošnji rezultati mogoče malo zaostajajo za pričakovanji, kljub temu pa nisem nezadovoljna, saj sem letošnje leto prvič nastopila v konkurenci članic. Priprave so potekale dokaj normalno, razen nekaj izpadov zaradi poSkodb kolena poleti, v zaključku sezone pa sem morala zaradi virusa izpustiti nekaj zadnjih tekem ICC pokala. Sicer sem vse priprave izpeljala po zahtevnem in obsežnem programu, ki je bil, kot Že vsa leta dosedaj, načrtovan s strani kondicijskega trenerja Srdja-na Djordjeviča ter očeta, ki je poskrbel za tehnični del treninga,« mi je Teja zaupala, kaj sama meni o končani sezoni. Prepričana sem, da so Številni po Pokljuki spremljali tudi svetovno prvenstvo v Lahtiju, kjer jc Ihan- čanka zabeležila dosedaj svojo najboljšo uvrstitev na svetovnih prvenstvih, in sicer 33. mesto v Sprintcr-ski preizkušnji. »Prvenstvo se mi ni izteklo čisto po pričakovanjih... Ugotavljam, da bo potrebno še precej trdega dela in odrekanja, če bom hotela ujeti korak s konkurenco pri članicah,« jc bil njen komentar. Teja jc letošnjo sezono že zaključila. Po mojem mnenju je bila to njena odlična sezona in jc z. uspehi v članski konkurenci lahko kar zadovoljna, čeprav sama v to ni čisto prepričana. Trenutno jc na aktivnem počitku, katerega del je tudi analiza pravkar zaključene sezone, ki bo osnova za načrtovanje nove. Čestitke za končano sezono in naj bo v sezoni 2OOI/02 še več prijetnih presenečenj! BB Območno združenje Zveze borcev in udeležencev NOB Domžale Gasilsko društvo Žeje - Sv. Trojica Ob 60-lelnici upora proti okupatorju in ustanovitve OF ter ob l()-lctnici vojne za Slovenijo vas vabimo NA TRADICIONALNO SREČANJE, ki bo v petek, 27. aprila 2001, ob 15. uri v Domu Krajanov v Žejah. Pripravili smo bogat kulturni program, v katerem bodo sodelovali: Godba Moravče, Oktet TOSAMA, Moški pevski zbor Radomlje, Recitatorji. Pridružite se nam in skupaj z nami prijetno praznujte majske praznike. Dobrodošli! Kotalkarji uspešno začeli sezono Dekleta ŠD Sokola, ki v umetnostnem kotalkanju nastopajo pod okriljem SD Piran, so začetek sezone začela z odliko. Prvo letošnjo tekmovanje je bilo 3. 3. I v Renčali, za Pokal Račk so se potegovale tekmovalke do 10. leta starosti. S svojim prvim nastopom nas je navdušila naša najmlajša, še ne štiriletna cici banka Pia Kvas Peric, ki je neustrašno kotalkala pred sodniškim zborom in občinstvom ter dosegla 4. mesto. Le leto starejša, pa vendar še brez izkušenj na kotalkarskih tekmovanjih, je Manca Slabanja, ki je dosegla II. mesto. Cicibanka Patricija Matkovič je sezono začela z uspešnim nastopom in z 2. mestom (za Italijanko). Napovedala je, da ji v letošnji sezoni ne bo manjkalo odličnih uvrstitev in pokalov. Preostala dekleta so v l. 2001 prestopila v starejšo kategorijo, torej med Pionirke »C« in sc že na prvem tekmovanju izkazala. Nika Babic je dosegla 3., Maša Tadič 4., Tjaša Kvas pa 8. mesto. Deklice so se že na naslednjem tekmovanju pokazale v za njih novi disciplini, v obveznih likih. Z negotovostjo in strahom so se mlade tekmovalke ll. 3. 01 odpravile v Renče, na tekmovanje v obveznih likih. Pridružile so se jim tudi tiste z več izkušnjami, pa vendar sta tudi Maxi in Andreja prvič nastopili v starejših kategorijah. V kategoriji Pionirjev »C« je Nika Babic dosegla 6., Tjaša Kvas pa 7. mesto, v kategoriji Pionirjev »A« je Maxi Cerar osvojila I. mesto, Petra Pokovec pa je bila 3. Prvič je med člani nastopila Andreja Rueman in osvojila l. mesto. V dneh med 16. in 18. marcem pa se je Maxi Cerar udeležila tekmovanja Sundays Cup 2001 v Bruslju - Belgija. Med sedemnajstimi tekmovalkami iz Nemčije, Anglije, Nizozemske, Švice, Belgije in Slovenije se je Maxi Cerar uvrstila na 2. mesto. Že uvodni .rezultati so pokazali, da sta naša trenerja Maja Škrlcp in Peter Brleč v zimskem času, ob slabih pogojih za treniranje, odlično pripravila tekmovalke. Veliko uspeha želimo našim kotalkarjem v nadaljevanju sezone. B. L. Kemijska industrija Kamnik, d.d. Fužine 9, Kamnik, tel. 839 10 11, int. 312,040/511-498 oddamo v najem več skladiščnih prostorov možnost koriščenja železniškega industrijskega tira skladiščno usluge in skladiščenje blaga najem prostih kapacitet v oddelku orodjarne in brizgalk v kovinoplastu (možnost dolgoročnega najema in skupnih vlaganj ali odprodaje) odprodaja odpisanih osnovnih sredstev, mizarskih strojev, stružnic za kovino, pnevmatsko kladivo (norec) Odprodaja poteka vsak dan od 9. do 15. ure da razprodaje, po sistemu videno-kupljeno, plačilo v govini. Tudi med invalidi uspešni športniki Na občnem zboru Društva invalidov Domžale so zbrani prisluhnili tudi poročilu športnega referenta g. Vinka Trojanska, ki je predstavil uspešno nastopanje članov društva v različnih športih. Največ članov in članic sc ukvarja s kegljanjem, balinanjem, streljanjem z zračno puško in in s pištolo, veliko uspehov pa so dosegli tudi pri igranju šaha. Poseben aplavz so zbrani namenili športnikoma Franciju Muši- cu ter Andreju Pometu, odličnima strelcema mod invalidi, ki sta tu- di tokrat uspešno zastopala »barve« Društva invalidov Domžale. Območno združenje Rdečega križa Domžale bo v mesecu JULIJU organiziralo 10-dnevno zdravstveno letovanje osnovnošolskih oirok v dveh izmenah. I. izmena: 6. julija - 16. julija 2001 II. izmena: 16. julija - 26. julija 2001 Cena letovanja je 26.000,00 SIT, ki jo lahko starši plačajo v treh obrokih (prvi obrok plačajo starši ob prijavi). Prednostne prijave imajo šole, ki jim po razrezu števila otrok pripada. Starši otrok dobijo Prijavnico in Obrazec o zdravstvenem pregledu olroka v svetovalni službi osnovnih Šol. Prijavnico izpolnile, opravite zdravstvene preglede v šolskih ambulantah (zdravnik potrdi Obrazec) in jo osebno dostavite v pisarno OZRK Domžale, Ljubljanska 34, I. nadstropje (stari dom upokojencev v Stobu oz. na dvorišču Radia UIT), vsako sredo od 8. do 12. in od 14. do 17. ure popoldan. Informacije na telefonu 7292333 Ljiljana Horvat, dobitnica plakete za 25 let dela v A K VELE Domžale Všeč mi je vse, kar pomeni beseda atletika Ljiljana Horvat je članica Atletskega kluba VELK Domžale, ki jo nekateri poznajo kot atletinjo, ki seje v osemdesetih uvrščala v vrh slovenske atletike, drugi pa predvsem kot predano predsednico zbora domžalskih sodnikov. Kdaj si prišla v AK Domžale kot atletinja? Davnega leta 1982, natančneje v mesecu maju. Pravzaprav jc bilo tako, da so me na pomladanskem občinskem krosu medse povabili tedanji člani in vodstvo. Žc kot otrok sem bila zelo živahna, kol osnovno-šolka sem se v Dobu udeleževala vseh mogočih športnih akcij, tekmovanj, skratka spominjani se, da ni bilo dneva brez gibanja. Katere so bile tvoje discipline, kateri tvoji največji uspehi? V alletiki sem poskusila vse in kar nekaj časa potrebovala, da sem z redno vadbo in napornimi treningi, skupaj s trenerjem ugotovila, katere proge mi pri teku »bolj ležijo«. Moja vzdržljivost, moč in malo manj hitrosti, to je bilo odločujoče za odločitev za teke na srednje in dolge proge, kasneje pa odločilno za daljše teke in pol maratone. Imela sem kar štiri trenerje, izmeti katerih je bil zame najpomembnejši Jože Potrbin, s katerim šc vedno dobro sodelujeva kol sodnika, moje soal- Šahovsko mladinsko državno prvenstvo do 10, 12, 14, 16 in 18 let Naši odlični: Luka Lenič - državni prvak, Špela Orehek - tretja, Matej Filip - tretji V dijaškem domu Drava v Mariboru je bilo letošnje šahovsko mladinsko državno prvenstvo v starostnih skupinah od 10 do 18 let. Okoli 1K9 najboljših mladincev in mladink seje pomerilo za naslove in za zastopanje Slovenije na svetovnem in evropskem prvenstvu v Španiji in Grčiji. Od naših jc bil najboljši večkratni državni prvak Luka Lenič. V skupini fantje do 14 let jc osvojil prvo mesto s 7,5 točke in nastopanje na svetovnem prvenstvu v Španiji. Luka je še enkrat dokazal, da je najbolj perspektiven šahist. Bravo Luka, najboljši si. V skupini fantje do 12 let smo imeli v igri kar dva. Andraža Šmo-na, regijskega prvaka in Mateja Filipa, ki je presenetil in zasedel tretje mesto in pridobil pravico nastopa na svetovnem prvenstvu. Matej je osvojil 6 točk, Andraž pa 3,5 točke, ki so mu prinesle zanj skromno 7. mesto. Čestitke Mateju. V skupini fantje do 16 let smo imeli spel dva predstavnika. Aleksandra Nadja in Luka Pavlica. V Aleksandrovi igri se je videla enoletna pavza. a je kljub temu na začetku turnirja pokazal, da je izredno nevaren, ko res misli samo na sah. Na koncu je za-sedel 10. mesto in 5 točk. I .tika Pavlic je igral lako, kot jc trenutno zmožen in v hudi konkurenci ni mogel več kot biti 14. in osvojiti 4,5 t. V konkurenci fantje do 18 let nismo imeli predstavnika. V skupini deklice do 10 let smo imeli našo mlado državno prvakinjo s pospešenega prvenstva iz K. Slatine, Špelo Orehek, ki je z malo športne sreče in zbranosti osvojila dvojno krono. Špela je bila odlično tretja in jc zbrala 6,5 točke. Odličen uspeh jo vodi na svelovno in evropsko prvenstvo. V skupini deklice do 12 let jc nastopila državna prvakinja Marija Eva Lavrač, ki je turnir začela odlično, končala pa slabše. Zasedla je skromno šesto mesto. Marija, nc obupaj, drugič ho boljše. V skupini deklice od 14 do IX let nismo imeli predstavnice. V skupini deklice do 16 let je nastopila Vesna Smcrovšček, ki jc v hudi konkurenci zasedla 9. mesto. Turnirji so bili izredno kvalitetni in zelo napeli, odločale so malenkosti in trenutno razpoloženje igralcev in igralk. Opazen jc napor Luka Leniča in Mateja Filipa, Špele •Orehek in Marije Eve Lavrač. Pred našimi (Luka, Matej in Spela) so sedaj zahtevne priprave na nastop na evropskem prvenstvu v Grčiji (Kallilhca, 30. 8.-10. 9. 2001) in svetovnem prvenstvu v Španiji (Oro-pesa, 20. 