Smučarski čevlji: znamka »ALPINA« na izpitu
Dobro bomo delali takrat, ko bo vsak svoje delo opravil kot je treba . ..
Ali bomo uspešno delo na pripravi kolekcije in pravilno tržno strategijo uspeli potrditi tudi s kvalitetno izdelavo prodanih količin?
Za nami so vsi večji sejmi zimskošportne obutve v zahodnem svetu. Prodaja je v polnem teku. Zato sedaj že lahko dokaj zanesljivo ocenimo razmere, v katerih smo trenutno na področju zimskošportne obutve.
Začnimo s tržiščem, kjer je stanje zelo različno. Na eni strani so ZDA, kjer je prodaja izredno slaba zaradi dveh zaporednih slabih zim in slabega gospodarskega položaja. Kot drugo skrajnost pa bi omenil Švico, kjer je zaradi nekaj zaporednih dobrih zim in razmeroma ustaljenih gospodarskih razmer prodaja odlična.
ZDA so največje tržišče zimskošportne obutve na svetu, zato tamkajšnja situacija daje ton vsemu dogajanju v smučarski industriji. ZDA so imele zimo 1979/80 brez snega; letošnja je bila sicer nekaj boljša, vendar nikakor ne običajna. Posledica tega in pa nestabilne gospodarske situacije, visoke inflacije itd. so visoke zaloge neprodane smučarske opreme. Zaradi teh stvari se zmanjšujejo tudi naročila. V letu 1980 v primerjavi z letom 1979 je uvoz pancerjev v ZDA padel za okrog 40 %, (od 1.700.00 na 1.000.000 parov), uvoz tekaških čevljev pa za približno 65 % (od 900.000 na 300.000 parov). V letu 1981 sicer nadaljnji padec količin verjetno ne bo več tako silovit (drastičen). Obeti pa so še vedno zelo slabi. V letu 1982 pa
lahko pričakujemo ponovno oživitev tega trga in prehod v ponovno postopno večje povpraševanje (konjunkturo).
Razmere v ZDA vplivajo na celotno podobo smučarske industrije. Montebelluna in okolica, kjer je 3/4 svetovne proizvodnje smučarskih čevljev, je do grla v težavah. Številne tovarne so morale prekiniti proizvodnjo ali pa so šle v stečaj. Proizvodnjo je morala zmanjšati celo Nordica kot najmočnejša proizvajalka pancerjev. Firma Caber in Trapeur so bile pred stečajem (konkurzom) in jih je odkupila kanadska multi-nacionalna družba. V velikih težavah je Munari, prav tako San Marco, Dolomite, pa avstrijski Kastinger in drugi. Podobna je situacija v proizvodnji smuči.
V Evropi je prodaja sicer boljša, vendar Evropa ne more nadomestiti vseh izgubljenih količin v Severni Ameriki.
Kako pa plove Alpina v tem razburkanem valovju,
ki bo, kot vsaka kriza, nekatere dvignilo višje kot prej, druge pa pogoltnilo na dno?
Ocenjevati poskušam ločeno za alpske in ločeno za tekaške čevlje, ker vsega v mnogočem ni mogoče primerjati.
1. Panterji: Ko smo primerjali kolekcije na sejmu ISPO v Miinchnu, smo dobili za našo kolekcijo pancerjev, tako od kupcev kot od drugih poznavalcev, v glavnem dobre ocene. Po mojem mnenju sta razloga za to dva. Prvi je v tem, da imajo številni naši konkurentje težave in da zato niso mogli veliko investirati v razvoj. Drugi razlog pa je prav gotovo v tem, da je Alpina v kolekciji napravila nov korak naprej. Ta korak je rezultat skupnega dela, zato je potrebno za kolekcijo pancerjev dati javno priznanje tako našemu razvojnemu oddelku, kot našemu zunanjemu oblikovalcu (di-zajnerju) smučarskih čevljev, pa tudi kupcem, ki so (Nadaljevanje na 2. strani)
ClŽMAN ŠTARTAL V SVETOVNEM POKALU
Demon prvič v svetovnem pokalu! No, pa smo dočakali tudi to.
To so bile prve misli ob novici, da je naš Tomaž Čižman uspešno prestal krst v tekmi za svetovni pokal v Borovcu, v Bolgariji.
To je vsekakor priznanje našemu tekmovalcu, ki je star komaj 16 let in si šele nabira izkušnje za velike bitke v belem cirkusu.
V	Borovcu je Tomaž, kljub visoki štartni številki, dobro opravil preizkušnjo v veleslalomu. Zasedel je 42. mesto in za seboj pustil nekaj izkušenih tekmovalcev (tudi Oberstarja iz naše A reprezentance).
V	slalomu ni imel sreče, izpadel je že v prvi vožnji. Kljub temu njegov nastop lahko ocenimo za uspešen, saj je tudi tokrat dokazal, da njegovi časi šele prihajajo. Seveda ima še premalo izkušenj na pomembnejših tekmovanjih, toda vse ob svojem času.
Medtem, ko A reprezentanca končuje tekmovanja v svetovnem pokalu, člani B reprezentance in mladinci še tekmujejo. Naši alpski smučarji so nastopili na dveh FIS tekmovanjih v Avstriji in sicer v slalomu in veleslalomu.
V	veleslalomu je Čižman zasedel 22. mesto. V slalomu je bil Cerkovnik po prvem teku 4., Oberstar pa 10., vendar sta oba v drugem teku izpadla. Naš Čižman je v slalomu zasedel odlično 6. mesto.
V	Sella Ne ve i je bil FIS veleslalom. Lavtižar je zasedel 15. mesto.
Vsem iskreno čestitamo in želimo še naprej veliko
uspehov. Marija Košir
DELO
ŽIVLJENJE
t flu si h t deiareer delovne organizacije alpina, Uri
LETNIK 19
ŠTEVILKA 4
ŽIRI, APRIL 1981
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Prejšnji mesec so bili delavski sveti 2., 3. in 4. marca. Obravnavali so dopolnilno pojasnilo o letni inventuri in s tem dokončno potrdili sklepe inventurnih komisij o rednem letnem popisu v letu 1980.
Delavski sveti TOZD in DSSS so s pismenim glasovanjem 12. februarja 1981 potrdili predlog razpisa za dodelitev stanovanjskih posojil za leto 1981. Na rednih sejah marca pa so sprejeli še točkovno listo prosilcev za dodelitev stanovanj na uporabo in stanovanjskih posojil, ki jo je pripravila komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe in je bila
delno spremenjena in dopolnjena. Delegati so ugotovili, da tudi predlagana lista še vedno ni ustrezna, saj bi bilo potrebno spremeniti predvsem kriterij pomembnosti in odgovornosti delovnih opravil.
Nato so delegati vseh DS sprejeli predloge sprememb statutov TOZD in DSSS v predlaganem besedilu ter jih dali v sprejem na referendum.
Sprejet je bil še sklep, da se glede na poprečje OD v gospodarstvu SRS v preteklem letu, ki znaša 8.517.— din, potrdijo naslednje višine:
— minimalni OD 4.685,00 din
Sprejeli smo spremembe nekaterih aktov
Ob rob sklepov delavskih svetov
— odpravnina za delavce, ki imajo vključno 20 let delovne dobe, znaša 17.034,00 din, za več kot 20 let in invalidsko upo-
kojene pa 25.551,00 din. Te višine se uporabljajo za izplačila od 1. 1. 1981 dalje.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Smučarski čevlji: znamka »ALPINA« na izpitu
(Nadaljevanje s 1. strani) prispevali nekatere ideje, in tistim, ki so oziroma smo uspeli te dele povezati v celoto in kolekcijo kot tako pripeljati na tržišče. Vsi bi se morali zavedati, da se že v tej fazi v veliki meri peče naš vsakdanji kruh, zato bi bilo prav, če bi razvojnemu delu dali nekaj več priznanja, da ne rečem spoštovanja.
Dobre ocene kolekcije pancerjev so se nadaljevale tudi na sejmu SIA v Las Ve-gasu (ZDA), sejmu SWIS-SPO v Ziirichu (Švica) in drugod.
Po podatkih kupcev, ki sicer v času, ko pišem sestavek, še niso dokončni, bomo letos prodajo pancerjev na zahodna tržišča količinsko povečali. Povečali kljub dejstvu, da je na tržišču ZDA skupna prodaja katastrofalna in da peha številne proizvajalce alpskih čevljev v bankrot.
Naj omenim še to, da smo, zlasti v ZDA, pridobili nekatere nove kupce tudi na račun našega tekmovalnega čevlja, čeprav čevelj še ni bil redno ponuden v kolekciji. Na sejmu ISPO kot tudi v Las Vegasu je novica o tem, da Alpina prihaja s tekmovalnim čevljem, vzbudila veliko zanimanje in pozornost, vse to pa daje kupcem vtis, da se v firmi nekaj dogaja in da delamo
na razvoju. To je pomembno, čeprav nekateri delavci mislijo drugače.
Toda položaj kljub temu sploh ni rožnat. Trdim, da smo letos na izpitu, ki lahko odloči o naši prihodnosti. Nekaj ugotovitev: Notranjost naših pancerjev še zdaleč ni na primerni ravni. Tu daleč prednjači Nordica, zato je tudi prva v tej proizvodnji. Mi pa smo po tem na repu. Čevlji se pogosto ne prilegajo nogi, oblazi-njenje ni izdelano natančno, zato je kupec, ko obuje čevlje, pogosto razočaran.
Res je, da imamo večje težave z materiali kot Italijani. Vendar pa bi lahko marsikaj naredili bolje. Proizvodnjo smučarskega čevlja ne moremo vzporejati s kovinsko industrijo. To do neke mere velja za zunanjo šalo, notranji čevelj je v stiku z nogo, zato je odločilno, da je oblazinjenje pravilno izdelano, točno pobrušena goba, zlepljena tako, kot je treba. Če je vse to narejeno površno, je lahko še tako dobro konstruiran čevelj neuporaben. Dobro bomo delali takrat, ko bo vsak vsako fazo opravil tako, kot da dela čevelj zase.
Zato trdim, da smo na izpitu. Letos, ko je konkurenca v hudih težavah, imamo idealno priložnost, da to izkoristimo in napravimo korak naprej na sve-
tovnem trgu. Pokazalo se je, da je kolekcija dobra in da je tržna strategija pravilna. Če bomo prodane čevlje kakovostno izdelali in pravočasno izdobavili, lahko to pomeni nov korak naprej k cilju, da postanemo »marka« na svetovnem trgu. Če pa bomo izdobavili nekvalitetne, površno izdelane čevlje, lahko stopimo v krog tistih, katere bo neusmiljena konkurenca za vedno izbrisala iz seznama proizvajalcev smučarskih čevljev.
Odkar proizvajamo plastične panceije, morda še nikdar nismo imeli tolikšne možnosti za prodor naprej. Če pa bomo nadaljevali s slabo kvaliteto, pa še nikoli nismo bili tako blizu brezna.
Teh besed ne pišem sam zase, ampak za vse, ki si v Alpini služimo vsakdanji kruh.
2. Tekaški čevlji:
Pri tekaških čevljih je stanje na trgu v ZDA še znatno slabše kot pri alpskih. Leta 1980 je bilo v ZDA uvoženih 308.000 parov tekaških čevljev, od tega skoraj polovico iz Alpine. Ob tem, da smo v tekaških čevljih na ameriškem trgu številka 1, pa smo premalo storili za razvoj.
»Štrobl« tehnologije in s tem Beta programa ne spravimo skupaj, čeprav se ta tehnologija že na veliko uporablja ne le na zahodu,
ampak tudi že v vzhodnih državah. Pri razvoju projekta Delta smo prišli le do prototipa. Zelo strokovno znamo utemeljevati, zakaj nečesa ni mogoče narediti, zelo malo od te strokovnosti pa pokažemo, kadar je treba kaj novega razviti in izpeljati.
Te kritične ugotovitve navajam le zato, ker je škoda, da bi izgubili močno pozicijo, ki jo imamo na tržišču, zlasti pri tekaških čevljih.
Zmanjšane prodaje tekaške obutve v ZDA s prodajo le v Evropi ne bomo uspeli nadomestiti. Zato bo v proizvodnji letos manj tekačev, kot smo jih bili vajeni prejšnja leta. K temu pa je svoje prav gotovo prispevala tudi kvaliteta, ki je bila pri tekaški obutvi izredno slaba. Tega ne trdim na pamet, videl sem namreč številne reklamirane čevlje.
Naj zaključim z mislijo: pogosto smo ugotavljali, da ne moremo izvoziti več smučarskih čevljev, ker nimamo dobre kolekcije, ne znamo prodati in podobno. Za letos lahko trdimo, da smo bili v teh točkah sorazmerno uspešni. Sedaj pa je usoda v rokah vseh tistih, ki imamo ali imate karkoli opraviti s proizvodnjo. Na vas je odločitev, ali se bomo z valom dvignili navzgor ali pa nas bo pokopal pod seboj.
Tomaž KOŠIR
dogovarjamo se - dogovorili smo se
(Nadaljevanje z 2. strani)
Delavski svet TOZD Obutev Žiri je sprejel še samoupravne sporazume o temeljih plana SIS občine Ajdovščina, SS o financiranju LO in DZS v občini Ajdovščina ter samoupravni sporazum o temeljih plana Krajevne skupnosti Col. Navedeni sporazumi so bili sprejeti po predhodnem obravnavanju in sprejemanju na zboru delavcev na Colu.
Sprejel je še spremembe ocen zahtevnosti del oz. nalog v montaži smučarskih čevljev, po predlogu komisije za nagrajevanje v TOZD Obutev Žiri.
Za priprave na gradnjo nove proizvodne hale v Rovtah je bila izdelana ocena stroškov za investicijska pripravljalna dela in sprejet sklep, da se odobrijo povečani stroški za pripravljalna dela, v višini en milijon 400.000,— din.
Odobri se tudi nabava kotla na trda goriva za primere pomanjkanja tekočih goriv v TOZD Obutev Žiri.
Glede na to, da je gradnja zaklonišča na področju Alpine Žiri pogojena že pri dosedanjih izdajah gradbenih dovoljenj za skladišče gotovih izdelkov in pri pripravi dokumentacije za skladišče lahko vnetljivih materialov in da oddelek za ljudsko obrambo SO Škofja Loka to še vedno dosledno zahteva, je bil sprejet sklep, da se potrdijo pripravljalna dela za investicijo, gradnjo zaklonišča in sprejme odločitev, da se izdela investicijski program ter odobri sredstva za njegovo izdelavo v višini 300.000,— din.
Delegati so se tudi odločili, da se izdela investicijski program ter odobri sredstva za njegovo izdelavo v višini 180 tisoč din za skladišče lahko vnetljivih materialov.
DS TOZD Obutev Gorenja
vas je obravnaval in sprejemal iste stvari kot DS TOZD Obutev Žiri. Isto velja tudi za DS DSSS.
DS TOZD Plastika pa je obravnaval še reklamacije in odobril dodatna finančna sred-' stva za vrtalni stroj.
V zvezi s tem je sprejel naslednja sklepa:
—	kupcu PU podplatov Standardu Zvornik se prizna razlika v ceni, ki je nastala pri uvozu mase za 65664 parov PU podplatov v višini 375.664. din.
—	v breme izrednih izdatkov TOZD Plastika se odobri °dpis 279 parov podplatov, art. 290 v vrednosti 130.848,50 din zaradi reklamacije Standarda iz Zvornika.
DS TOZD Prodaja je sprejel še sklepe o ustanovitvi novih poslovnih enot — Alpina prodajalna obutve Bjelovar II, Metlika in Sarajevo II in odobril sredstva za izdelavo in montažo opreme. Vse tri prodajalne bodo odprte predvidoma v prvi polovici leta 1981.
Odobrijo se finančna sredstva v višini 1.700.000 din za poravnavo razlike v ceni zaradi podražitve in več del pri graditvi in opremi nove prodajalne v Banja Luki III.
Odobri se tudi izdelava projektov za adaptacijo prodajalne Zagreb III, adaptacija prodajalne v Žireh, kjer se s tem povečajo prodajni prostori, ter adaptacija v Škofji Loki II. (prodaja ostalih usnjenih izdelkov).
V komisijo za odpis in odprodajo osnovnih sredstev se imenujejo Stane Čar, Mojca Lampreht in Matija Zaje, v komisijo za ogled stanovanj pa Stanko Kneževič, Gotovuša Uzeir in Janez Arhar.
Delavski svet delovne organizacije je razpisal javno obravnavo osnutka samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti usnjarsko predelovalne stroke, potrdil vse sklepe odbora za izobraževanje, sprejel predlog sprememb Statuta DO, samoupravnega sporazuma oz. združevanju TOZD v delovno organizacijo, samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih med TOZD in DSSS in jih daje v sprejem na referendum. Razpiše se tudi javna , obravnava o predlogu sprememb Pravilnika o odškodninah delavcem, ki se poškodujejo pri delu, od 5. 3. do 26.3. 1981.
DS je potrdil tudi poročilo o letovanjih v letu 1980, obračun letovanj in predlog razpisa za letovanja v letu 1981.
Sprejel je samoupravni sporazum o temeljih plana območne SIS za PIT promet Kranj za obdobje 1981—85.
Delegati so poslušali poročilo o porabi sredstev za reprezentanco v letu 1980 in hkrati ugotovili, da se je poraba teh sredstev gibala v dovoljenih okvirih.
Ob koncu je DS sprejel še sklep, da se odobri službeno potovanje v ZDA direktorju in T. Kavčiču, ter sklep, da se Doriju Demšaiju iz vzdrževalnih obratov podeli zahvala v imenu delavcev Alpine za uspešno posredovanje pri gašenju požara v skladišču lahko-vnetljivih materialov.
Franc Jereb: delamo kar je treba, usklajujemo, nadomeščamo ...
Posvet mladih v Žireh
Kako delujejo osnovne organizacije mladine, s kakšnimi problemi se srečujejo, kakšna je povezava z ostalimi DPO v OZD ali KS?
Takšna in podobna vprašanja so nam zastavljali člani predsedstva OK ZSMS Škofja Loka v ponedeljek, 16. marca na posvetu vseh predsedstev osnovnih organizacij mladine v Žireh, predstavnikov ostalih DPO in Krajevne skupnosti Žiri.
Uvodoma je predsednica OK ZSMS Škofja Loka Majda Puhar razložila pomen takih obiskov na terenu in na kratko povedala, kaj dela OK ZSMS Škofja Loka ter kakšne načrte ima v bodoče.
Posvet smo nadaljevali tako, da jc vsak predsednik OO ZSMS poročal o delu in težavah v svojem okolju, kjer živi in dela.
V Žireh je 11 mladinskih organizacij, koordinator organiziranega dela mladih pa je krajevni svet. Razumljivo je, da ima vsaka osnovna organizacija svoje težave, ki so specifične (značilne) za njeno sredino.
Tako se na primer mladi v Žirovskem vrhu že dlje časa prizadevno ukvarjajo z dogra-tivnijo svojega doma, mladinci v osnovni šoli opozarjajo na vse večja prestopništva (kajenje, obiski večernih kinopredstav, ipd.), v Remontu so osnovne organizacije v ustanavljanju, mladi v ČŠIC nimajo ustreznih prostorov za svojo dejavnost, ipd.
Nekoliko dlje pa smo se po-mudili prav pri težavah v OO ZSMS Alpina. Čeprav že dobro leto ugotavljamo, da v največji delovni organizaciji v Zireh interes za delo v mladinski organizaciji upada, se stanje bistveno ni spremenilo. Ostali smo pri sklepih, tako smo še danes organizirani v eni sami osnovni organizaciji, kljub temu, da imamo okrog 400 mladih v petih temeljnih organizacijah. Ostane nam le, da resneje pristopimo k delu in uresničimo zastavljene cilje. To pa seveda ni stvar treh mla-
dincev v Alpini, temveč vseh, skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v delovni organizaciji.
Predsednik sveta KS je omenil, da bo v letošnjem letu v Žireh potrebno pri gradnji jarkov za telefonsko omrežje narediti tudi kakšno uro s prostovoljnim delom. Prav tu lahko mladi odigramo pomembno vlogo.
Na koncu naj omenim še sodelovanje med žirovskimi OO ZSMS in OK ZSMS Škofja Loka. Lahko rečem, da stikov skoraj ni, razen seveda nekaterih izjem. Domenili smo se, da je potrebno sodelovanje obnoviti; še več, potrebne bodo skupne akcije.
Rudi KRVINA
dogovarjamo se - dogovorili smo se
V Diisseldorfu veliko za mlade
Tone Klemenčič — vodja marketinga
V Diisseldorfu dvakrat letno predstavijo kolekcijo vseh pomembnejših proizvajalcev obutve sveta. Marca predstavijo kolekcijo jesensko-zimske obutve, septembra pa obutev za pomlad-poletje. Na sejmu v marcu smo opazili predvsem naslednje značilnosti:
Ženske salonke so zelo elegantne, na kopita pologlatih ali okroglih blagih konic. Pete so zopet nekoliko višje, tanke in nekoliko manj ravne, kot v prejšnjih sezonah. Na salon-kah ni nič nepotrebnega, so zelo enostavne, brez okrasov, kombinacij barv ali različnega usnja, večinoma srčastih dekol-tejev. Pojavljajo se v vseh barvah, od porcelanaste pa do črne, prevladujejo pa črna, bordo, rjava, siva, olivno zelenkasta itd. Večina salonk je izdelanih iz ševroja, delno pa tudi iz ve-lurjev.	V
Ženske poltroterke so skoraj izključno oblikovane na pol-oglate konice koj)it, na nižje močnejše pete, v nartu višje, zaprte s kovinskimi okrasi ali zaponkami, mehkejšimi podplati, največkrat iz termopla-stičnih mas. Močno je poudarjena udobnost obutve, predvsem z anatomsko oblikovanimi notranjki. Prevladujejo zopet črna, bordo in svetlejše rjave barve.