10. - 3. II. 2001). Pri tem moramo pohvalili izredno delti trenerja M. Mikca, ki vodi Srednjo šahovsko šolo in Zlatka Ba-šalgiča, ki trenira Luka Leniča. Brez posluha naših sponzorjev Vele Domžale, Papirnice Količevo ter Občine Domžale ne bi bilo takega vzpona naših mladih šahislov. Dokazali smo, da smo na pravi poli, dokazali smo, da smo zelo dobri. Vse čestitke Luki, Mateju, Andražu, Aleksandru. Luki P, Špeli, Mariji in Vesni. Vodja mladih: VLADIMIR NADJ SD Domžale VABI na VELESLALOM NA VRŠIČU, ki bo 6. 5. 2001 ob 10. uri za Prehodni pokal Domžalsko - Kamniškega področja med kraji Domžale, Mengeš, Kamnik, Trzin, Komenda, Črna. Prijave na tel.: 031 663 560 in na tekmovanju na Vršiču. Ictinje pa so bile Marija Vodlan, Irena Mihalce, Mateja Zaje, Nastja Do-linar, Anica Živko ... Poleg treningov sem z neomajno voljo ter ljubeznijo do teka v nekaj Iclih dosegla za atletinjo amaterko lepe uspehe. Po zaključeni srednji Soli sem se takoj zaposlila v znani firmi Le k v Ljubljani, s leni pa je prišla ludi vsakodnevna vožnja in delo, ki sla bila ovira za pogosto treniranje. Kljub temu sem z dvema do tremi urami treninga na dan zasedala tretja, druga in celo prva mesta na vseh mogočih atletskih tekmovanjih, izmed katerih so m i v spominu ostali pol maratoni v Radencih, Mirni peči. Teku Trojk v Ljubljani in drugje, kjer sem se v drugi polovici osemdesetih let uvrščala v sam vrh takrat naših najboljših atletinj, najskjša p:t je bila zmaga na teku trojk v Ljubljani leta I990. Po tem letu sem poskusila šc druge športne aktivnosti in opustila redne atletske treninge. Kasneje mi jc bilo žal, vendar pa jc bilo prijetno Spoznati tudi druge športne dejavnosti (kolesarjenje, plavanje, planinarjenje ...). Zctltta si kot atletinja, nadaljevala kot sodnica? Res je. V klubu smo žc zelo zgodaj začeli z izobraževanjem za trenerje raznih disciplin in za sodnike. Že zgodaj sem spoznala, da bo atletika moja velika ljubezen. Ker sem vedela, da večno ne boni samo trenirala in tekmovala, sem že v letu 1984 opravila izpit za allclskega sodnika in od takrat dalje sodim. Najprej sem bila sekretarka zbora sodnikov, predsednica pa sem od leta I998. Sodniki sodimo na tekmovanjih v domači občini (občinska prvenstva osnovnih Sol, krosi, olimpijski tek, klubski miting v Domžalah, tek za krof v Krašnji ...), najdete pa nas tudi na različnih tekmovanjih v Ljubljani, na gorskih tekih, skratka tam, kamor nas povabijo in kjer nas prosijo za strokovno pomoč. Sodnik mora najprej opravili iz, pit in poznali atletska pravila, nato pa jc njegova najpomembnejša naloga ta, tla sodi. Glavni problem na šega zbora je premajhen obisk sod nikov na tekmovanjih. Čeprav štejemo blizu 50 članov, jih le dobra polovica redno hodi na sojenja. Seveda skrbimo tudi za podmladek (tečaj in izpit za atletske sodnike), vabimo pa vse, ki si želijo, ne glede na starost in športno aktivnost, poslati atletski sodniki, da informacije poiščete pri meni ali pa na sedežu kluba. Kopališka 4, 1230 Domžale. Kaj seje v petindvajsetih letih v AK Domžale spremenilo? Veliko. Povsotl. V vodstvu, pri atletinjah in atletih ter nicdosebnili Odnosih, odnosu do tlela v klubu, organizaciji tekmovanj ... Nekaj stvari je boljših, nekaj slabših. Spremembe so nujne in potrebne za nadaljnje delo, pa čeprav si včasih rečemo, da nam je bilo v »listih naših« letih najlepše in najboljše. Nostalgija za starimi časi pač! Kaj le že toliko let drži v AK Domžale? AK Domžale bo kmalu praznoval svojo petindvajseto obletnico. Klub predstavlja enega pomembnejših v naši občini in Sloveniji, pa tudi izven meja. Ker sem njegova članica že skoraj od začetka, predvsem pa zaradi vseh doživetih stvari, sem zvesta svojemu klubu in vsem, ki sc skupaj družimo v tem klubu ali pa smo kako drugače povezani - kot ena velika družina. Ali se DomZalčani zanimajo za atletiko, zanimanje pada ali narašča? Se zanimajo, to moram priznati. Predvsem osnovnošolska mladina. Seveda pa je šc vedno osip pri srednješolski, kar občutimo na tekmovanjih, ki jih organiziramo celo leto. Po mojem mnenju smo, kar se atletike tiče, nekako na istem kot vsa leta, čeprav pridno spodbujamo Že osnovnošolsko mladino, s teki v naravi, treningi na šolah ... Šc vedno velja, da so vsi, ki si želijo teči in imeli opravka z. atletiko, ki si želijo pridno trenirali in dosegali dobre rezultate, lepo vabljeni v naš klub. Zelo bodo dobrodošli. Hi kaj spremenila v klubu, če hi lahko/ Priznati moram, da smo v klubu vsi odbori zelo dobro organizirani. Mislim, da v leni hipu nc bi spremenila ničesar, bi bila pa zelo vesela, če bi tudi v Domžalah dobili I111:111 s k i atletski stadion. To sem si želela že kot aktivna atletinja. Velik problem imamo zadnje :'r.' Podpisnik sem bil tudi jaz. sknom h"m^ ' 0bđeIaVa Wvnlh o 7sRKs'T'Ul ge°^skega stevi mi. ,::rsc vnj^ Meja KO Jarše s KO Mengeš ie potekala točno takole: Drevored l.ip'ee, desno od drevo- reda do kužnega znamenja. Prt kužnem znamenju pogledale llomski zvonik in točno pri kužnem Znamenju se konča zadnja parcela lastnika iz Jarš. LeVO je bila KO Mengeš, desno pa KO Jarše. Na severu meja poteka do železniške postaje Jarše, lam gre pol naravnost do Kam. Bistrice. V Zg. Jaršah je meja točno na koncu Majdičevega travnika, na katerem jc bil po vojni večkrat letalski miting. Konec Majdičevega travnika jc pri I basi ju. Hiša g. Kašnika pa šc spada k KO Mengeš. Ves čas smo do te meje tudi vzdrževali cesto. Tudi ko je občina Mengeš asfaltirala to ces- to proti Kašniku, jc niso asfaltirali preko mostu 1'sale. kajti rečeno jc bilo, da to so Jarsc. Tudi drevored pod linearni je vseskozi vzdrževala KS Jarše-Rodica. seveda z udarniškim delom. Nekatere KS lega nc poznajo. Sedaj pa je kar naenkrat rečeno, da je lo občina Mengeš. Naj povem še to, da so starejši krajani temu pohil vedno rekli »mrzlo polje«, cesta, ki vodi iz Domžal do Mengša, pa sc jc imenovala »mrzla cesta«. Vem, da kol posameznik na to nc morem vplivali, sc pa čudim zdajšnjim »veljakom«, da niso lakoj dvignili svojega glasu. Prosil bi g. Zmaga Cel meha, da potrdi te trditve po iikiiijcnjii KO, kakor je ludi sam Zatrjeval, da se s (cm meje KS ne bodo spremenile. Po poizvedovanju sem izvedel, da jc obstajala komisija za delitveno bilanco. Morda pa bomo pri njej dobili odgovor, pod kakšnimi kriteriji je potekala delitev. Naj povem, da je s tem tudi občina Domžale izgubila velik del zemljišča. K temu pisanju me je spodbudila gradnja INC T■' Mengeš »Naša hiša«, pa i k- gradnja kol taka, da me ne bi kdo narobe razumel, molil me je govornik pri polaganju temeljnega kamna. Rečeno je bilo. da gre velika zahvala občini Mengeš za oddajo zemljišča. Naj povem, da center stoji ločno v Grobljah, levo od lega centra sloji trgovina »Vislra«, desno pa Uča-karjeva hiša. < Ibe stavbi spadata v KS Jarše-Rodica. Nc vem. ali se jc delilo po principu prazno zemljišče občini Mengeš, poseljeni del pa občini Domžale? Prepričan sem, da ti občani ne bi nikoli pristali, da spadajo v občino Mengeš. Zgrajeni objekt pa bo v celoti koristil vse komunalne naprave (asfaltna cesta, kanalizacija, javna razsvetljava in vodovod), vse to pa so krajani Jarše-Rodica zgradili s samoprispevkom. Res veliko srce občine Mengeš do lega centra, tako jc bilo rečeno v govoru. Prepričan sem, da hi tudi KS Jarše-Rodica imela takšno srce. Prepričan sem, da s tem, ko sem lo napisal, ta problematika šc ni končana. KS Jarše-Rodica predlagam, da skliče zbor krajanov, saj kolikor vem, ta sklep še obstaja. Na la zbor naj povabi predstavnika delitvene komisije, županjo ali podžupana in predstavnika geodetske uprave. Pošiljam: KS Jarše-Rodica, komisiji za delitveno bilanco. Slamniku Domžale, prilagam staro karto KO Jarše, lep pozdrav, v pričakovanju kakršnegakoli odgovora. M KNEP JOŽE, Jarše Šport brez kulture! Kot skoraj povsod v Sloveniji smo ludi krajani Ihana pred leli uspeh zgradili v bližini cerkvice mrliško vežico in pokopališče. Ponosni in zadovoljni smo. Kraj napreduje in število prebivalcev se veča, zato sc zgodi, da sc kar pogosto poslavljamo od sokrajanov. svojci od svojih najdražjih. V neposredni bližini imamo ludi Športni park. Sedanje vodstvo krajevne skupnosti si zelo prizadeva za šprtno dejavnost, park vedno posodablja. V lo dejavnost vlaga kar pre- RENAULT Odločilna menjava v pravem trenutku! Če je vaš avto že utrujen, je zdaj pravi trenutek, da ga pri Renaultu zamenjate z novim', varnejšim in ekološko prijaznejšim. Star avto vam bodo ocenili po sislemu Eurotax in k odkupni vrednosti prišteli Še 150.000 SIT. Pri odkupu vozila, ki ni v skladu z novo evropsko normativu, boste nagrajeni še s posebnim <"ko bonom v vrednosti 50.000 SIT. * Ponudba velja za modele Cllo, Twinqo, Kang.....Mčganc in Scenie d ji Rrvo/ d.d.. Dunajska 27, 1511 Ljubljana www.rcnault.si wap.rcnault.si AVTO SET - SETNIKAR DRAGOMELJ 26 DOMŽALE TEL.: 56-27-111; GSM: 041-648-166 ODPRTO: PON.-PET.: 8.-18.; SOB.: 8.