Ženske troterke so kreirane skoraj izključno na kopita okroglih močnejših konic. Modeli so nekoliko bolj športni, zgornje usnje je močnejše in šport-
nega karakterja. Podplati so pretežno termoplastični, crep barve, debelejši, s klinastimi petami, kar da obutvi nekoliko večjo težo, je pa zelo primerna za deževne jesenske dni.
Ženski gležnjarji in škornji. Elegantna ženska visoka obutev je izdelana na podobna kopita kot salonke iz nekoliko trših — kompaktnejših materialov, tako da so škornji lepo zlikani in doboro stojijo ter dajejo izgled pravih cevastih škornjev, kljub temu pa je pri večini modelov vgrajena zadrga. Ve-. liko je bilo opaziti gležnjarjev z ovratniki iz krzna ali iz osnovnega usnja. Kot novost so bili močno zastopani gležnjarji in polvisoki škornji v Robin Hood stilu. Obutev je bila izključno brez zadrg, s popolnoma nizkimi petami (okrog 1 cm) in podaljšanimi konicami. Spodnji del je v oblikovnem pogledu zelo enostaven, posebnost pa je v ovratnikih, ki so izdelani s prosto visečimi resicami, okrašenimi z majhnimi svetlečimi zakovicami ali vtisnjenimi različnimi motivi. Poleg takšne obutve, ki je namenjena predvsem za mlade, se nosijo največ spodaj zelo ozke hlače, ki sedajo na široke zaključke zg. delov gležnjarjev in ostanejo prosto nagubane. Poleg hlač se lahko nosijo krila iz velurja, spodaj z resicami ali pa tekstilna krila do kolena, v spodnjem robu nekoliko za-tegnjena in nagubana (kot vreča zgoraj), preko pa se prilega preprosto ogrinjalo, spodaj zaključeno z resicami. Prevladujejo črna sivkasta beige (bež) in bordo barva.
Ženski škornji športnega izgleda so redno vsi podloženi s krznom, srednjih višin, večinoma do sredine meče, zgornji zaključek s krznenim ovratnikom, spredaj preccj globok srčast izrez, tako da se ovratnik lahko nosi iztegnjen ali za-pognjen. Podplati so pretežno termoplastični, precej debeli, s klinastimi petami svetlih barv. Prevladoval je velur cepljenec in prešani analini, povsod pa je bilo' poudarjeno krzno kot podlaga (tudi obrobe ovratnikov in zgornjih zaključkov), daje res poudarjen izgled toplih škornjev. Prevladovale so srednje rjave barve do svetlo rjavih (lešnik barv).
Moški polčevlji so bili izdelani zopet na pologlate oblike konic, z nizkimi petami, elegantnih in enostavnih linij. Prevladovali sta črna in bordo barva. Športni polčevlji so zelo anatomsko izdelani, na široke konice kopit, skratka, zopet je zelo poudarjena udobnost. Materiali so mehki po-prešani anilini brez sijaja.
Moški škornji elegantnejše izvedbe so bili, za razliko od istovrstnih polčevljev, zopet z višjimi petami in nekoliko bolj koničasti. Športni moški škornji so prevladovali z visokimi koritastimi termoplastič-nimi podplati, spodaj ravni.
Barve prevladujejo svetlo rjava in to v prešanih anilinih brez sijaja.
Na kratko bi torej lahko povzeli:
Zelo konkretna je razmejitev med elegantno in športno obutvijo, vmesnih grup je zelo malo. Veliko si obetajo pri mladih potrošnikih od Robin-Hood stila, kije močno prisoten med žensko obutvijo, nekoliko manj v kolekcijah za moške, karakteristične motive pa so s pridom uporabili tudi pri dekliški, fantovski in celo otroški obutvi.
Tone Klemenčič
V Zagrebu nekaj novih strojev
Konec februarja smo si ogledali spomladanski sejem obutve v Zagrebu. Na sejmu je bila prikazana obutev vseh vrst, in materiala spremljajoče obutvene industrije. Poleg pavilijonov obutve so bili v posebni razstaviščni hali razstavljeni stroji in oprema za čevljarsko industrijo.
Razstavljali so predvsem domači proizvajalci obutve, usnja, galanterije in strojev. Tudi Alpina je razstavila lahki in športni program, obutve ter PU podplate. Od tujih so bili močneje zastopani italijanski in nemški proizvajalci čevljarskih strojev in opreme.
Najprej smo si ogledali pa-vilijone, kjer je bila razstavljena obutev. Ta je izdelana iz mehkih napa boksov ali ševro-jev. Mnogo ženskih škornjev in salonk je izdelano iz velurja v temnejših ali svetlejših barvah. Na razstavljeni obutvi so večina termoplastični, gumijasti ali neolitni podplati, manj so bili zastopani usnjeni in PU podplati. Barve TR podplatov so v svetlih tonih, redkeje v temnejših pri črnih čevljih. Za TR podplate je veliko povpraševanje, tako da domači proizvajalci podplatov ne morejo zadovoljiti vsem potrebam. Ti podplati imajo prednost pred poliuretanskimi predvsem, ker so mehkejši in manj drsijo. Pri elegantnejših čevljih so podplati tanki, brez okvirja, rob je rahlo zaokrožen.
Pete za salonke so največ v contes izdelavi, elegantnih oblik in nižje od peta prejšnjih sezon. Precej so bile zastopane tudi pete v polistirol izdelavi ali oblečene v spodnje usnje, visoke pa 2 cm ali še višje.
Na razstavnem pavilijonu s stroji je imela največ ponudbe firma USM. Prikazani so bili stroji za izdelavo obutve, vse od pribijanja notranjkov do montaže peta. Zanimive stroje za brizganje TR ali PVC podplatov je imela firma LOREN-
CIN iz Italije. Na stroju se lahko brizgajo dvobarvni podplati.
Razstavljenih je bilo veliko ostalih strojev, ki so iz leta v leto bolj izpopolnjeni. Pri sekalnih strojih je upoštevana večja preglednost nad materialom, z ugodnejšim nagibom stroja, upoštevane so tudi večje varnostne zahteve. Prikazana je bila izpopolnjena sušilnica, ki najprej nacvikan čevelj navlaži, potem ga dobro osuši in zlika.
Firma SCHOFER je imela razstavljene stroje za obdelavo spodnjih delov obutve. Zanimiv je bil pripomoček za obdelavo neolit ali usnjenih podplatov; podobnega bomo izdelali tudi doma.
Za našo proizvodnjo bi bili nekateri stroji zelo koristni, ker bi z njimi lažje dosegli večjo produktivnost in boljšo kvaliteto.
Miran TRČEK
Dopisujte v glasilo
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Sejem ISPO -ocena naših možnosti
Za letošnjo mednarodno razstavo športnih artiklov v Miinchnu je značilno to, da večina proizvajalcev smučarskih čevljev ni prineslo nič novega.
Tri zaporedne slabe zime v ZDA, padec kupne moči, po dražitev bencina in povečevanje proizvodnih zmogljivosti so pripeljale do tega, da je šla v zadnjih dveh letih vrsta svetovno znanih izdelovalcev smučarskih čevljev v stečaj: San Giorgio, Munari, Caber, Le Trapeur, Kastinger, so v konkurenci omagali, vrsta podjetij pa komaj životari. Tiste firme, ki še poslujejo uspešno, se zavedajo, da je doba rasti na tem področju zaenkrat mimo in da je v tem trenutku važno preživeti. S tem pa ni rečeno, da so te firme ustavile svoj razvoj; omejili so sicer izdatke za izdelavo novih orodij, ki bi se le v oblikovalnem pogledu ločila od dosedanjih, več poudarka pa so dali uporabnosti (funkcionalnosti) in notranjim izboljšavam.
Vse več proizvajalcev smučarskih čevljev uvaja v svoj program vlite poliuretanske notranje čevlje in to ne le za cenejše, ampak tudi za zahtevne modele. Lanskoletni Ispo je nakazal novo smer z visokim čevljem Nordice, medtem ko letos o novi smeri ne bi mogli govorili. Kako se je uveljavil visoki čevelj je vprašljivo, saj je celo Nordica dodala moškemu modelu iz lanskega leta le nekoliko nižji ženski model.
Močnejši proizvajalci skušajo zavarovati svoje koristi s tem, da ne dovolijo prodaje določenih delov za smučarsko
obutev tistim, ki bi bili lahko konkurenčni tudi v višjih cenovnih skupinah. S tem lahko obdržijo zase »smetano«, ker je izdelava orodja za manjšo firmo povezano s prevelikimi stroški.
Avstrijski proizvajalci so razstavili več novih modelov kot italijanski. Posebno Koflach je zelo razširil svoj program.
Dachstein je predstavil kar 5 modelov z raznimi regulatorji nagiba. Diinafit je prinesel manj novega, medtem ko je Kastinger pokazal model Porsche, ki ga je opustil, Stefan ni imel pokazati nič novega.
Če primerjamo našo kolekcijo z ostalimi, bi lahko rekli, da se naši kolekciji pozna, da jo pokažemo le dve tretjini. Modelov za firmo Heirling ne razstavljamo, zato bi upal trditi, da naša ponudba ni ravno pestra. Tudi možnosti so precej omejene, ker za prodor na tuja tržišča manjka marsikaj, kar je in kar ni v moči Alpine.
Več novosti je pri tekaških čevljih. Prav gotovo je največ pozornosti pritegnila firma Salomon, ki je predstavila nov model tekaškega čevlja, s pod-platno izvedbo v popolnoma novi zasnovi in k temu ustrezne vezi. Stalno predvajanje funkcije čevlja je prav gotovo naredilo močan vtis na gledalce, ki jih je bilo vedno dovolj.
Adidass je predstavil turno tekaški čevelj, grajen za nove vezi Geze. Mnogi predvidevajo razvoj tekaškega športa tudi v to smer, saj bi taka kombinacija omogočila spuste in vijuganje s tekaško turnimi smučkami, kar prej ni bilo možno oz. priporočljivo.
TRAK ni prinesel kaj revolucionarnega, pač pa zelo obširno in dobro pripravljeno kolekcijo, v kateri so zastopane vse vrste tekaških čevljev v dobro zamišljenih in lepo izdelanih modelih. Tudi predstavitev turing modela in ostalih je bila na višini.
Na tem področju lahko ugotovimo, da nismo naredili koraka naprej. In kdor v konkurenci ne napreduje, ta nazaduje.
Če je naš cilj povečati izvoz, ne da bi prizadeli življenjski standard, bomo morali delati z glavo in rokami. Roke so
cenejše v Romuniji, Braziliji in daljnem vzhodu, pa tudi materiali so pri nas dražji.
Zato bo kos kruha pri enostavnih modelih vedno manjši. Če hočemo uspeti, bomo morali spremeniti naše mišljenje: ne smemo se zadovoljiti s kopiranjem idej drugih, posne-majmo jih v njihovem odnosu do razvojnega dela, bodimo bolj odprti za nove pobude in pripravljajmo nove kadre, ki bodo pripravljeni razmišljati in ustvarjati brez predsodka: češ, če bi bilo to mogoče, bi že naredili drugi.
Janez ŽAKELJ
V prodajni mreži manj investicij
V letu 1981 so investicije MPM zmanjšane na kar je mogoče najmanj, to pa zaradi večjih investicijskih vlaganj v TOZD Obutev. Tako so planirana sredstva enkrat manjša kakor v letu poprej in znašajo 20.000.000,- din.
Finančna sredstva se bodo rabila za nove prodajalne, ki so že v gradnji in je Alpina soinvestitor. Ti lokali so Ljubljana VI, Ploščad Borisa Krajgherja, nadomestna Domžale, Sarajevo II, Jesenice in Bjelovar II. V letošnjem letu pa je bil podpisan samoupravni sporazum soinvestitorjev pri gradnji modne hiše »Kalča« v Nišu, kjer bomo imeli prodajalno v izmeri 300 kv. m. Dela na ploščadi B. Krajgherja počasi napredujejo in še dalj časa ne moremo računati na vselitev. Isti problem pa je z gradnjo v Domžalah, zato bomo še naprej prodajali v kontejnerju. V Sarajevu II. potekajo gradbena dela po planu in računamo na otvoritev še v letošnjem letu. Lokal na Jesenicah je že dalj časa zgrajen do III. faze, ni pa še urejena okolica, zato ne moremo nadaljevati z deli, ki so potrebna za opremljenje. Bolje nam kaže v Bjelovaru II., saj so se graditelji držali rokov in imamo lokal, kar zadeva gradbena dela, dokončan. Potrebno je izdelati
in vgraditi opremo, na kar se že pripravljamo, saj predvidevamo, da bo prodaja stekla že v maju.
V	Novem Sadu imamo že dalj časa lastno prodajalno, ki je po kvadraturi zelo majhna in nima lastnih skladiščnih prostorov. Sedaj imamo možnost odkupiti celotno zgradbo, v kateri bi se dalo z večjo prenovitvijo urediti sodobne prodajne prostore.
Že lansko leto so bila planirana finančna sredstva za odkup ostalega dela stavbe v prodajalni »ALPINA« Valjevo. Ker je prodajalna v zelo slabem stanju, bo potrebna adaptacija in nova oprema.
V	planu imamo preureditev prodajalne Škofja Loka II., saj bo ta prodajalna prva, ki bo imela poleg prodaje obutve še prodajo športnega programa.
Med prvimi pa naj bi bila obnovljena prodajalna »ALPINA« Žiri, ki ima zelo majhen prodajni prostor. ČŠIC nam je odstopil v najem skladiščni prostor, tako bomo prodajo razširili na del skladišča. Predračunska vrednost gradbenih del in opreme je 500.00,- din.
Če bomo planirano izvedli, bodo tudi finančna sredstva pošla.
Jože Poljanšek
^ III. nadstropju stare stavbe delavci Mizarskega podjetja v sodelovanju z našimi adaptirajo
Kako ustvarjamo
Ni dovolj, če napake zmeljemo
Montaža šal organizacijsko šc vedno sodi pod sckalnico. Že sama organizacijska opredelitev je postala problematična, saj ne po značaju, ne po prostoru ni kaj prida sorodna z deli v se-kalnici.
Gre seveda za novejši oddelek naše proizvodnje, ki šele išče svojo pravo vrednost v veliki Alpini.
Kljub »mladosti« je oddelek dobro organiziran. Dela so deljena in potekajo v kar solidnem zaporedju. Zaradi časovne neskladnosti posamičnih operacij pa seveda morajo delati tudi po več faz. Pa se ne pritožujejo posebno.
Čakalnih ur ne poznajo, prav tako pri smučarskih čevljih ni tako imenovane B kvalitete. Če se to pojavi, šale vrnejo, saj je to povečini množično, če se napaka že naredi. Veliko je tu nekvalificiranih delavcev, ki pa so se delu dobro privadili. V lepih, svetlih prostorih presegajo normo poprečno tudi do 30%.
Majda Pišljar — dela na
obrezu:
V tovarni sem že 17 let. Norma tu je ostra, tudi plačilna skupina ni visoka, saj delam v 4. in 5. skupini in zaslužim okrog 7.000,00 din. Seveda sem nekvalificirana delavka, nameravam pa se v okviru izobraževanja, ki se pripravlja v Alpini, pridobiti kvalifikacijo.
Samo delo je različno; nekatere šale je lepše obrezovati, druge težje. Paziti moramo, da čevelj ne zarežemo.
Strojno obrezuje manšete Andreja Pagon:
Sem kvalificirana prešivalka, kar pa na tem delu ni prav nič pomembno. Saj mi znanje prešivalke tu prav nič ne koristi. Vendar mi je delo všeč, pa tudi zaslužek je kar dober. Za primer, mislim, da je v šivalnici težje zaslužiti ta denar.
Preden sem prišla v montažo, sem delala tudi v sekalnici, težkem traku in finišu, sedaj pa sem sc temu delu povsem privadila.
Stane Jereb — delovno opravilo — reševanje ozkih grl
Artikel RKD ima znotraj žleb. To smo pri 500 parih opa-
Montaža šal je organizacijsko vezana na sekalnico, ki jo vodi Janko Oblak, mojster v montaži šal pa je Valentin Mlinar
žili, ko je vsa obutev šla skozi montažo šal. To je seveda napaka v plastiki in že sestavljeno obutev je treba razmon-tirati.
Težave imamo včasih tudi z notranjimi čevlji, ki jih delajo na Črnem vrhu in Colu. V tem pogledu je še najmanj težav s šivalnico v Žireh.
Mislim, da bi moral vsak delavec za svoje delo čutiti večjo odgovornost in napraviti vse, da je čevelj v redu, ko gre v škatlo.
Že samo delo v montaži šal lahko rečem, da teče v redu, vendar je produktivnost občutno večja, če je serija manjša.
Valentin Mlinar — vodja izmene
Za napake, ki jih naredijo naši predhodniki v proizvodnem procesu, seveda bremenimo te oddelke, toda to ne more biti rešitev. To velja tudi za omenjenih 500 parov pancerjev.
Razumljivo je, da bi morali vsi pri delu paziti, na koncu pa tudi kontrola, da stvar ne bi šla naprej, če ni v redu. Saj mi ne moremo niti ni naša dolžnost, kontrolirati vse, kar so naredili predhodniki.
Nada Bogataj — žigosanje manšet, vrtanje in žigosanje šal
Zaslužim okrog 9.000,00 din. Torej kar dobro. Da pa to dosežem, ne grem vsako uro kadit, kot to delajo nekateri. Normo presežem za 50%, seveda pa je odvisno tudi od posameznih artiklov. Pri delu, kljub temu, da je dobro organizirano, je treba imeti lastno iniciativo in delo tudi videti.
Janez Šubic — vstava notranjih čevljev
Delam pravzaprav na štirih fazah, ker na eni sami ni dovolj dela za osem ur. Delo na več opravil, pa ne omogoča doseganje norm. Tako velja tudi zame, da mi zato doplačajo.
Težave nastajajo tudi, če so materiali trdi. Včasih tudi kaj manjka, potem takoj opozorim sodelavca in stvar gre naprej. Kakšna malenkost je vsak dan narobe.
Sicer pa se tu dobro počutim, saj so delovne razmere kar v redu.
Lojze Kune dela na sestavi
šal
Sem kvalificiran krojač in nekdaj sem delal v Modnih
oblačilih v Zireh. Delo pri sestavi prinaša še kar lep zaslužek, vendar so težave drugje. Šale včasih niso v redu vlite in težko jih je sestavljati. Tak primer je pri Demonu. Težko je montirati Demona. Manšete imajo premajhne luknje. Na napake smo že opozarjali ljudi v TOZD in tehničnem sektorju, vendar izboljšav ni. Naj povem, da zaradi takih težav (na primer pri št. 12 in 8) naredim za 30 % manj.
Lilijana Seljak in Marinka Polenšek — vdevata tesnilno gumo. Takole pripovedujeta:
»Zaslužim 5.000,00 din,« pravi Marinka, »pa sem kvalificirana. Preden sem prišla v ta oddelek, sem delala tudi v šivalnici in lahki montaži. Mislim, da je delo tu slabo plačano. Delo me sicer ne moti, če bi le več zaslužila«.
Lilijana pa je nekvalificirana delavka. Ce ne bi vedel, da ni Slovenka, sploh bi menil, da je pristna Žirovka: »Prej ni bilo možnosti, da bi si pridobila kvalifikacijo. Sedaj pa sem vpisana kot rezerva v predvidenem izobraževanju za kvalifikacijo. Tole delo opravljam
Andreja Pagon — obrezovanje manšet strojno
Liljana Seljak in Marinka Polenšek vdevata tesnilno gumo
Kako ustvarjamo
Z repromateriali vedno večji problem
V sredstvih javnega obveščanja beremo s kakšnimi problemi se soočajo posamezne delovne organizacije pri preskrbi svoje proizvodnje. Zalog reprodukcijskih materialov ni, oziroma so tako nizke kot jih nismo zabeležili že celo desetletje. Lanski rekordni izvoz je izčrpal še tisti del zalog repromateriala, ki bi jih sicer delno uporabili v začetku letošnjega leta.
Ob poslušanju takih informacij, ki so zaskrbljujoče, posebno takrat ko beremo ali poslušamo, da stoji ponekod vsa proizvodnja kot na primer Gorenje, Sava, del proizvodnje v Iskri in podobno, se verjetno premalo spomnimo na Alpino, ki je z mnogimi poslovnimi žilicami povezana s gibanjem proizvodnje v teh delovnih organizacijah.
Vera Oblak zaključuje delovni proces v montaži šal
šele štiri tedne in norme še ne dosežem.
Pavla Gantar
Obutev čistim z razredči-lom, kar je plačano pa 3. plačilni skupini. Normo tudi naredim in zaslužim okoli 6.000,00 din, za kar je treba hitro delati.