-13. ccj sredstev, bliža sc športna sezona, na igrišču sc skoraj vsak dan nekaj dogaja. Pogrebi pa so pri nas običajno popoldne. Zgodi sc, da poteka tekma, v neposredni bližini je pa pogreb. Nekulturno, nečloveško, zelo moleče je, ko oh zvokih tišine v trenutkih slovesa od najdražjih slišiš medklice (celo prostaške izraze) ali ukaze trenerjev. Obupno!!! Ta problem v Ihanu je že dolgo prisoten. Prosim vse, ko se čutijo odgovorne, da kaj ukrenejo, da sc tako mučni trenutki prizadetih ne bi še naprej ponavljali! Smo cislo pozabili na dostojanstvo, ki si ga človek zasluži, ki se poslavlja od tega sveta? Potrudimo sc. dajmo spoštovanje in čast človeku, saj človek jc še vedno človek, pa čeprav jc mrtev. Pa brez zamere! ALOJZIJA HRIBAR Neplodno o (nejplodnosti Komentar k aktualni polemiki o predlogu sprememb zakona o zdravljenju neplodnosti in oplotlitvi z biomedicinsko pomočjo. Neplodnost je huda težava in preizkušnja, ki resnično prizadene skoraj 10% parov v Sloveniji. Svetovna zdravstvena organizacija je neplodnost uvrstila med bolezenska stanja, tako imajo vsi neplodni pari pravico do sodobnih oblik zdravljenja. Problematiko neplodnosti je v kar se da veliki meri uredil zakon, ki je bil sprejel spomladi 2000. V tem easu zelo razvpiti predlog sprememb tega zakona jc skupina poslancev vložila septembra lani ravno v predvolilnem easu in prav lahko bi menili, da jc slo za predvolilni kolaček, saj jc bilo politično ozračje dodobra razgrelo. Vendar jc zelo neprimerno in grdo v isti sapi omenjati vaš predlog sprememb, ki jc daleč v največji meri namenjen omogočanju Oploditve samskim ženskam, ter nesrečo in trpljenje parov, ki ne morejo zanositi brez zdravniške pomoči. Medicina je namenjena zdravljenju in nc ustvarjanju. Preprosto neverjetno je, I kakšno aroganeo so nekateri poslanci trenutno največje stranke, ki sicer stalno poudarja strokovnost in podobno, opravil z enotnim nasprotovanjem vseslovenske medicinske stroke: Zdravniške zbornice Slovenije, Komisije za medicinsko etiko ter celotno ginekološko stroko! Kdo naj vam sploh še nasprotuje, da se vam zj;isni pogled? Tema zakona o biomedicinski pomoči pri oplodilvi ni tema lokalnega vodovoda ali ceste: v svoji bislvc-uosti in usodnosti daleč prekaša celo leme o pokojninah ali plačah. Dovolile vendar stroki, da uveljavi svoje legitimno mnenje o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo tuđi človeško prihodnost samo. S prcrcsninii stvarmi sc igrale. Dosežki sodobne medicine in biomedicinska tehnologija polagata človeštvu v roke orodja, katerih zmožnosti šc zdaleč nc poznamo dovolj, zalo je izredno pomembno, da jc vsaka uporaba lc-tch zelo strogo pod nadzorom ustreznih strokovnih skupin. Kako nevarno je v lakih razmerah vmešavanje politike, in to dnevne!, s svojo grobo logiko ler nerodnimi revolucionarnimi akcijami. Prav lahko primerjamo današnji čas s časom odkrivanja jedrske energije, ko se jc prevelik vpiiv polilikc na znanost izkazal v Hirošimi. Zagovorniki predlaganih sprememb zavračajo StaliSCa medicinske stroke, češ da samski stan oz. spolna usmerjenost ne sodila na področje medicine. Poleni naj vam pa ludi kakšno drugo »področje« pomaga pri uresničevanju vaših zahtev! Veliko sprenevedanje, prava perverznost, je opravičevanje oploditev samskih žensk z navajanjem nesrečnega dejstva, da je v Sloveniji več kot 25% enostarševskih družin. Proti temu se moramo vsi boriti ter svojo energijo usmerjali zato, da bo lakih primerov čim manj! Napačno in nevarno je sklepanje, da se pojav, ki se žal prehitro širi, označi za normalnega. Bodoče zdravnice iu zdravnike učijo, naj z bolnikom ravnajo enako kot bi s seboj, s svojimi starši ali s svojim otrokom. Spoštovani predlagatelji, bi privoščili vnaprej sebi ali svojim otrokom, da sc rodijo in živijo samo z. enim staršem? Naravnost neverjetno je tudi, kako so predlagatelji obrazložili nujo, tla se predlog sprememb sprejme pu hitrem postopku -namreč, da v Sloveniji drastično upada število rojstev! Ko pa gre za podporo družinam z več otro- ki, v okviru zakona o družinah in starševstvu, o taki skrbi z njihove strani seveda ni ne duha ne sluha! Eno glavnih eličnih načel pri oploditvah z biomedicinsko pomočjo je. da jc potrebno paziti na blaginjo in korist bodočega otroka. Pravica slar-šcv (ženske) do otroka sc konča točno lam. kjer se začno otrokove pravice. Tako pogosto citirani 55. člen usla-vc preprosto pove samo lo. da sc starši svobodno odločajo o rojstvu svojih otrok ter da država omogoča razmere za lo. Nobene besede o pravicah samskih žensk... Raje si poglejmo 53. člen. ki nam razkriva tudi logiko 55. Člena: »Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino...«, ler 56. člen: »Otroci uživajo posebno varstvo in skrb«. Stopnja razvoja družbe se kaže tudi po tem. katero populacijo v prebivalstvu sc najbolj ščiti: najprimitiv-nejše ščitijo moške, dandanes so očitno »moderne« ženske, najnaprednejše najbolj ščitijo ravno otroke. Naši otroci so prihodnost našega naroda; pri nas pa sc od vsega denarja v zdravstvu za otroke namenja borih 7%! (v Franciji za primerjavo 33%). Kako jc mogoče, da imajo v kliniki za male živali boljše diagnostične naprave, kot jih ima Pediatrična klinika?! Oc bi se z zagonom, ki ga imajo predlagatelji omenjenih sprememb, podpirala izgradnja nove pediatrične klinike, bi bila Ze zdavnaj zgrajena, ne pa da se odlaša žc več let in sc ob tem o tem seveda pridno govoriči. Sc malo provokacije: kako to, da se takt) liberalna skupina predlagateljev nc zavzema hkrati šc za tako »opevano« enakopravnost spolov in ne predlaga tudi pravice samskih moških do otroka?! Kako lahko spregledajo lo v nebo vpijočo diskriminacijo polovice državljanov? Mar nas lo čaka kasneje z naslednjim predlogom (volitvami)? Sic! Naloga vlade in države, ki jo poosebljale spoštovani poslanci in poslanke, pa je, da usmerja in vodi prihodnost Slovenije, tudi na področju družinske politike. Tako kot je divjo reko potrebno umirjati in jo z nasipi zadrževali v nadzorovanih strugah, tako je potrebno uravnavati potenciale in možnosti, ki jih ponujajo vedno nova znanja - in ne ravno obratno! Spoštovani predlagatelji, odstopite od svojega slabega predloga, ostali poslanci pa se v primeru odločanja opredelite proti - tokrat gre res za narodov blagor. ROK RAVNIKAR, študent medicine Arboretum napoveduje: Nova pomlad ho trajala do jeseni... Zelo lepo sc letos predstavlja Arboretum z napovedanimi cvetličnimi pripravami cvetja skozi vse leto. Ob leni jc tudi Občina Domžale, kol zc nekaj zadnjih let, namenila prispevati delež, da bi domačinom omogočila cenejše in večkratne oglede pripravljenih parkov in cvetličnih gred. Vse-slransko spodbudna akcija, saj so sprehodi med cvetjem v naravi vabljivi in še kako blagodejno Sproščajoči, posebno še za starejše ljudi. Izredne danosti, ki jih nudi Arbo-rctuni, so vabljiva priložnost tudi za oddaljenejše ljubitelje cvetja, tla doživijo prelep dan in nepozaben izlet. Zal pa so resnične možnosti za to dokaj omejene. - Dostop z avtom jc najudobnej-ši, vendar nc v času množičnega navala; zaradi omejenih prometnih možnosti in zaradi ozke ceste sc promet odvija enosmerno, parkirišča v bližini pa so hitro polna. - S kolesi je ob laki priliki nemogoče priti do tega mesta brez velikega tveganja oz. je treba računali na kar dva km hoje ob kolesu. Prav enake težave bi imeli ludi pešci, saj ni peš poli. ne pločnikov, niti kolesarske steze. - Vlak je sicer v bližini. Od postaje Homec jc le I km zračne crlc do Ar-borclurna - po najbližjih obstoječih cestah in poteh pa jc treba hoditi skoraj tri km. od lega več kot I km po prej navedeni cesti od Radomelj do Volčjega Poloka. ki jc ob dneh razstav zc tako prepolna. Predlagani, da Turistično društvo Radomlje v povezavi z drugimi drušlvi enakega interesa in Občinama Domžale in Kamnik pristopi k načrtnemu in daljnosežnemu reševanju lega vprašanja. Vsekakor je potrebna nova. najkrajša pol otl zel. Postaje do vhoda v Arboretum. In naj bi bila le za pešec in kolesarje, morda tudi za konjsko vprego za prevoz skupin ljudi, če bi se našli zainteresirani domačini, ki bi ljudem to zanimivo posebnost nudili. Seveda je potrebna tudi zgraditev mostu ter rešitev križanja regionalne ceste pri I lomen. Pobuda jc tU, zanimanje je gotovo tudi, na obeh straneh! Kdo in kdaj bo prvi pristopil k delu? Naslov v uredništvu Osolinov valjar oživljen Kar nekaj časa jc bilo prijetno prebirati naš Slamnik, pod vodstvom zmerne in neprislranske urednice Vere Vojske. Nič več ni bilo veleumnih Osolinovih »Uredniških preblis- kov«, Dadinih strupenih »Odmevov« in Slibričcvih bojnih pozivov k rušenju partizanskih spomenikov in blatenju vsega, kar nas spominja na krute čase vladanja okupatorjev in njihovih pomagačev. Toda prezgodaj smo se veselili. Na obeh volitvah temeljito poražena »Nova Slovenija« jc samo začasno prenehala z vsiljevanjem svojega pogleda na aktualno politiko. Veliki jasnovidec Slibrič jc pred volitvami v državni zbor v Slamniku poročal o ogromni udeležbi Janševih pristašev v Ribnici. Vsi obiskovalci sejma suhe robe so kar naenkrat poslali sim-palizerji SDS. Stibrič pa jc zapisal, da so si janševci na tem sejmu kupili metle, da bodo po zmagi na volitvah pomelli šc z zadnjimi ostanki »Liberalne demokracije« na oblasti. V tem času jc bil začasno na vladi g. Bajuk. Janša pa je zares temeljilo pometal v vseh ustanovah, kar jih premore Slovenija. To je bil račun brez krčmarja. volilci so jim v veliki večini izrekli svoj odločni ne. tako v Domžalah, kot tudi v večini drugod po Sloveniji. V zadnji številki Slamnika jc tudi Bogdan Osolin oživel svoj priljubljeni moto: »Politični valjar« županjinih slrank. Rad bi g. Osolina spomnil časov, ko so bili na oblasti v naši občini Schvvartzbar-Icl in njegova ekipa. Kako je njihov politični valjar povaljal imena luno gjh ulic in Sol v Domžalah, da drugega ne omenjam. Ko je bil Osolin urednik Slamnika, je s svojim demokratičnim valjarjem povaljal desclino mojih dopisov, nikoli niso, kljub reklamirani pluralnosti, dočakali objave, ('danke še hranim, kol tudi mnogo njegovih, Stibričevih in Dadinih hujskaških člankov proli županji in strankam, ki so bile na oblasti. Demokracija po Osolinovo. seveda. G. Osolin lama o nemoči domžalske opozicije. Če predlogi g Osolina. kol na primer nova knjižnica in tržnica v Domžalah niso potrjeni ob skromnih proračunskih sredstvih, ki so na voljo, se ni čuditi. Knjižnica po mojem skromnem mnenju dobro izpolnjuje svoje poslanstvo. Redno jo obiskujem in šc nikoli nisem naletel na kakšno gnečo. Tudi zelenjavnih trgovin je dovolj, saj jih je več v Dom Žalah, tudi v Jaršah, Radomljah in Mengšu obstajajo. Je pa menda ena od »fint« opozicije predlagati nekaj, o čemer že vnaprej veš, da nc more biti realizirano, potem pa kričali o političnem valjarju, ki povozi vse pametne predloge opozicije. O »nenaravni« politični oblasti v naši občini ni vredno razpravljati. Bila jc izvoljena na demokratičnih volitvah, lorej je legilimna in naravna, (i. Osolin ima pri tem znatne zasluge. Nenaravno se mi dozdeva pisanje imenovanega, ki ga dobesedno navajam: »Jasno je, prepričan sem o tem, da sc bo tudi ta »nenaravna« politična oblast v naši občini naslednje leto, ko bodo nove lokalne volilve. razpočila kot milni mehurčki. Sanje o drugačni demokraciji šc sanjamo v Novi Sloveniji.