Pavle Kristan: kontrola
Kvalifikacija, ki jo imam za' to delo, mi ne pomaga dosti. Seveda pa so važne izkušnje, ki si jih človek pridobi v 20 letih dela v »šuštariji«.
Tu na kontroli opazim mnogo več napak, ki jih naredijo delavci v proizvodnji. Odkrijemo razne gube, žlebove, vstavljene neustrezne notranje čevlje in še in še.
Mislim, da se ne moremo zadovoljiti z mislijo, da če že naredimo napake, šalo zamenjamo pa je . . . Tudi dvojnih meril ne bi smeli imeti, češ, kar ne gre v izvoz, je dobro za doma in podobno.
Sem tudi v izvršenem odboru osnovne organizacije zveze sindikatov. Delamo sicer bolj malo; še takrat, ko se sestane-mo, rezultatov ponavadi ni. Pritožb delavcev pa je vedno več in marsikaj bi se moralo hitro urediti.
Boris Pečelin: zapenjanje zaklopk pri smučarskih čevljih
Zapenjati moramo tako, da
imajo čevlji lep izgled. Delo pa sploh ni lahko, saj zelo trpijo roke. Žal delo ocenjujejo tisti, ki niso nikoli delali. Tudi norma ni od muh, saj je bilo treba na primer pred petimi leti zapeti 30.000 parov letno, sedaj pa 150.000. Za to se dobi 6.000 din.
Ob takem odnosu je razumljivo tudi odnos mnogih, ki odhajajo iz tovarne. Mislim, da bodo ljudje še odhajali.
Na samoupravnem področju delam v delavski kontroli. Časa pa ni in kar naredim je med malico. Ob tem bi omenil porazno kvaliteto salonarjev za izvoz, saj je napak toliko, da bomo težko izpolnili pogodbene obveznosti do kupcev. Take pojave bo treba reševati.
Vera Oblak — pakiranje
Vera je zadnja v verigi v montaži šal. »Poleg pakiranja tudi nalepim ustrezno nalepko. Včasih nastopijo problemi, posebno čer zmanjka škatelj. Normo pa presežem in tako zaslužim od 6.000 do 7.000.«.
Torej dan v verigi našega dela ste lahko spoznali nekoliko pobliže. Beseda je izrečena in napisana, ali ne bi bilo dobro, da sc nekatere stvari izboljšajo. Sicer pa bo kmalu postala to naša edina želja in življenska ter delovna „šansa.'
V	prvem četrtletju smo največ naporov vlagali prav v zagotovitev materiala za program smučarske in apreski obutve. Pancerji, tekaški čevlji in apreski obutev uporabljajo v določenih primerih in za določene namene enake materiale. Večji del teh materialov sloni na osnovi kemičnih ' proizvodov, ki jih izdeluje Sava, Čateks, TT Okroglica, Plama, TE I Poznanovec in ostali.
V	teh materialih je skoraj 50 % uvožene snovi, za katero dobavitelji zahtevajo devizno udeležbo. Po izračunih, katere smo napravili na osnovi predloženih samoupravnih sporazumov, bo morala Alpina za dobavo potrebnih materialov združiti skoraj 60 milijonov dinarjev, kar je 50 % lastnega uvoza, ki smo ga imeli v letu 1980.
Problemi s katerimi se srečujemo vsak dan so v pomanjkanju deviznih sredstev za odstop našim dobaviteljem. Kot posledica tega pa je nepravočasna dobava potrebnih materialov.
Navedem naj nekaj izredno kritičnih materialov, zaradi
katerih se je že ustavila proizvodnja v naših obratih na Colu, Rovtah in v Varaždinu. Začelo se je z dobavo aglo-merata, ker se je v Orioliku pokvaril stroj za proizvodnjo. Vsem, ki delajo na področju »Politeksa« je poznano, da smo imeli pri apreski obutvi reklamacije, da smo zaradi tega ustavili dobave iz Čateksa in iz Italije uvozili določene količine, katere rabimo za proizvodnjo obutve, ki jo bomo izvozili v NDR.
Podobne težave smo imeli pri dobavi Purko boksa, ker dobavitelj ni imel ustrezne surovine in je čakal na pošiljko iz uvoza. Enak primer se je pojavil pri Plami, ker zaradi pomanjkanja deviz niso mogli pravočasno uvoziti pene, ki jo mi uporabljamo za proizvodnjo apreski obutve.
Še in še bi lahko navajal primere, vendar smo jih veliko z dobrim sodelovanjem prodaje, predvsem pa tehničnega sektorja in planskega oddelka uspeli rešiti brez večjih posledic.
Zelo močno se namreč zavedamo, da kljub težkim razmeram, ki so zajele celo naše gospodarstvo, ne smemo popustiti in se trudimo po svojih sposobnostih, da napravimo največ, kar se napraviti da.
Upanje, da bomo oskrbeli proizvodnjo s potrebnimi repromateriali je prav v skupnem reševanju vseh nastalih problemov.
Jože BOGATAJ
DANES mi
KRISPiN 0BUTNIK : Ponovna zgodba ?
VČASIH
LETA 1975
aipW
f M 77 BiM { uvuc Mam \Bsty^
I*»I*
Prodajalne, ki so presegle postavljeni plan prometa v 1. rajonu:
Ajdovščina, Celje, Idrija, Jesenice, Kranjska gora, Ljubljana IV, LjubKana V, Logatec, Mežica, Murska Sobota, Nova Gorica, Šentvid, Trbovlje.
Prodajalne Maribor, Velenje, in Žiri so plan dosegle 100%.
Najboljši koeficient obračanja zalog so dosegle: Nova Gorica 0,32, Šentvid 0,28, Ljubljana IV 0,27, Ajdovščina 0,26. Prodajalne, ki postavljenega plana niso dosegle so: Domžale, Kranj, Novo mesto, Ptuj, Škofja Loka I, S k olja Loka II.
Medsebojni odnosi v prodajalnah so v glavnem dobri.
Rajon II.
Najboljše poslovne rezultate so dosegle naslednje prodajalne:
Slavonska Požega, Dubrovnik, Zagreb IV, Zagreb II, Zadar, Varaždin, Reka in Zagreb I.
Prodajalne, ki plana niso dosegle:
Bjelovar, Koprivnica, Čakovec, Split, Šibenik in Sisak.
Rajon III.
V skupnem prometu je rajon III udeležen z 29%.
Največji skok v prometu je napravila prodajalna Novi Sad. Najboljša pokazatelja poslovanja: koeficient obračanja zalog, promet na zaposlenega imata prodajalni v Osijeku in Subotici.
Prodajalne: Niš, Sombor, Sarajevo in Beograd I, so v primerjavi s planom poslovale nekoliko slabše.
Nekaj kadrovskih problemov se je pojavilo v Čačku in Subotici.
Toliko stvari je treba rešiti
Prvič letos je bila pripravljena na konferenci tudi majhna razstava
Tone KLEMENČIČ
je opozoril na nekatere izkušnje iz preteklosti. Cene obutve so bile razmeroma visoke, izdelava je bila pogosto problematična; problemi so bili z materiali, kupna moč je očitno padla ...
Rezultati ankete, ki je bila izvedena, so pokazali, da so se kupci za obutev še vedno odločali predvsem zaradi tistega, kar pokažemo v izložbi; na drugem mestu za nakupe pa so tako imenovani stalni kupci.
Med vzroki nenakupa pa so: visoke cene pri lahki obutvi, pri športni pa je kupce ovirala visoka cena.
nekaterih firm okrog 60%, obutev nekaterih firm pa smo prodajali celo preko 90% ali poprečno 80%.
V razgovoru so sodelovali mnogi poslovodje.
Med drugim je Mirko Ribič opozoril na prodajo v svoji prodajalni, kjer so stvari zastavljene (športna oprema), vendar je vse skupaj ostalo na pol poti.
Opozoril je tudi na pomembnost prodajne mreže v kriznih obdobjih in neusklajene osebne dohodke v prodajalnah in pri tem poudaril odgovornost poslovodij.
Oglasil se je tudi predsednik IO OO Zveze sindikatov Ivan
Poslovodska konferenca
Od 24. do 27. marca je bila v hotelu Park na Bledu poslovodska konferenca, ki je poleg novosti prinesla še eno dodatno zanimivost.
S pomočjo oblikovalcev so pripravili manjšo razstavo, ki je dala lepši pregled nad bodočo kolekcijo.
Sodelavci na konferenci, ki jo je vodil Ivan Capuder, vodja MPM so bili mnogi strokovnjaki in vodilni delavci iz tovarne.
S posebno pozornjstjo so prisotni prisluhnili razlagi in predstavitvi značilnosti kolekcije, o čemer je spregovoril vodja marketing službe Tone Klemenčič.
Kar me je še posebno presenetilo pa je bilo to, da je za uvodni del prinesel mnogo zanimivih idej in predlogov, kar na prejšnjih konferencah ni bilo tako pogosto. Oglejmo si nekaj utrinkov iz razprave.
Če upoštevamo vse težave Silva PIVK: (na primer v Kranju, Domžalah je ugodno ocenila prodajo in Novem mestu), smo lahko v obutve, ki jo dokupujemo za I. rajonu zadovoljni s proda- naše prodajalne. Najslabše je jalnami.	tekla prodaja dokupljene obutve
Likar in poročal o delu osnovne organizacije v preteklem obdobju.
Ocenil je, da se je IO po svojih močeh prizadeval in pri tem menil, da je koordinacije med osnovnimi organizacijami premalo, prav tako z drugimi DPO.
Ivan CAPUDER:
Če ocenjujem sodelovanje v mreži, lahko rečem, da je sodelovanje dovolj pestro in seveda v skladu s potrebami.
Pri tem sem opazil, da povsod tam, kjer so odnosi znotraj prodajaln dobri, so tudi dobri poslovni rezultati.
Z novo organizacijo prodaje , pa smo zaenkrat teoretično in administrativno stvar zastavili, sedaj bo treba v praksi doseči pospešeno prodajo in kvaliteto strežbe.
Poznamo tudi kadrovske in nekatere socialne probleme v prodajalnah. Kolikor moremo jih tudi rešujemo.
Že v uvodnem deluje bila razprava zelo pestra in kvalitetna
Kako ustvarjamo
• Kako ustvarjamo
Tudi letos so na pošlovodski konferenci naročali v skupinah, ki so jih vodili naši strokovnjaki: Tone Klemenčič je pred tem vsem prisotnim pojasnil glavne značilnosti letošnje kolekcije
kajti prej sem bila sama in mi to ni bilo mogoče.
Prodajam v takem kraju, kjer prihaja veliko kupcev, prodajamo pa predvsem športno obutev, modne pa malo ...
Cedo LATINClC iz Banjaluke
sicer ni nov poslovodja, vendar upravlja novo, sodobno prodajalno.