« Sanje in različne utopije so seveda stvar vsakega posameznika, so dovoljene, upam, g. Osolin, da bosle lah ko sanjali šc mnogo let Komentar k sanjam ni potreben, običajno pa se po sanjah zbudimo. IVAN LOŽAR STEKLARSTVO IRMI HOMEC -DOMŽALE 01/721 5717,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan slekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * uokvirjanje slik 8 72 14*599 Vprašali smo namesto vas Danes najprej odgovarjamo našemu bralcu gospodu Petru, ki nam je posredoval pripombe na problem parkiranja v Kolodvorski ulici, kjer po njegovem mnenju ni pravega reda. OpOZOfil pa je tudi na neupoštevanje označenih parkirišč za invalide. Za odgovor smo posredovali pri pristojni službi Občine Domžale, kjer so nam povedali: Komunalni nadzor občine Domžale med drugim opravlja ludi nadzor nad parkiranjem vozil na Kolodvorski ulici. Tu pa ni problem le nepravilno parkiranje na modri coni ampak ludi brezobzirno parkiranje voznikov vozil na samem vozišču Kolodvorske ulice ob trgovini Mercalor. Nemalokrat se je celo zgodilo, da so vozniki parkirali svoja vozila tako, da promet drugih vozil po ulici ni bil možen oz. je prišlo do zastojev. Komunalni nadzor je na tej ulici izdal preko petsto obvestil o prekršku in nepravilnem parkiranju. Kolodvorska ulica pa seveda ni edina ulica, kjer sc srečujemo s težavami nepravilno parkiranih vozil. Komunalna nadzornika opravljata naloge nadzora nad parkiranimi vozili tudi na ostalih ulicah v Domžalah. V pristojnost dela komunalnih nadzornikov ne spada le nadzor nad parkiranjem vozil ampak tudi izvrševanje šlcvil-nih drugih odlokov, ki so s stališča javnega interesa tudi pomembni, kot so Odlok o komunalnih odpadkih. Odlok o občinskih cestah. Odlok o načinu plakatiranja in oglaševanja na območju občine Domžale, Odlok o pomožnih objektih. Odlok t> Vodovarstvenih območjih na območju občine Domžale, Odlok o zunanjem videzu naselij ter drugi. V prejšnji številki SLAMNIKA smo obljubili odgovor bralki iz Škocjana, ki nas je opozorila, da na cesti Škticjan-Prcvoje ni prav nobenih prometnih znakov, ki bi omejevali hitros). Danes ji lahko napišemo, da jc bil že opravljen ogled lega območja, kjer je bilo ugotovljeno, da so postavljene krajevne oznake, ki hkrati pomenijo tudi omejitev hitrosti in da ni potrebno postavili drugih znakov. Na vrsli so lorej vozniki, ki morajo upoštevati dovoljeno hitrost v primeru, če je naselje označeno. Bralka Miei iz okolice Doni žal nas jc poklicala v zvezi z organiziranim odvozom nevarnih odpadkov, ki jih je že pripravila za odvoz. Že v današnji številki lahko prebere, da bt> Javno komunalno podjetje Prodnik Domžale odvoz teh odpadkov pripravilo v mesecu maju in da bomo v naslednji številki objavili razpored odvoza po krajevnih skupnostih. Toliko za danes. Pričakujemo vaš klic! Uredništvo ARBORETUM - VOLČJI POTOK nagrajuje Odgovor na vprašanje, v kateri krajevni skupnosti stoji dvorec (e-šenik sploh ni bil težak, saj so bili prav vsi odgovori, ki smo jih prejeli, pravilni. Zreh pa je bil tokrat naklonjen: GREGOR/L RUSU, Gatina 28, 1290 Grosuplje, MARIJI BKKGANT, Murnova 20, 1234 Mengeš TATJANI KAKLOVšKK, Vodopivčeva 6, 1230 Domžale, ANTOM KRANJCU, Vir, Hubadova 6, 1230 Domžale, in NIKU KOSMAČI I, Sv. Andrej 2, 1251 Moravče. Vsi bodo obljubljene knjige prejeli po pošli. Tokral nagrajuje Arboretum Volčji Potok, ki bo petim izžrebanim bralcem podaril po dve vstopnici za enakralen ogled tega čudovitega parka. Vprašanje pa jc naslednje: Katera po vrsli je letošnja cvetlična razstava v Arboretumu Volčji Potok? A/ Devetie B/ Desetič t / Knajslič Pravilni odgovor obkrožite, ga prilepite na dopisnico in pošljite do 4. maja na naslov SLAMNIK Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale ZA NAGRADO. Veliko sreče! RAZPISI stran 18 Pogovor z gospodom Janezom Štebetom Kdaj tržnica v Domžalah? Onspod Jane/ Štehe se poklicno ukvarja /. metodologijo raziskovanja na fakulteti za družbene vede in o sebi pravi: »Sem rojen Domžalčan. Sem še mlad, 36 let, imam pa podobne občutke kot jih opisuje Gospa v knjigi Kako je umiral Stob. V teh tridesetih letih, kolikor jih poznam, umirajo cele Domžale. Pod nujno jih bo potrebno oživljati.« Gospod Štebe je kar precej svojega časa namenil problematiki tržnice v Domžalah, z njo je seznanil tudi svetnike, zato sem ga vprašala, kaj ga je vodilo, da se je začel podrobneje ukvarjati s problematiko tržnice v Domžalah? To je zelo preprosto. Tako kot mnogi Domžalčani sem se tudi sam večkrat spraševal, kako to, da tako mesto nima tržnice. Ker pa se sama po sebi nobena stvar ne bo uredila, sem se odločil, da se zavzamem za to zadevo in po svojih močeh pripomorem k uresničitvi. Ljudje vse preveč prepuščamo stvari občini in politikom. Tržnica ni v interesu velikih, temveč bo najprej koristila nam navadnim občanom, ali kot prcKlajalcem ali kot kupcem kvalitetne, doma pridelane hrane. V demokraciji molk pomeni, da sprejemaš stvari takšne kot so. Tukaj pa vabim vse, ki so nezadovoljni zaradi tega. ker tržnice ni. da se mi pridružijo. Zakaj mesto Domžale potrebuje tržnico? Najbrž vam bodo na to bolje odgovorili strokovnjaki. Povsem jasno pa je tudi brez poglobljenih analiz, da Domžale glede na sedanjo velikost in zaledje ter s tem povezano kupno moč lahko preživijo takšno srednje veliko tržnico. S tem nastopi konkurenca obstoječim prodajalnam z živili, kar pomeni, da se bodo znižale cene. Tržnica je tudi prostor druženja. To je lahko tak biserček sredi ali na Obrobju mesta, kjer sc v sobotah dobivamo znanci. Nasploh tržnica predstavlja bolj oseben način nakupovanja, tudi sprostitev in kramljanje. S komerkoli sem govoril, so se vsi strinjali m izrekali podporo ideji. Kako to da v Domžalah glede na vse našteto tržnice ni? Odgovorili vam bodo približno tako kot pri Butalcih. ko jih je Cesar vprašal, zakaj niso streljali s topovi, ko jih je počastil z obiskom. Kje bi bila po vašem mnenju najprimernejša lokacija? UNIVERZA ZA TET JE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE »LIPA« DOMŽALE Kolodvorska 8, 1230 Domžale RAZPIS Za izdajo literarnega zbornika Univerze za tretje življenjsko obdobje Slovenije »Ajda zori« Univerza za tretje življenjsko obdobje »LIPA« Domžale vabi vse. ki ljubiteljsko pišejo pesmi ali prozo, da s svojimi deli sodelujejo pri izdaji drugega literarnega zbornika Univerza za tretje življenjsko obdobje Slovenije »AJDA ZORI«. Razpisni pogoji: I. Prijavijo sc lahko člani katere koli Univerze za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji. I. Na razpis pošljejo 5-8 pesmi ali krajšo prozno delo, tipkano ali v rokopisu, 3. Priložite kratek življenjepis, naslov, telefon, in podatek član katere Univerze za tretje življenjsko obdobje ste. 4. Prispevke pošljite najkasneje do 30. maja200l na naslov: Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale, Kolodvorska 8, I230 Domžale s pripisom: za zbornik Ajda zori. 5. Avtorsko posojilo v višini 10.000 Sit, nakažite prav tako do 30. maja na ŽR »Lipe« Domžale: 50120-678-0710567. Fotokopijo priložite prispevkom. Po izidu zbornika se avtorsko posojilo vrne v materialni obliki. Na predstavitvi oz. ob izidu boste prejeli pet izvodov zbornika »Ajda zori«. Odločite se in sodelujte, če še niste član Univerz za tretje življenjsko obdobje se včlanite. Do razpisnega roka pričakujemo veliko vaših prispevkov. Dodatne informacije, skozi ves dan. dobile po telefonu 041-727-873. Želimo vam veliko navdiha in literarne ustvarjalnosti. Predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje »Lipa« Domžale METKA ZUPANEK To vprašanje bi zahtevalo strokovno primerjavo većih pedlogov in upoštevanje postavk, kot so: bližina nakupovalnih poti, dostopnost za kupce in prodajalce, razpoložljivost zemljišča in cena. parkirišča ipd. Sam se vnaprej ne zavzemam za nobeno lokacijo posebej. Sem pa v predlogu, ki sem ga izročil pristojnim na občini, naštel pet možnih lokacij. Glavni argument proti tržnici, da razkrijem nekoliko karte »nasprotnikov«, je namreč bil, da ni mogoče najti primerne lokacije. To se mi zdi smešno. Ker vsak človek, ko sam zase zida hišo, če ima za to potrebno voljo in sredstva, bo tehtal med bolj ali manj primernimi lokacijami in na koncu izbral tisto, ki bo najboljša. Nc bo sc pa zato, ker si ne more privoščiti sanjske parcele na robu gozda, odpovedal hiši. Leta namreč tečejo. To je tisto, kar naša uprava ne zna cenili. Vsi postopki in vse odločitve tečejo pri nas zelo zelo počasi. Nekdo na občini si je zamislil, da mora tržnica stati na sedanjem zasilnem parkirišču, južno od Vele. Nato so čakali na denacionalizacijo, med tem pa jim je parcelo odkupil drug konkurent. Tako da so stvari s to lokacijo zelo odprte in na trhlih nogah. Jaz sem na izziv odgovoril in dal svojih pet predlogov. Zdaj pa naj še uprava da svojih pet. Ali pa naj, še bolje, dajo stvari na razpis. Verjamem, da so vsi zelo dobri strokovnjaki. Vendar se ne morejo sami ukvarjati z vsemi slvarmi. Preveč so obremenjeni s sprotnimi zadevami. Naj izdajo naročilo in stvari samo koordinirajo. Malokdo, na upravi tudi ve, kjer sploh je bila v Domžalah stara tržnica in v kakšnih okoliščinah so jo ukinili. Nam lahko na kratko predstavite, koliko bi ureditev tržnice stala in na kakšen način ste oblikovali finančne postavke? Vse to so amaterski predračuni. To sem naredil kot izziv strokovnjakom. Če sem sam s svojim amaterskim znanjem v dveh tednih sestavil delovni načrt in predračun za tržnico, potem bo to malenkost za eksperte. Zgledoval sem se po projektu za tržnico v Kamniku. Po kmečki logiki gre to takole: zemljišče 500 do 1000 kvadratov je okoli 10 Mio Sit, zazidalni načrt in dovoljenja je recimo polovica te vsote, tlakovanje in ureditev površin vključno s komunalno ureditvijo dodatnih 10 Mio, ter lesena lopa za skladiščenje premičnih pultov v izmeri 80 kvadratov 3 Mio. Če to seštejemo, dobimo 28.000.000 Sit. Če kdo želi to vsoto pomnožiti krat dva ali krat tri, pa mislim da je že sedaj realno, je to še vedno drobiž v primerjavi z vsem, kamor gre občinski davkoplačevalski denar. Za razliko od teh pa imamo s tržnico vsi koristi. Moja poanta je v tem. Za prvi korak naj bo tržnica zasnovana skromno. Zadostuje odprti prostor. Če bo zanimanje, pa sc temu lahko doda zaprte površine in prodajalne. Izhajam namreč iz tega, da tržnico rabimo takoj in vsakršno mcgalo-manstvo v načrtovanju gre temu samo v škodo. Kdaj hi realno lahko dobili tržnico v Domžalah? LetoSnje leto bi lahko koristno porabili za pripravo osnutkov. Občina bi morala po hitrem postopku sprejeti vse utrezne akte. Pristojni bi morali zbrati predloge za lokacijo, kjer lahko sodelujejo tudi zasebni ponudniki, ter sc ob pomoči strokovnjakov in ob obveščanju javnosti zediniti za enega od predlogov. Na- Na podlagi 13. člena Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 7/00) Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, izdaja naslednji SKLEP o določitvi subvencij za zavarovanje plemenske živine in poljščin za leto 2001 1. Subvencija za zavarovanje plemenske živine za lastnike - kmete s stalnim bivališčem v občini Domžale, ki so pri izbrani zavarovalnici sklenili pogodbe o zavarovanju plemenske živine, za obdobje od 01. 01. - 31. 03. 2001 znašajo: - plemensko govedo - krave, telice, biki 3.000,00 SIT na žival, - plemenske kobile, žrebci in žrebice 5.500,00 SIT na žival, - plemenske svinje in merjasci 1.300,00 SIT na žival, - drobnica (ovce, koze, ovni, kozli) 800,00 SIT na žival. 2. Subvencija za zavarovanje plemenske živine za lastnike - kmete s stalnim bivališčem v občini Domžale, ki so pri izbrani zavarovalnici sklenili pogodbe o zavarovanju plemenske živine, za obdobje od I. 4.-31. 12. 2001 znašajo: - plemensko govedo - krave, telice, biki 3,500,00 SIT na žival, - plemenske kobile, žrebci in žrebice 6.000,00 SIT na žival, - plemenske svinje in merjasci 1.500,00 SIT na žival, - drobnica (ovce, koze, ovni, kozli) 1.000,00 SIT na žival. 3. Subvencija za zavarovanje poljščin za lastnike - kmete s stalnim bivališčem v občini Domžale, ki so pri izbrani zavarovalnici sklenili pogodbe o zavarovanju posevkov in plodov znaša v obdobju od I. 1.-31. 3. 2001 35%, od 1.4.-31. 12.2001 pa 30% od višine zavrovalne premije po pogojih TO-95. 4. Subvencije iz 1., 2. in 3. točke tega sklepa, se porabljajo na podlagi pogodb, ki jih Občina Domžale sklene z zavarovalnicami, ki poslujejo na območju občine Domžale. 5. Sredstva za subvencioniranje zavarovalnih premij za plemensko živino in poljščin so zagotovljena v proračunu Občine Domžale za leto 2001 pod postavko »Zavarovanje plemenske živine in poljščin«. OBČINA DOMŽALE Oddelek za linance in gospodarstvo Načelnica oddelka METKA CERAR, univ. dipl. ekon. to razpis za ureditveni načrt, izbire najboljšega in potrditev na Občinskem svetu. Nekje v prvi polovici prihodnjega leta bi bilo, če bi se-vsi zelo potrudili, lahko vse pripravljeno, da začnt) kopati bagri. Kot sem že omenil, pa jc čas ena od kategorij, ki jo birokracije vseh vrsl ponavadi ne poznajo. Tako da je s tem v zvezi potreben stalen nadzor in pritisk javnosti, ali so bili storjeni potrebni koraki. Kdo hi moral narediti prvi korak in kakšen naj hi ta bil? Gospod Simon Mavsar, domžalski podžupan sc je v odzivu na mojo pobudo osebno zavzel za tržnico. Mislim, da jc to zelo dobro. On namreč pozna vse podrobnosti postopka in kdt) je za kaj pristojen, obenem pa, kar ni nepomembno, ima odločilno besedo pri sprejemanju sklepov na Občinskem svetu. Njega štejem za somišljenika v zadevi tržnice ter računam da bo del svojega časa namenil urejanju tako pomembne zadeve. Zadevo jc odredil naprej gospodu Zoranu Vitoro-viču, načelniku oddelka za proslor in varslvt) okolja. Kmalu bo minilo četrt leta, odkar sem nastopil s pobudo. Šc vedno čakam na nasprotne predloge. Morda bi lahko tudi vi povprašali, kako daleč so stvari v tem trenutku? VERA VOJSKA OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja objavlja RAZPIS za nakup stanovanj na območju Občine Domžale Predmet razpisa so stanovanja, ki jih bo v letu 2001, za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju, odkupila Občina Domžale od pravnih in fizičnih oseb. Predmet nakupa so štiri stanovanja: stanovanje v velikosti do 24 m' - stanovanje v velikosti od 25 do 30 mJ - dve stanovanji v velikosti od 45 do 55 m' Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovali: • ime in naslov ponudnika - prodajalca • podalke o velikosti, legi in opremljenosti stanovanja • ponudbeno ceno in način plačila • datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni) • rok izročitve praznega stanovanja Ponudbe pošljite rta naslov: OBČINA DOMŽALE, Ljubljanska cesta 69, 1230 DOMŽALE, s pripisom »za nakup stanovanj«. Pri odločitvah o nakupu sc bo poleg ponudbene cene upošteval tudi rok izročitve praznega stanovanja. Razpis časovno ni omejen oz. bo zaključen po nakupu vseh štirih stanovanjskih enot. Dodatne informacije v zvezi z. razpisom dobite na telefonskih številkah: 721 36 86 in 724 20 22. OBČINA DOMŽALE Oddelek za linance in gospodarstvo Javni poziv za regresiranje proizvodnje mleka in mesa v letu 2001 1. Razpisana sredstva - znesek javnega poziva V proračunu Občine Domžale za leto 2001 so v postavki »Regresiranje proizvodnje mleka in mesa« za ta namen zagotovljena nepovratna sredstva v skupni visini do 4,300.000 SIT. 2. Predmet javnega poziva: Predmet javnega poziva jc subvencioniranje pridelave mleka in spodbujanje prireje govejega mesa na območjih z omejevalnimi dejavniki za kmetijstvo (gorsko višinska, gričevnato hribovita, kraška območja, strme kmetije ter druga območja z omejevalnimi dejavniki za kmetijstvo) zaradi težjih pridelovalnih razmer, s ciljem ustvarjanja pogojev za kmetovanje in zagotavljanja primerne obdelanosti takih zemljišč. Upravičenci do subvencije so kmetje iz območja občine Domžale oziroma organizator odkupa mleka in mesa na območjih s težjimi obdelovalnimi pogoji na območju občine Domžale, ki se ukvarjajo s prirejo mleka ali/in mesa na območjih iz prvega stavka te točke. Višina subvencije jc določena v Sklepu 0 določitvi višine subvencije za regresiranje proizvodnje mleka in mesa za leto 2001, objavljenem v glasilu Slamnik. 3. Pogoji za pridobitev sredstev: Na javni poziv se v imenu upravičencev prijavi organizator odkupa mleka oziroma mesa. Upravičenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - prosilec ima stalno bivališče na območju občine Domžale in se ukvarja s pridelavo mleka in/ali prirejo mesa na območjih z omejevalnimi dejavniki za kmetijstvo (gorsko višinska, gričevnato hribovita, kraška območja, slrmc kmetije ter druga območja Z omejevalnimi dejavniki za kmetijstvo), - upravičenci, ki uveljavljajo subvencijo za prirejo govejega mesa, lahko le-to uveljavljajo le za govedo: - ki je rejeno na območjih z omejevalnimi dejavniki za kmetijstvo, kar jc razvidno iz. dokumentacije 0 nakupu in prodaji živine ali iz dokumentacije o prejemu živine, če gre za kooperacijski odnos; - za katero jc možno dokazati nakup oziroma prevzem goveda v rejo v območje z omejevalnimi dejavniki, Z navedbo datuma, številke goveda, teže goveda. 4. Potrebna dokumentacija: Organizator odkupa mleka oziroma mesa v imenu upravičenca vloži vlogo za pridobitev subvenci- je. V vlogi organizator odkupil navede ime, priimek in naslov upravičenca. Vlogi morajo bili priložena naslednja dokazila in dokumentacija: - izjava organizatorja odkupa mleka, da upravičence izvaja pridelavo mleka na območju z omejevalnimi dejavniki za kmetijstvo (gorsko višinska, gričevnato hribovita, kraška območja, strme kmetije ter za druga območja z omejevalnimi dejavniki za kmetijstvo), - izjava organizatorja odkupa mesa, da tiporavče-nec izvaja prirejo govejega mesa na območju z omejevalnimi dejavniki za kmetijstvo (gorsko višinska, gričevnata hribovita, kraška območja, strme kmetije ter druga območja z omejevalnimi dejavniki za kmetijstvo), izjava organizatorja odkupa mesa, da se subvencij;! uveljavlja le za govedo: • ki je rejeno na območjih z omejevalnimi dejavniki za kmetijstvo, kar je razvidno iz dokumentacije t) nakupu in prodaji živine ali iz dokumentacije o prejemu živine, če gre za kooperacijski odnos; • za katero je možno dokazali nakup oziroma prevzem goveda v rejo in v območje Z omejevalnimi dejavniki, z navedbo datuma, številke goveda, teže goveda. 