Promet je kar v redu stekel in upam, da bo tako tudi v bodoče. To je dobro, ker se je Alpina pred tem kar nekam »izgubila« v tem mestu. Važno je, da imamo asortiman in prodaja bi lepo tekla.
Boris JORDAN, Novo mesto:
V Novem mestu delam sedaj 4 mesece. Kar dobro smo začeli. Z ljudmi ni problema in tudi nisem imel težav z lastnim uvajanjem.
Plan pa sedaj presegamo 40%. Morda še zanimivost, tudi pancerje dobro prodajamo. Skladiščnih prostorov ni kaj prida, vendar nekako zadostujejo.
Petar GRUGIŠlC:
Samoupravljanje v pravem pomenu besede še vedno ni prav zaživelo. Treba je vedeti, da na to lahko mnogo vplivajo
družbeno-politične organizacije, vendar tega ni dovolj. Tudi problem gradiva v jeziku prodajalcev ostaja odprt. Več pozornosti bi bilo potrebno posvetiti stanovanjskim vprašanjem.
Pred nadaljevanjem še nekaj besed o konferenci
Bojan STARMAN:
Plan povišujemo za 41%. To pa nujno zahteva paket ustreznih ukrepov, od kolekcije do politike cen, do spremljanja kvalitete izdelave.
Omenim naj še možne nove oblike prodaje, poenoteno aranžiranje, spoštovanje dobavnih rokov, dosledno upoštevanje sprejetih modelov in še mnoge druge vsebinske in organizacijske rešitve.
Pri prodaji na debelo (grosi-stična prodaja) predvidevamo med drugim organizacijsko novost, to je vodenje grosistič-ne prodaje. Naš interes je seveda, da prodamo svojo obutev čimbolje.
Prodaja plastičnih izdelkov, ki je vezana preko proizvodnje na uvoz, je seveda zaradi tega lahko težavna. Potrebno bo še mnogo dogovarjanja tudi z nekaterimi delovnimi organizacijami, ki posredujejo pri naši prodaji.
Lahko pa letos pričakujemo tudi pritisk na cene in treba bo ustrezno ukrepati.
Tudi pri izvozu se bo potrebno potruditi, da bomo iz-
koristili sicer krizne možnosti v svetu. V času, ko nekatere znane firme propadajo, mi ne ostajamo brez možnosti. Toda brez truda ne bo šlo.
Izkoristili smo priliko in se pogovorili z novimi poslovodji ali s poslovodji, ki so bili letos prvič na konferenci.
Katarina CUZNAR — Kranjska gora
Vesela sem, da sem končno lahko prišla na konferenco,
Toliko misli je bilo še povedanih; toliko predlogov izrečenih. Z bežnim zapisom smo poizkušali prikazati bolj vzdušje na konferenci in nekatere usmeritve, ne pa, da bi s tem odkrivali strategijo in taktiko naših v prodaji.
Tekst: Nejko PODOBNIK Foto: Brigita GROŠELJ
Jelka KALAN — Škofja Loka I
Prej sem delala v Gradisu v računovodstvu. Moji prvi vtisi v prodajalni so kar lepi; tudi promet v marcu je kar lepo stekel. Problem pa ostaja skladiščni prostor. Tudi za aranžerski material bo treba poskrbeti.
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
na temo RAZVOJNI PROGRAM KS V LETU 1981 in 1981—1985. V razgovoru so sodelovali: Tone Oblak — predsednik skupščine KS, Martin Kopač — predsednik komisije za sestavo plana, Bojan Starman — predsednik komisije za gospodarstvo, Srečko Erznožnik — predsednik komisije za stanovanjska vprašanja, Franc Čeplak — predsednik komisije za kulturo in Janez Bizjak — predsednik komisije za rekreacijo in šport pri KS Žiri.
Razgovor je vodil Nejko Podobnik, zapiske pa je uredila Anuška Kavčič.
1. Zbor krajanov v zvezi s spremljanjem teh planov je za nami. Katere stvari so se pokazale v zaključni fazi, oz. na samem zboru kot nujne spremembe že zapisanega gradiva v planih?
Tone OBLAK:
Zbor krajanov, ki je bil 27. marca je za nami. Ugotovljamo, da zbor občanov ni bi dobro obiskan, zato tudi ni uspel tako kot bi moral. Pričakovali bi, da bo na zboru, ko sprejemamo letni plan in srednjeročni plan od 1981—1985, navzočih več krajanov, ki jih zanima razvoj naše krajevne skupnosti in da bi tudi več sodelovali v razpravah. Če pogledamo pripombe, so bile dane s strani Kmetijske zadruge, ker v plan ni vključena kmetijska dejavnost. Pripomba je bila na zboru sprejeta/in bo vnešena v planske dokumente tudi kmetijska dejavnost. Obravnavali smo še pripombe s strani krajanov Nove vasi, ki so ugotovili, da v planskih dokumentih ni predvidena cesta iz Nove vasi do Dobračeve. V smernicah je bila navedena cesta vnešena, vendar v plan ni bila zajeta zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in to je bilo krajanom tudi obrazloženo.
Trenutno je v prvi fazi najpomembnejše zaključiti prvo fazo kanalizacijskih del, nadalje telefonija, za katero vemo, da je v Žireh izredno potrebna.
Urediti bo potrebno tudi pokopališče in sicer je v planih zajeta prva in druga faza, izgradnja smetišča se odloži in
se predlaga, da smeti vozimo v Škofjo Loko, zajeta je tudi izgradnja dveh mostov.
Sicer pa je bilo največ pripomb tistih krajanov, ki so bolj oddaljeni, češ da niso dobro urejene ceste in menijo, da je za te ceste, ki so tudi zelo pomembne, dano premalo sredstev. Povem lahko le to, da se ustanavlja skupnost za ceste pri občini Škofja Loka, ki naj bi v bodoče skrbela tudi za te ceste.
Pretvorniško omrežje smo pričeli izgrajevati že v prejšnjem srednjeročnem planu in smo se že takrat dogovorili, da bomo to uredili do konca. Vzrok, da tega še nismo dokončali je tudi v tem, ker nam delavci RTV Ljubljana še niso ponudili potrebne strokovne pomoči pri izgradnji kabelskega pre-tvorniškega omrežja. Dogovorjeno je, da bomo letos zgradili potrebne mini pretvornike in kabelsko omrežje tako da bi dobili sliko na vseh programih tudi oddaljenejši kraji. Krajevna skupnost je za to namenila tudi potrebna finančna sredstva.
Upajmo le, da bomo začete investicije tudi uspešno dokončali, kajti tu so vključena velika denarna sredstva in če hočemo projekt dokončati, je treba v zvezi s tem tudi precej delati in zbirati sredstva, ker pa se medtem kažejo tudi potrebe po drugih dejavnostih, vključimo tudi to in tako imamo začetih investicij veliko, nobene pa ne dokončamo.
Dogovarjamo se tudi, da bi v srednjeročnem programu
1981—1985 pripravili dokumentacijo, da bi lahko v naslednjem srednjeročnem obdobju zgradili v Žireh toplarno. To bo vsekakor nujno, ker so energetski viri vedno dražji, zato bi morali skupaj zgraditi toplarno, ki bi jo lahko uporabljala celotna žirovska industrija in tudi zasebniki.
Odločili smo se, da gradnjo smetišča prenesemo v naslednja leta, zato pa bomo določili zemljišče, kjer bi bil zbirni center za razne odpadke, ki bi jih sortirali po namenu. To je bilo obravnavano in sprejeto tudi na svetu KS, o tem pa je razpravljala tudi skupščina KS in sprejela sklep, da je treba to urediti v bližnjih mesecih. Dogovorili smo se tudi, kje bi lahko odlagali velike odpadke (štedilnike in drugo). Za takšne surovine sta nameščena dva kontejnerja, ki sprejemata takšne smeti.
Staro smetišče pa nameravamo zasuti in urediti zelenico, kar bi bilo tudi v ponos kraju.
Upamo, da bodo krajani tako zavestni, in da vedo, da smo smetišče tu zavrgli, da vozimo smeti v Škofjo Loko in da sta za večje odpadke nameščena dva kontejnerja, in da ne bi več vozili odpadkov na staro smetišče.
Glede zaklonišč pa menim, da zaenkrat to ni tako pereče za individualne hiše, kakor je za gospodarstvo, ker mora vsaka delovna organizacija, ki želi zgraditi nek objekt, hkrati zgraditi tudi zaklonišče. Najprej bo v Žireh zgrajeno zaklonišče v industrijski coni. V občini Škofja Loka je zgrajeno že 11 zaklonišč, v Žireh pa nimamo še nobenega, zato bo potrebno pri vseh pripravah za gradnjo, hkrati pripravljati tudi dokumentacijo za gradnjo zaklonišča, kar je tudi zahteva oddelka za ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito v občini Škofja Loka.
Prav tako bo potrebno imeti potrjene načrte za izgradnjo zaklonišča pri osnovni šoli, drugače sploh ne bo možno graditi III. faze.
2. Kakšna so vaša razmišljanja, če upoštevamo, da ste vodili komisijo, ki je postavljala temelje tem planom, ki smo jih pred kratkim sprejeli?
Martin KOPAČ:
Voditi komisijo za pripravo planskih dokumentov ni bila prav nič hvaležna naloga.
Na eni strani smo se ob uvajanju novega sistema družbenega planiranja vsi skupaj učili, na drugi pa je bila pripravljenost za sodelovanje le majhnega števila članov komisije taka, kot bi morala biti.
Kljub naštetim težavam smo plan le pripeljali do sprejetja. Glede na to, da smo v predhodnih fazah o predlogih večkrat razpravljali tudi na svetu krajevne skupnosii, skupščini krajevne skupnosti, vaških zborih in da so bile smernice plana in predlog plana v pismeni obliki posredovani v vsako gospodinjstvo — menim, da plan krajevne skupnosti v veliki meri le odraža tisto, kar krajani v naslednjem obdobju najbolj potrebujemo.
Po planu naj bi bilo v naslednjem obdobju samo investicij za okroglih 17 starih milijard. Res je, da smo bili pri odločitvah, kaj zgraditi za ta denar, precej omejeni: prednost ima infrastruktura, ki je bila v preteklosti zanemarjena. Če nam bo razvoj v petletnem obdobju, ki je pred nami, omogočil, da plan realiziramo, si bomo lahko v naslednjem planu zamislili stvari, mnogo bolj vabljive, kot je na primer kanalizacija (ki se zdi nepotrebna).
Takrat bo tehtanje, kaj naj pride v plan, tudi težje in pomembnejše, kot je bilo tokrat. Zato bo nujno, da bodo v komisijo za plan imenovani ljudje, ki bodo nalogo razumeli resno in da bodo razprave o vmesnih fazah planiranja najširše.
Navzlic vsemu menim, da je plan dober in želim, da bi ga v čim večji meri uresničili.