5. Obravnavanje vlog: Prispele vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo Občine Domžale, ki bo posredovala predlog pristojnemu oddelku. Pristojni oddelek bo obravnaval predlog komisije in odločil o tem, katerim vlogam se ugodi. Z organizatorjem odkupa mleka in/ ali mesa, katerega vloga bo ugodno rešena, bo Občina Domžale sklenila pogodbo za subvencioniranje predmeta tega javnega poziva. Nejasne in nepopolne vloge sc nc bodo obravnavale in se bodo s sklepom zavrgle. Upravičenci, katerim sredstva nc bodo dodeljena, bodo o tem pisno obveščeni v roku 60 dni po izteku pozivnega roka. 6. Način in rok za dostavo vlog: Rok za dostavo vlog je do 30. II. 2001. Prosilci lahko vloge oddajo na vložišču Občine Domžale ali pa jih pošljejo priporočeno po posli, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI POZIV REGRESIRANJE PRO-IZVODN.IL MLI-KA IN MRSA« na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 60, Domžale. Vloge, ki nc bodo dostavljene na način in v roku 6. točke lega poziva, se ne bodo obravnavale. ZAHVALA Ob požaru dne IX. marca 2001, ki mi je uničil ostrešje in podstrešje gospoda rskega poslopja ter delno kozolce, sc iskreno zahvaljujem profesionalnim gasilcem iz < čntra požarne varnosti Količcvo, prostovoljnim gasilskim društvom Radomlje, Domžale, Homec in Mengeš, da so tako hitro in učinkovito ukrepali, ter s tem preprečili šc večjo škodo. Iskrena hvala velja ludi vsem posameznim darovalcem, ki so sc udeležili humanitarne nabiralne akcije, ter po svojih močeh prispevali za sanacijo pogorelih delov objektov. Pri odstranjevanju pogorelih materialov (tramov in opeke), mi jc brez povračila st roškov priskočilo na pomoč Komunalno podjetje Prodnik, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem tudi vodstvu tega podjetja, ki jc imelo razumevanje za mojo stisko. Zahvaljujem sc tudi Turističnemu društvu Radomlje in Krajevni skupnosti Radomlje, ki so mi nesebično in s strokovnimi nasveti in dejanji priskočili na pomoč pri urejanju okolice. Se enkral iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki so mi kakorkoli pomagali v težkih Ircnulkih nesreče. Hudo, 6. aprila 2001 IVANKA PISTOTNIK LIP RADOMLJE Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole že skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za številna druga tržišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev: - zaposlimo delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri, - zaposlimo tudi nekvalificirane delavce in delavke s končano osnovno šolo, - zaposlimo delavca s končano poklicno šolo smer elektronik. Dobrodošli tudi pripravniki! Oglasite se v kadrovski službi III' Radomlje, d. d., Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje ali po telefonu 01 724 09 00. stran "I 9 Na podlagi 17. člena Pravilnika o delitvi sredstev Občine Domžale, namenjenih za stanovanjska posojila (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/01), Oddelek za prostor in varstvo okolja objavlja RAZPIS stanovanjskih posojil občine Domžale I. NAMKNl, ZA KATERE SE l)()I)KI..|UJK.|() STANOVANJSKA POSOJILA Razpis stanovanjskih posojil je namenjen fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije s slalinim bivališčem na območju Občine Domžale, ki prvič ustrezno rešujejo Stanovanjsko vprašanje na območju Občine Domžale z: - nakupom novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, - gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše, - nadomeščanjem sedanjega neprimernega stanovanja z novim, zaradi spremenjenih družinskih razmer ali iz zdravstvenih in socialnih razlogov, * prenovo in revitalizacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše. Do posojila niso upravičeni: - občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare matere ali bivšega zakonca), - občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem stanovanju oz. so sami ali njihovi družinski Člani lastniki vse-Ijivcga stanovanja. II. VIŠINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek posojil je 46.500.000,00SIL III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - so državljani Republike Slovenije, - imajo stalno bivališče na območju občine Domžale, - z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše na območju občine Domžale prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, - imajo gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, ki ni dokončana oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard, glede na število družinskih članov, - imajo veljavno potrdilo o priglasitvi del. če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše, - so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo posojilo oz. da predložijo soglasje lastnika, - v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, bodo zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem; če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega standardnega stanovanja - so sami ali/in soplačniki kreditno sposobni. Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi sc: - poveča koristna stanovanjska povšina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom, - izbojjsajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega, kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo, ipd. Za ustrezno standardno stanovanje sc šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sohe, kuhinje in sanitarnih prostorov šc toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo. Glede na število družinskih članov, sc upoštevajo naslednji normativi: 1 član 44 m2 2 člana 52 m2 3 člani 63 m2 4 člani 74 m2 5 članov 85 m2 6 članov 98 m2 Za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna Sc 10 ni2. Posojilo, ki pripttda upravičencu, znaša največ 60% vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja ugodna posojila delodajalca. Republiškega stanovanjskega sklada ali Občine Domžale. Osnova za izračun višine posojila je cena za m2 stanovanjske površine, in sicer: - za nakup stanovanja 198.000 SIT/m2, - za individualno gradnjo 135.000 SIT/m2, - za prenovo oz. revitalizacijo 80.000 SIT/m2. Najnižji znesek odobrenega posojila je 300.000,00 SIT. Doba vračanja posojila je največ 10 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Obrestna mera jc TOM + 2%. Posojilo sc vrača v mesečnih anuitetah. Višina mesečne anuitete nc more biti nižja od 10% poprečne neto plače v RS v preteklem letu, kar znaša 12.069,00 SIT. Odobreno osojilo se obvezno zavaruje. IV. KRITERIJI ZA DOLOČITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Višina dodeljenega posojila bo poleg cene za nr stanovanjske površine, za posamezne namene porabe posojila in površinskega standarda, odvisna tudi od: - socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine, - načina reševanja stanovanjskega vprašanja, - višine ugodnih posojil, ki jih je prosilec že dobil od Občine, delodajalca ali Republiškega stanovanjskega sklada. - primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo prednost naslednje kategorije prosilcev: - mlade družine. - invalidi in družine z invalidnim članom oz. otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju. - enostarševske družine, - mladi, - družine z večjim številom otrok, - razširjene družine, - družine z manjšim številom zaposlenih, - prosilci z daljšim bivanjem v občini Domžale, - prosilci z daljšo delovno dobo. Za mlado družino sc šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let. Za cnostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let ali partnerja mlajša od 30 let, ki nimata otrok. Za družino z večjim številom otrok sc šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 6. člen Stanovanjskega zakona. Za družino z manjšim številom zaposlenih sc šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oz. krivdi nezaposlen ali začasno nezaposlen. Pri in-validnsoti prosilca ali člana njegove družine, sc upošteva invalidnost s 50 - 100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem ali telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo. potrjena od Centra za socialno delo. Za daljše bivanje v oblini Domžale sc šteje najmanj 5 let stalnega bivanja v občini Domžale. Za prosilca z daljšo delovno dobo se šteje prosilec, ki ima najmanj 1/3 delovne dobe, potrebne za redno upokojitev. Kriteriji in vrednotenje posameznih kriterijev so objavljeni na oglasni deski Občine Domžale, Ljubljanska 68/ I in v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja. Savska cesta 2, Domžale. V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo popolne vloge, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, morajo prosilci, glede na namen porabe posojil, k vlogi priložiti Se: - potrdilo 0 državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopije), - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali poiliiajcmno pogodbo oz. kupopro- dajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško-knjiž.ni izpisek ali potrdilo o premoženjskem stanju in podobno), - notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2000 in 2001 (v primeru nakupa) in potrdila o že plačani kupnini, - gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), - potrdilo o priglasitvi del (v primeru prenove ali revitalizacije), - zemljisko-knjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo oz. soglasje lastnika, - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, - potrdilo o stalnem bivanju družinskih članov ter za prosilca potrdilo o času bivanja v Občini Domžale, - dokazilo o enoslarševski družini, - potrdilo delodajalca. Občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o višini že odobrenega ugodnega posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše oz. stanovanja, za katerega kreditiranje prosijo po tem razpisu, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o telesni okvari prosilca oz. družinskega člana. - dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo. Vse navedene in v vlogi zahtevane priloge morajo biti predložene v originalu na vpogled in v dvojniku, ki jih zadržimo in po izteku razpisa ne vračamo. VI. ROK IN KRAJ PRIDOBITVE TER ODDAJE VLOG Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddali svojo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga bodo lahko kupili od objave razpisa, t. j. 25.04. 2001 do vključno 15.05.2001 na vložišču Občim Domžale, Domžale, Ljubljanska 69 (soba št. I). Cena obrazca je 1.000,000 SIT. Izpolnjene vloge za posojila, z vsemi zahtevanimi podatki in prilogami, morajo prosilci oddali osebno na naslovu Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Savska cesta 2, Domžale 'gasilski dom) - po razporedu, označenem na vlogi oz. najkasneje do 23.05.2001 do 12.00 ure. Po pošli poslane vloge ter vloge, oddane na gornji naslov po zaključku razpisa, se ne bodo upoštevale. Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje županja Občine Domžale, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s prehodno preverbo stanja na terenu. Po sprejetju prednostnega vrstnega reda s predlogom višine dodeljenih sredstev, bo Oddelek za prostor in varstvo okolja obvestil vse udeležence o rezul- . tatih razpisa. OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja Načelnik oddelka: ZORAN VITOROVIĆ, univ. dipl. ing. arh. Občina Domžale Oddelek za prostor in varstvo okolja JAVNO POVABILO za sofinanciranje društev na podlagi prijave okoljevarstvenih programov z izobraževalno vsebino Občina Domžale ima v proračunu za leto 2001 namenjena sredstva za sofinanciranje neprofitnih okoljevarstvenih organizacij in društev v višini I.()()().()()(),()() SIT. Na javnem povabilu lahko sodelujejo neprofitne organizacije in društva, katerih dejavnost je vezana na varstvo okolja v občini Domžale. Organizacije morajo za pridobitev sredstev na naslov Oddelka za prostor in varstvo okolja poslali predlog programa, ki bo vezan na okoljcvarslveno vsebino. Program mora imeti vzgojno izobraževalni pomen Za področje, ki ga društvo ali organizacija pokriva. Izbrana društva in organizacije bodo vsebino prijavljenih programov realizirala v vzgojno izobraževalnih organizacijah na območju občine Domžale. Predlogi morajo vsebovati naslednja dokazila in dokumentacijo: • naslov in ime organizacije, ki sc prijavlja, • število članov, ki delujejo v organizaciji, • seznam aktivnosti v zadnjih 5 letih, ki so jih društva izvedla v okviru izboljšanja stanja okolja oziroma na podobnih vsebinah in ki so imele vzgojno izobraževalni pomen, • opis programa, s katerim se društvo ali organizacija prijavlja (informacije so opredeljene v navodilih za prijavo) • potrdilo o regislraciji organizacije, ki nc sme biti starejše od 6 mesecev. Predloge naj organizacije in društva oddajo osebno ali po pošti najkasneje do 23.5.2001 do 12. ure na naslov Občina Domžale. Oddelek za prostor in varstvo okolja. Ljubljanska 69, 1230 Domžale, vložišče, s pripisom »Sofinanciranje okoljevarstvenih organizacij in društev«. Obrazec vloge z navodili za prijavo, razpisano vsebino ter vse ostale informacije lahko zainteresirana društva in organizacije dobijo v času uradnih ur na Oddelku za prostor in varstvo okolja. Savska 2, Domžale, kontaktna oseba Tadeja Križ-nar, tel. 01/72-13-686. Na podlagi 13. člena Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, si. 7/00) Občina Domžale Oddelek za finance in gospodarstvo, izdaja naslednji SKLEP 0 določitvi subvencij za regresiranje proizvodnje mleka in mesa za leto 2001 1. Subvencija za regresiranje pridelave mleka, ki JO Občina Domžale plačuje za pridelovalec na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo (gorsko, visinska, gričevnato hribovita, kraška območja, strme kmetije ler druga območja z omejeni-1)1 dejavniki za kmetijstvo), znaša 3,10 Sli' na liter mleka. 2. Subvencija za regresiranje prireje govejega ki jo Občina Domžale plačuje za pridelovalce na območjih z. omejenimi dejavniki za kmetijstvo (gorsko visinska, gričevnalo hribovita; kraš-k" Območja, strme kmetije ler druga območja Z "nicjeniini dejavniki za kmetijstvo), znaša 21.00 SIT 11:1 kilogram mesa. Subvencija se lahko uveljavlja le za goveje meso: " ki je rejeno na območjih z omejenimi dejav-n'ki za kmetijstvo, kar je razvidno iz dokumen- tacije o nakupu in prodaji živine ali iz dokumentacije 0 prejemu živine, če gre za kooperacijski odnos; - za katero jc možno dokazali nakup oziroma prevzem goveda v rejo v območje z omejenimi dejavniki, z navedbo dal uma, številke goveda, teže goveda. 3. Upravičenci do plačila subvencij so kmetje iz območja občine Domžale oziroma organizator odkupa mleka in odkupovalec govedi na območjih s težjimi obdelovalnimi pogoji na območju občine Domžale, ki sc ukvarjajo s prirejo mleka ali in mesa na območjih iz 1. oziroma 2. točke lega sklepa. 4. Subvencije iz. I. in 2. točke lega sklepa se porabljajo na podlagi javnega poziva upravičencem, ki jim bodo sredstva dodeljena na podlagi pisnih vlog. V imenu upravičencev zahtevek zanje uveljavi organizator odkupa mleka oziroma mesa. 5. Sredstva za regresiranje proizvodnje mleka in mesa so zagotovljena v proračunu Občine Domžale za leto 2001 pod postavko »Regresiranje proizvodnje mleka in mesa« 6. Višina subvencij iz prve in druge točke tega sklepa veljajo od 1. I. 2001 do 31. 12. 2002. OBČINA DOMŽALE Oddelek za linance in gospodarstvo NAČELNICA ODDELKA METKA CERAR, univ. dipl. ekonom. Na podlagi 9. člena Pravilnika o porabi sredstev za kreditiranje obnove fasad na območju Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/01), Oddelek za prostor in varstvo okolja objavlja RAZPIS o dodeljevanju posojil za obnovo fasad na območju Občine Domžale 1. člen Skupni razpisani znesek posojil znaša 35,000.000,00 SIT. 2. člen Razpis o dodeljevanje posojil za obnovo fasad jc namenjen fizičnim osebam, državljanom republike Slovenije, s Stalnim bivališčem na območju Občine Domžale. Posojila sc dodeljujejo za naslednje namene: • obnova fasad, • obnova streh, žlebov in dimnikov, čc se obnavljajo skupaj s fasado, • posegi za izboljšanje toplotne izolalivnosti fasadnega plašča. 3. člen Posojilo se lahko dodeli lastniku objekta, izjemoma pa tudi najemniku, če ima z lastnikom objekta sklenjeno ustrezno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaga-.njih v objekt ter čc predloži soglasje lastnika k obnovi fasade oz. k ostalim posegom, navedenih v prejšnjem členu. 4. člen Doba vračanja posojila znaša šliri leta. Letna obrestna mera je LOM + 1%. 5. člen Vlagatelj vloži vlogo za posojila v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa v glasilu Slamnik na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, z oznako »posojilo za obnovo fasad«. 6. člen Vloga za posojilo mora obvezno vsebovali: • ime, priimek in naslov prosilčii ter lokacijo (naslov) objekta, • potrdilo o lastništvu ali najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja kredita ter soglasje lastnika, • odločbo o dovolitvi obnovitvenih del na objektu, • popis del in predračun, ki ni starejši od 6 mesecev in ga je izdelala pravna ali fizična oseba, registrirana za tovrstno dejavnost. • mnenje pristojnega zavoda, v kolikor gre za objekte spomeniške ali kulturne vrednosti, • višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, • rok zaključitve obnove. 7. člen Posojilojemalcu sc odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila le-tega ne izrabi. 8. člen Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko, s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo. 9. člen Namensko porabo posojila lahko preverja strokovna služba Občine Domžale. Posojilo- jemalec je dolžan takoj vrniti dodeljeno posojilo v primeru: • zamolčanja resničnih dejstev ali posredovanja lažnih podatkov, ki bi vplivali na dodelitev posojila, • če se ugotovi, da je posojilo nenamensko izkoriščeno. V teh primerih se neodplačani del posojila revalorizira in obrestuje v višini zakonskih zamudnih obresti po stopnji, po kateri revalorizira posojila banka. 10. člen Nepopolne in nepravočasne vložene vloge se ne bodo upoštevale. 11. člen Poslana dokumentacija se prosilcem ne bo vračala. 12. člen Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenu je županja Občine Domžale, obravnavala vloge in opravila ogled objektov, na katerih se bo obnavljala fasada. Odločbo o dodelitvi posojila bo na predlog komisije izdal načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja Občine Domžale. Odločba bo izdana najkasneje v 30 dneh od dneva poteka roka za vložitev vloge. OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja Načelnik oddelka: ZORAN vrroRovič, univ. dipl. ing. arh. «. i ^ Zakaj tehnični v obrtni TRZIN? SPOROČILA stran pregledi JUS SECURITY, d.o.o. Slamnikarska 29, DOMŽALE I ['osla: jus-security@siol.net http://jus-security.8m.com AVTOSOLA; teoretično ih praktično usposabljanje kandidatov kat. A, B, C in H, tečaji in vaje iz CPP v ponedeljek, torek in sredo od 1 6. do 18. ure, na Ljubljanski 105, tel.7244-130 (od 8. do 18. ure) MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE!!! VAROVANJE; oseb in premoženja, montaža protivlomnih, alarmnih in video sistemov, servis, spremstva, prevozi denarja, dežurni center, intervencije, tel. 7219-890 (od 00. do 24. ure) REDARSTVO; zagotavljanje javnega reda in miru na objektih, prireditvah, gostinskih lokalih, intervencije, tel. 7219-890. Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 01/723-89-80 Priporočamo V naravi zelo red- so ravno zato nuku-ko vidimo rasti povalnemu centru brezo samo. mogoče nadeli ime Breza, saj c„ V. M.//., '/ adal. smrt le vzela je prehitro, a v naših srcih hol ostat. ZAHVALA Ob prerani in nepričakovani izgubi našega ljubljenega moža in atija DRAGOTA ŠTRUKLJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena soZalja, darovano cvetje in sveče ter vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvala Papirnici Količevo. Zvezi energetikov. nekdanjim sodelavcem, praporščaku, trobentaču, pevcem in g. župniku za opravljen obred. Iskrena hvala, ker ste ga imeli radi in ga spoštovali. Vsi njegovi OdSla si tja, kjer ni trpljenju, nam pa je ostala bolečina in liha solza večnega spomina, dtihroia tvoje/ta sred nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN 27. aprila bo minila že deseta pomlad. Odkar nas je za vedno zapustila naSa nepozabna hčerka, mamica, sestra in teta ANICA URBAN roj. Slapar z Vira Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate z molitvijo in dobro mislijo. Še enkrat hvala. Vsi njeni • Pregloboka ni gomila. previsok ni sveti raj. da zjdrulitve Časi ne bi mogli spel t ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ANE AVSEC i/ Bišč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki sle nam izrazili ustno in pisno sožalje, ji darovali cvetje, sveče in maše ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi dr. Zajc-Kraševec za dolgoletno zdravljenje, g župniku Fabijanu za opravljen pogrebni obred, ihanskemu cerkvenemu zboru in vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali. Žalujoči: otroci \ invencija. Marija in Tone z družinami IJlilini! je tvoj gUli, obstalo je tvoje srce. a ostali so sledovi tvojih prUbith "op.