3. Že dalj časa vodite komisijo pri svetu KS Žiri. Kakšne bodo po sprejemu teh planov konkretne akcije vaše komisije za izvedbo začrtanega?
Kaj bo predvsem še treba urediti?
Bojan STARMAN:
Gospodarska komisija skrbi za največji del sredstev, ki se potrošijo v krajevni skupnosti, ker v področje te komisije so-
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
dijo takšni objekti, ki vežejo največja denarna sredstva, na primer kanalizacija, pokopališče, telefonsko omrežje. Prav za to je namenjeno največ finančnih sredstev, tako v tem letu, kakor tudi v naslednjem planskem obdobju. Zato je odgovornost komisije prav gotovo zelo velika. Komisija odgovarja, da se ta sredstva
pravilno usmerijo in skrbi za pravilno delo in porabo teh sredstev.
Lani smo imeli veliko težav predvsem zato, ker ni bila pripravljena dokumentacija. Zato smo se že v začetku lanskega leta odločili, da moramo v letu 1980 vso skrb posvetiti pripravljanju tehnične dokumentacije za posamezne projekte, ki jih nameravamo zgraditi. Tu smo bili kar uspešni, tako da so investicije, ki so predvidene za leto 1981 s področja tehnične dokumentacije dovolj dobro pripravljene.
Tako je pripravljena celotna dokumentacija za pokopališče, za most na Ledinici, ki je že v izgradnji, nadalje telefonsko omrežje (sklenjene pogodbe z izvajalci). V to so vložena finančna sredstva, ki jih nadzira gospodarska komisija pri KS, tu pa moramo dodati še vzdrževalna dela na cestah in drugih objektih in tudi v bodoče se moramo zavedati tega, da je realizacija celotnega srednjeročnega plana odvisna od pripravljenosti tehnične dokumentacije.
Delo gospodarske komisije je tudi v tem, da stalno spremlja delo pri posameznih objektih, dopolnjevati, razširjati, sprejemati dopolnila in se dogovarjati o poteku del na posameznih investicijah, kakor tudi razpravljati in se dogovarjati o delu v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Tako so se dela na teh objektih, ki sem jih omenil že pričela, v tem letu bomo skušali zgraditi mrliško vežico in upamo, da bomo uspeli. Vse to pa je potrebno spremljati in bdeti nad tem, da bo na koncu leta rezultat planiranih investicij čimboljši, to pomeni da sredstva, ki smo jih namenili za posamezne objekte res maksimalno izkoristimo.
Glede blagovnice predvidevamo, da jo bomo lahko zgradili do konca leta 1983. Dela bo potrebno stalno spremljati in vplivati na investitorja, da se projekt dejansko relizira do predvidenega roka.
Gradnjo pokopališča moramo deliti v dve fazi. Prva faza je komunalna ureditev, ta del pa zadeva še referendumska sredstva, ki so namenjena za to. Izvedeno je bilo že zbiranje ponudb in za zemeljska dela smo se odločili za Remont. Za gradnjo druge faze pa smo se na gospodarski komisiji dogovorili, da se razpiše ponudba in da najmanj trem iz-valcem, da bi tako izbrali najugodnejšega ponudnika.
Nejko Podobnik:
Ali sodi v področje gospodarske komisije tudi koordinacija gospodarskih aktivnosti delovnih organizacij na žirov-skem področju?
Bojan STARMAN:
To je prav gotovo tudi ena od pomembnejših nalog komisije, ki bi morala biti bolj obravnavana, vendar je delovanje komisije usmerjeno bolj na gospodarske probleme s področja krajevne skupnosti, ni pa se spuščala v razvojne programe industrije. Na tem področju pa bi komisija res morala imeti dovolj dobro zasedbo. Je pa dejstvo, da stvari razčiščujemo prej z občino, kot pa se doma dogovorimo in skoordiniramo določene dejavnosti.
Nujno je, da se dogovorimo, da se oblikuje razvojni program industrije v Žireh, program pa je potrebno stalno dopolnjevati, spreminjati in razširjati in ne bi smeli dopustiti, da bi bile delovne organizacije programsko prepuščene same sebi.
Področje gospodarske komisije pa je že sedaj precej obširno in zato tudi ni možno, da bi se spuščali še na to področje.
Srečko ERZNOŽN1K:
Stanovanjska komisija pri svojem odločanju ne odloča o sredstvih krajevne skupnosti, ker KS ne financira stanovanj, razen če bi jih kupovala za svoje potrebe. Zato gre tu le za
koordinacijo, oz. vodenje politike glede stanovanjske gradnje v kraju, kjer pa se razpolaga s sredstvi delovnih organizacij.
Pri nalogah naše komisije upoštevamo to, kar je predvideno v planu in sicer 100 stanovanj v družbeno usmerjeni blokovni gradnji (4 bloki) in 60 stanovanjskih hiš individualne gradnje, od tega približno
polovica na komunalno urejenih parcelah, ostalo pa je družbeno neusmerjena gradnja. Problematika, ki izhaja iz plana pa je naslednja: Predvsem bo potrebno za vso to gradnjo pridobiti zemljišče, ker zazidalni načrt za blokovno gradnjo še ni narejen. Prav tako bo potrebno zagotoviti zemljišča za družbeno usmerjeno individualno gradnjo, vse to pa tudi kompleksno komunalno urediti. To pa bo verjetno precej drago, zato bo potrebna pomoč družbe v obliki kreditov ter lastna udeležba graditeljev.
Veliko in odprto vprašanje ostaja še ureditev okolice obstoječih sosesk in sedaj se kaže, da plačujemo davek iz preteklosti, ko so delovne organizacije kot lastniki teh stanovanj, hotele graditi čim ceneje, cenenost pa je šla prav na račun zunanje ureditve. Vemo pa, da nimamo danes niti otroškega igrišča, urejenih zelenic, asfaltiranih cest ipd.
Naloga komisije je tudi, da skrbi za boljše gospodarjenje s stanovanjskim fondom. Do leta 1985 bomo prešli v celoti na ekonomske stanarine.
Menimo, da bi morali vso drugo osebno potrošnjo prej omejiti s krediti kot stanovanjsko izgradnjo.
Upravljanje s stanovanjskim fondom je prepuščeno stanovanjski skupnosti.
Glede reševanja stanovanjskih vprašanj na našem pod-
ročju in naših delovnih organizacij paJ>o potrebno še veliko dogovarjanja in sodelovanja med DO v kraju.
Franc ČEPLAK:
Zaradi stabilizacijskih prizadevanj bo prav gotovo okrnjen tudi program kulturnih dejavnosti v naši krajevni skup-. nosti za obdobje 1981—85.
Glavni nosilec vseh kulturnih dejavnosti v kraju naj bi bila DPD Svoboda.
Pod njenim okriljem naj bi posamezni organizirani kulturni dejavniki skrbeli še za kvalitetnejše, razširjeno in aktivno delovanje. Ti dejavniki bodo delovali na podlagi letnih delovnih programov, kar se že izvaja. Programi dela posameznih dejavnikov v DPD Svoboda za leto 1981 so že izdelani in zelo pestri, ter zajemajo v glavnem celotno kulturno dejavnost naše krajevne skupnosti.
Kulturno dejavnost v kraju bo usmerjal, ob pomoči komisije pri svetu KS, novoustanovljeni kulturni animator.
Komisija za kulturno dejavnost pri KS si bo v danih možnostih in pravicah prizadevala, da bi bilo kulturno življenje v kraju čim bolj pestro.
Janez BIZJAK:
Naša komisija za šport in rekreacijo pri KS Žiri se že štiri leta zelo resno ukvarja, da bi zgradili predvideno kegljišče, vendar se je vse tako zavleklo, da nas je stabilizacija prehitela in tako ne bomo " kraju v nadaljnjih štirih letih zgradili nobenega športnega objekta.
Takrat, ko je telesnokulturna skupnost namenila nekaj sredstev za kegljišče, smo se dogovorili in tudi delovne organizacije so bile pripravljene kriti dodatne stroške. Tako smo šli v izdelavo lokacijske dokumentacije in rezervirali zemljišča za športne objekte. Center pa se bo gradil v Maršaku. Na tem kompleksu bi zgradili kegljišče, kasneje tudi bazen. Rezervirali smo tudi prostor, da bi zgradili športno halo, če bi se kdaj pokazale možnosti, in pa nogometno igrišče, ker ga bo nogometni klub v industrijski coni izgubil. Nujno je, da zemljišče v Maršaku tudi odkupimo, ker se lokacijska dokumentacija že pripravlja, prav tako pa tudi osnutki projekta, tako da bi občinske službe prepovedale gradnjo na teh zemljiščih, ki bi jih rezervirali za te namene.
(Nadaljevanje na 12. strani)
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
(Nadaljevanje z 11. strani)
V načrtu imamo tudi, da zgradimo zimsko-športni center in sicer v Novi vasi, kjer so že sedaj skakalnice, dogovarjamo pa se tudi, da bi postavili žičnico iz Račeve od Jakobča do Goropek. Vse to pa so predeli, ki jih je potrebno zaščititi. Tudi na Zigoriovem griču se ne bo gradilo, prav tako pa tudi na Bedrihu, Svetletovem griču in kompletna goropeška dolina pod kočo. To so predvideni kompleksi, ki bi jih zaščitili in uporabili za zimsko in letno rekreacijo krajanov Žirov.
Vendar je problem zimskega in letnega športnega centra v Žireh še vedno odprt, vendar upamo, da bomo v tem srednjeročnem obdobju uspeli odkupiti vsaj nekaj zemljišča in pripraviti kompletno dokumentacijo, kajti to je potrebno najprej urediti in če se pokaže, da imamo na razpolago potrebna sredstva, lahko takoj pričnemo z gradnjo.
Kar zadeva financiranje športnih dejavnosti in vrhunskega športa v kraju, bo v naslednjem petletnem obdobju še prihajalo do nesoglasij, ker je bilo že sedaj sredstev premalo, kljub temu, da telesnokulturna skupnost Škofja Loka vsa tista sredstva, ki so jih delovne organizacije nakazale, tudi vrača nazaj, v preteklih letih smo jih dobili celo nekaj več.
Vemo pa tudi, da se klubi in športne organizacije še vedno obračajo na delovne organizacije za dodatno finančno pomoč, zato smo se za naslednje srednjeročno obdobje dogovorili, da bo krajevna skupnost dobila od delovnih organizacij za te namene določena sredstva (214 milijonov), od temeljne telcsnokulturne skupnosti pa bo dobila 314 milijonov, kar pa bo odločno premalo za delovanje vseh kljubov in športnih organizacij v kraju.
Nejko PODOBNIK:
Kako je s plastično skakalnico, ki je bila nabavljena?