-pon., sre.; Dop.-tor., čet., pet *S »TID « TELEFONSKE INŠTALACIJE DOMŽALE SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE TELEFONSKIH INSTALACIJ KABAJ ALEKSANDER Mačkovci 67 1230 Domžale Tel.: (01) 721-55-22 GSM: 041-646-009 MONTAŽA VSEH VRST ISDN central PANASONIC in BOSCH AKRMAN - ALKATEL objavlja razpis za oddajo poslovnega prostora BIFE TURIST v najem Objekt Bife Turist za bencinsko črpalko na Ljubljanski cesti v Domžalah daje Turistično društvo Domžale v najem najboljšemu ponudniku, ki pa mora imeti izobrazbo gostinske stroke oziroma ima registrirano firmo za opravljanje te dejavnosti. Od prihodnjega najemnika pričakuje Turistično društvo, da bo uporabljal poslovne prostore izključno za gostinske namene, da bo sodeloval v turističnih akcijah ter obveščal goste o prenočitvenih zmogljivostih v Domžalah in njeni okolici. Po oceni teh kriterijev bo komisija izbrala najboljšega ponudnika. Pisne ponudbe z obsežno obrazložitvijo pošljite priporočeno 20 dni po dnevu izida Slamnika na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO DOMŽALE, Slamnikarska 14, 1 230 DOMŽALE (ZA RAZPISNO KOMISIJO). OPTIK/I BRICITA Bukovčeva 30, VIR pri Domžalah:01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: * okulistični pregled * veliko izbiro okvirjev kakovostnih stekel sončnih očal Nakup očal je še možen na več čekov. Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure. SLAŠČIČARNA OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. Odprto vsak dan od 7. do 21.30 Tel.: 7215 699 VSEM OBČANOM IN OBČANKAM ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA! Stalno je na zalogi torta za DIABETIKE. MIZARSKE STORITVE IZDELAVA - MONTAŽA - OBNOVA KUHINJE IN OSTALO POHIŠTVO SE PRIPOROČAM! Avbelj Milan, s.p. Stegne 1, Moravče TEL: 01/7231-476 GSM: 041/641-446 SIMAX - DOMŽALE Masljeva ul. 11 KUMHO • SAVA MICHELIN - KLEBER CENTR. - MONTAŽA AVTO DELI - OPREMA MEH. IN ELEKTRO SERVIS VSE ZA VAŠ AVTO tel.: 01/7241 656 SONČEK - ZORE 041/421-743 01/7216-479 - hobv rastlinjaki - vrtni paviljoni - kovinske stopnice - balkonska ograja - obhišni in garažni kovinski nadstreški - pokritje teras z LEXflN ploščami a d e x PRODAJALNA SANITARNIH IN OGREVALNIH INSTALACIJ Po ugodnih cenah vam nudimo instalacijski material in opremo za vaš dom, poslovni prostor Oglasite se lahko v naši prodajalni na RADIO CESTI 1a v Domžalah, t.j. ob glavni cesti v smeri proti Šentjakobu, ali po telefonu št.. (01) 72 44 258, 72 44 259 KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE Garancija: - 10 let za delo ■ do 50 let za material godna akcija BRAMAC-ov kredit do 5 let KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! AS DOMŽALE AS DOMŽALE TEHNIČNI PREGLEDI TRZIN, BLATNICA 003 A TEL.: 01 562-18-13 OBVESTILO Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: PETEK, 11.5. 2001 PONEDELJEK, 14. 5. 2001 TOREK, 15. 5. 2001 SREDA 16. 5. 2001 SREDA, 16. 5. 2001 OD 8. DO 1 2. URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V DOBU PRED TRGOVINO NAPREDEK OD 8. DO T2.00 URE IN OTT"~"~ 13.30 DO 18. URE V STUDI V FITNES CENTRU LOŽAR OD 8. DO 12. URE IN OD 13.30 DO 18. URE V RADOMLJAH PRED KULTURNIM DOMOM OD 8. DO 1 2. ure V TRZINU ZA STAVBO OBČINE TRZIN OD 13.30 DO 18. URE V MENGŠU V JAMI SCT DRUŽBENA PREHRANA LEBAN TOPOLE Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo kretni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni triktotnik! Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, carinsko deklaracijo in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA evidentirati pri oddelku za upravne notranje zadeve upravne enote Domžale v 30-ih dneh od dneva opravljenega tehničnega pregleda! S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument o istovetnosti lastnika vozila! Honda Civic Že od 2.260.000 sit (20.490 DEM) AVTOM ARKET if Leasing gOOCM ^^Vas najboljši partner " VTOMARKEI TRGOVINA LEASING AvtomarkeT d.o.o.. Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče • Prodaja in servis • Leasing • Kredit na položnice • Staro za novo Avtomarket, Ljubljana • tel.:01 561-35-25 in 01 562-33-00 stran SPOROČILA NOV RAZRED DAEVVO P, Odmevi na modno revijo »Pomlad poletje 2001 v Vele d.d.« II si M VOŽNJE Avtoservis Pižem Mala Loka 15, Domžale tel.: 111/56-27-10(1. www.pizem.si STAVBNO KLEPARSTVO, KROVSTVO IN BARVANJE NAPUŠČEV U LCAR Roman Ulčar ing. str. tel.: 01/831-34-47 mob.: 041/686-536, Nožice, Gostičeva 64, 1235 Radomlje .Ambrož aaaa NOVO FIAT D0BL0 NOVO OPREMA SX: r-~,ZRAČNA BLAZINA, SERVO VOLAN, \ EL. STEKLA, CENTRALNO \ ZAKLEPANJE, DELJIVA KLOP 60/40 MOTORJI: 1.2 8V 65 KM -od 2.324.099 sit {PEH1 1.9 D, 63 KM -od 2.612.738 sit POPUSTI za vozila iz zaloge PUNTO -100.000 SIT BRAVO-A - 300.000 SIT PRODAJ \ VOZU : I ahovčel tel.: 04/252«) 07(1 SIRN IS \ O/.ll.: Luhovce 40. tel.: (»4/252«; 050 V pclck. 23. 3., smo preživeli prijeten večer v družbi vodilnih slovenskih modnih ustvarjalcev, kol so Mura, Labod, Gorenjska oblačila. Kroj, Elkroj, lise i Beti. Almira, * Polzela, Svilanil, Julranjka, Mini duh. priznanih blagovnih znamk i/, tujine Navigare, Montefiore, Wampum, Vanilia, Marc Aurcl, Cavita, Lisa Marlen, Gigi, Kir-sten, Calida, Think Pink ler vodilnih slovenskih podjetij na področju kozmetike: Lek - linija Grecn line, Krka z novimi lahkotnimi dišavami Sergio Tacchini O-ZONE. Emona obala z novo dišavo Gabricle Sabati-ni - DEVOTION, mod-nih dodatkov ZA-JA in Taurus in ročnih ur Star Ptuj ter Slovvatch. Zahvala za ta večer gre trgovski družbi Vele d.d. iz Domžal, ki je pripravila že 10. tradi- cionalno modno revijo. Prisotni smo dobili informacije o modnih zapovedih letošnje pomladno poletne sezone. Kaj nas bo spremljalo v teh pomladnih in kasnejših poletnih dneh: oblačila i/ naravnih materialov, kol sla bombaž in lan. mešanice tehnoloških vlaken, ki dajejo tkanini izgled in olajšajo vzdrževanje; med vzorci prevladujejo cvetlični in Živalski vzorci, pike, vichv karo, črte; vtis ženstvenosti dopolnjujejo različni dekorativni detajli: vezenje, čipke, gube, volani, pentlje; razkošje barv se je razbohotilo v vsem svojem sijaju od večno zelene klasike, pastelnih Ionov, kombinaciji rdeče v bež ali kamel Ioni... Nepogrešljiv spremljevalec ostajajo udobne pletenine. Tu še posebno pohvalo zasluži blagovna znamka Navi- gare, katere ekskluzivni zastopnik je podjetje Vele d.d. iz Domžal. Vse vtise lahko strnemo v eno misel: moda za resnično žensko, ki se v svoji koži dobro počuti in njen stil ni v velikosti številke. Seveda niso pozabili tudi na gospode in še manj na male in malo večje nadobudneže; v njihovih specializiranih trgovinah pa bodo našli bogato izbiro oblačil tudi naši najstniki. K modnim oblačilom sodi seveda tudi primerna obutev - Vele d.d. je zastopnik za vrsto priznanih blagovnih znamk - Alba, Zago Marchiori. Pino I errar-ri, Confort, Cul t. Doc Steps..., torbice Gian I Tatico I ene... Na koncu pa še naš nasvet: stopite v njihove blagovnice Vele Domžale, Vele Celje, Vele Ivantna Gorica ali druge tekstilne trgovine družbe Vele, ki so že bogato založene z novimi kolekcijami in si izberite svojo kombinacijo oblačil, obutve in modnih dodatkov. Prijazni prodajalci vam bodo z veseljem svetovali in pri tem upoštevali vaš okus. RAČUNALNIŠKI TEČAJI 721-94-61 Ljubljanska 80, Domžale mali oglasi • mali oglasi NOVO - Vedeževanje v Litiji od i da 17. ure. Lahko pridete osebno ali pokličite po telefonu. Čc želite, Vam naredimo osebni horoskop. Tel.: 01 8990 258 ali 090 44 28 Strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. Tel.: S.12 71 90. 041 642 097 ® Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom&sam.si http://www.sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-27-045 e-mail: st@sam.si • • • » • • OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več DODATNI AKCIJSKI POPUSTI DO 10% NA STREŠNE KRITINE, HIDRO IN TERMO IZOLACIJE, OPEKO, PROGRAM ZA UREDITEV OKOLICE, BARVE ZA POLEPŠAN JE DOMA in KERAMIKO VARIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI. Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz jeo kupec in možnost dostave z. avtodvigalom. V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, oh sobotah pa od 7. do 13. ure. internet: www.sam.si V SAM-u NISI NIKOLI SAM !!! ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN OBČANKAM ZA PRAZNIK DELA SERVIS šivalnih si rojev, Kajuhova 15. Preserje (v bližini Keniisal. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Telefon: 01/722-78-97. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72-38-157, GSM 041/322-571. , Dobava gnoja in • komposta. • • Mletje vej in odvoz. • • Gradbeni izkopi, • urejanje okolice, • terensko peskanje • kovin in kamnitih • površin, pobiranje in s mletje poljskega • kamenja, izposoja • kontejnerjev, a praznjenje greznic. • • EKO AGRAL, d. o. t . Domžale, • tel: 72 42 056 • 041 589 187 Gradimo #in obnavljajmo z Metalko od 23. 4. - 31 . 5. 2001 PC Domžale, Ljubljanska 63 42.990.- 6.990,- 3,295,- 235,- U9JL- 7.990.- Mešalec za beton Liv, 1201................................................... Samokolnica Liv, art. 6-922............................................ Bela notranja barva zidna, Jupol, Jub, 15 I.............................. Betonske prane plošče 40 x 40 cm, sive, 1 kos............................. Diamantna rezalka CC 115, za keramiko,