Janez BIZJAK:
To je prav gotovo drugi največji problem, s katerim se srečuje naša komisija, poleg kegljišča. Za oba projekta smo mislili, da bosta do leta 1980 že izpeljana, vendar lastnik zemljišča, kjer bi bila položena plastična skakalnica, ne dovoli, da bi to položili. Tako smo iskali novo lokacijo, vendar nismo našli primernega terena, ker bi bila povsod potrebna večja zemeljska dela, kar pa tudi precej stane.
Glede izkoriščenosti dvorane v osnovni šoli bi omenil, da nastane problem v glavnem v zimskem času, ko bi vse delovne organizacije rade uporabljale ta prostor. Vendar se je že dostikrat zgodilo, da je dvorano uporabljalo manj kot 10 ljudi, to ni ekonomično. Poizkušali smo tudi, da bi pridobili oz. šolali čimveč animatorjev rekreacije, da bi le-ti potem vodili te skupine, vendar zanimanja ni bilo veliko.
Trim steza pa je ena od tistih oblik rekreacije, kjer se človek lahko najbolj sproščeno in vsestransko razgiblje in okrepi svoje telo. To je gibanje v naravi in to je prav gotovo objekt, na katerega bi morali biti krajani ponosni. Objekt je bil zgrajen z minimalnimi sredstvi (5.000.—din). Kot graditelj te steze bi rad povedal, da nisem hkrati tudi vzdrževalec, ker jc objekt dostopen vsem, in vsi bi morali skrbeti, da bi kaj tudi popravili, če se pokvari. Ko bomo imeli v šoli športni dan, bomo z razredi stezo očistili in obnovili ter popravili.
Takšna igrišča, kot so na primer Jezera, so najbolj idealna, vendar bi nastali problemi, če bi hoteli igrišče zgraditi v vsaki soseski, kajti pri tem je potrebno izredno sodelovanje krajanov samih, tako v fizičnem delu, kakor tudi finančnih sredstvih. Vedno pa je problem vzdrževanje. Pri krajevni skupnosti je namenjeno tudi nekaj sredstev za vzdrževanje tega igrišča, vendar bi nekdo igrišče moral popraviti. Računamo, da bomo lahko kupili table za košarko in jih
v najkrajšem času namestili, to pa bi bil hkrati tudi največji strošek na tem igrišču.
Vse objekte, ki so v lasti krajevne skupnosti, bo potrebno upoštevati v planu in v finanč-
nem načrtu, ker bo potrebno nameniti tudi določena sredstva za vzdrževanje, ker nam ne bo v ponos, da bi igrišče, ki smo ga zgradili, pričelo razpadati. Res pa je, da je lažje objekt zgraditi, kot pa ga vzdrževati.
Zaključek:
Precejšen korak smo torej napravili. Priprave na večje posege v našem okolju smo v zadnjih letih načrtneje zastavljali s projekti in zanesljivimi denarnimi viri.
Tudi na pragu srednjeročnega obdobja na tak način dela ne smemo pozabljati.
Sicer pa je dokončanje komunalnih naprav in objektov med temeljnimi nalogami (kanalizacija, vodovod, telefonsko omrežje, elektrifikacija ...)
Drug problem je celovita preskrba. Z blagovnico, kjer se je stvar po dolgih letih vendarle premaknila, naj bi rešili tudi to.
Če pa ob koncu pogledamo še nekatera področja, o katerih smo razpravljali danes, je na primer, na področju stanovanjskega gospodarstva treba doseči večje dogovarjanje tudi znotraj krajevne skupnosti, za skupno nastopanje in poenotenje stanovanjske politike.
Ob splošnem pomanjkanju surovin je začeta akcija za zbiranje nekaterih odpadnih surovin (papir, steklo, kovine...) pohvale vredna, vendar ne sme ostati na ravni kampanje in nenačrtnosti.
Na področju kulture je s kulturnim animatorjem, v organizacijskem smislu marsikaj možno napraviti. Dvig kulture dela in odnosov je naslednji temeljni korak.
Sicer pa je ohranitev tistega, kar nam je zapustila preteklost,tudi naša naloga.
Obnova kulturne dvorane in oživitev nekaterih dejavnosti (dramska sekcija) bi vnesla še več svežine.
Na področju športa in rekreacije je mnogo problemov. Kako res izkoristiti novo telovadnico, ohraniti trim stezo in postaviti plastično skakalnico, pa so med najbolj žgočimi.
Na zboru krajanov je bilo točno 27 (sedemindvajset) krajanov
Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo
Danes vam predstavljamo^
Saša Robiča
Tole pa je letošnji dvakratni zmagovalec trofeje Topolino: Sašo Robič, ki vozi s čevlji Alpina
Sašo Robič sodi zares med najuspešnejše mlade jugoslovanske tekmovalce v letošnji sezoni.
Zmaga na Trofeji Topolino v Italiji, in to še dvakrat, je zares uspeh, ki ga postavljamo na prvo mesto, saj to tekmovanje mnogi smatrajo za neuradno pionirsko evropsko prvenstvo.
Temu uspehu je sledila še cela serija prvih mest tega mladega Jeseničana, ki vozi z našimi smučarskimi čevlji. O tem smo v našem časopisu ie pisali, zato tokrat rajši nekaj besed o njegovi tekmovalni poti.
Sašo bo šele čez dobrih 14 dni dopolnil 14 let, saj je bil rojen 5. maja 1967.
»Smučarski tečaj je bil začetek moje športne poti«, pripoveduje.
»Sedaj me že 5 let trenira Janez Šmitek in moji uspehi so rezultat načrtne in trde vadbe, saj vadimo 300 dni letno.
Seveda želim še napredovati, najprej v mladinski konkurenci, daljnji cilj pa je seveda olimpijada v Sarajevu«.
Športnik mora imeti visoke cilje«, hudomušni pripomni njegov trener Janez Šmitek. Stenmark je vedno sanjal, da bo svetovni prvak.«
Sašo Robič ne komentira . . .
Tudi s smučarsko opremo in našimi čevlji je zelo zadovoljen.
Sicer pa Sašo namerava v smučarsko gimnazijo. Prav nič si ne beli glave ali bo lahko uskladil hude obremenitve tekmovalca s šolskimi zahtevami, saj je tudi v šoli odličnjak.
Tekst: Nejko Podobnik Foto: Brigita Grošelj

Lojze Žakelj: razvoj visokogorskega alpinističnega čevlja teče že skoraj 20 let
Tole pa je vrhunski dosežek naših oblikovalcev športne obutve. To menijo alpinisti sami
S temile visokogorskimi čevlji je odšla na pot na LOTSE 42-članska jugoslovanska alpinistična odprava. Po mnenju članov odprave, je ta čevelj trenutno najboljši na svetu, kar zadeva tovrstno obutev.
Lojze Žakelj, modelir, ki je pred kratkim prevzel vodenje modelirnice športne obutve, nam je povedal:
»Ta čevelj je rezultat razvoja že od leta 1960, ko sta s tem začela Janko Žakelj in Tone Tavčar.
Ta tip čevlja, ki ga imamo pred seboj, smo začeli razvijati 3 leta nazaj na pobudo Planinske zveze Slovenije. Janko Žakelj je tedaj sodeloval pri določitvi namembnosti te obutve.
Kasneje sem se lotil dela tudi sam in rezultat je bila obutev, ki jo je nosila naša zmagovita alpinistična odprava na Mount Everestu.
Letošnji model je precej izboljšan, pri tem pa je sodelovala cela ekipa. Vzor nam je seveda bil avstrijski alpinistični čevelj, vendar je naš čevelj po splošnem mnenju precej bopi. Osnovne značilnosti so predvsem: Izredno dobro zaščiti noge pred mrazom, v nartnem delu je povišan, kar daje veliko udobnost, zaklopke so zelo praktične in tudi ostale zapore čevljev so rešene tako, da je treba čimmanj naporov. Čevelj je tudi bolj pregiben s podaljšanim izrezom spredaj in možnostjo pregibanja tudi v zadnjem delu. Sprednji del čevlja je sploh zelo trd, zgornji pa za hojo primeren.
Čevlji so izdelani iz kvalitetne juhte, ki je posebej strojena. Zunanji čevelj je dvakrat ojačan, povrh vsega je čevelj prekrit čezinčez s posebno prevleko, ki je nepremočljiva in hkrati topla.
Toploto čevlju daje tudi posebna izvedba podplata, saj je na podplatu plast suhe lipovine in plast plutovine. Gumijasti podplat vibram pa je tako znan po svoji kvalitetei...
Čevelj je presenetljivo lahek, saj je večina material, ki so ga skoraj v celoti darovale slovenske usnjarne (usnje, krzno itd.) zelo lahek.
Seveda je razumljivo, da je pri izdelavi takih čevljev bilo tudi precej težav. Med njimi lahko na prvem mestu omenimo izdelavo zunanjega čevlja, kar je razumljivo. Še posebno velja to za dela v montaži, tam ni enostavno nacvikati tak čevelj, ki je po hitri oceni vreden najmanj 10.000 din.
V pokoj odhajajo:
Sodelavci Anton Pivk, Ivana Tratnik, Frančiška Trček, Mar-rija Tavčar in Pavla Kristan so zapustili tovarniške prostore in odšli v zasluženi pokoj.
Vsem želimo ob odhodu v pokoj veliko vedrine, največ pa trdnega zdravja, med domačimi pa razumevanja in zadovoljstva.
cJ>cicciciLi Se,
Sodelavcem Dragici Gorjup in Marjanu Peternelju, Jožici Kovšca in Ljudmili Košir želimo mnogo sreče in zdravja, ter medsebojnega razumevanja na novi življenski poti.
Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo
V spomin
Pavletu Podobniku
V sredini meseca je za vedno odšel od nas upokojenec Pavel Podobnik. Po poklicu je bil čevljar in je delal v montažnem oddelku do leta 1965, ko je odšel v pokoj.
Nekdanji sodelavci in celoten kolektiv Alpine ga bomo ohranili v trajnem spominu.
jalni Mostar je nastopil delo Miodrag Ilič, v prodajalni Beograd I je vstopila Mirjana Lazarevič in v prodajalni Su-botica je nastopil Janoš Mer-njak.
Z delovnim razmerjem so v mesecu marcu in začetku aprila prenehali v TOZD Obutev Žiri Anton Pivk, Ivana Tratnik, Frančiška Trček, Marjan Kozel in Milan Fortuna, ki sta odšla na služenje vojaškega roka. V TOZD Obutev Gorenja vas je prenehala z delovnim razmeijem Marija Tavčar, v TOZD Plastika Žiri so prenehali z delom Boža Pivk, Pavla Kristan in Mirko Burjek, ki je odšel v JLA. Iz DSSS odhaja na služenje vojaškega roka Stanislav Šinkovec.
Čevelj je zavarovan tudi s posebno prevleko
in krzno) je preskrbela Planinska zveza, tako, da so čevlji bistveno cenejši kot tisti, ki smo jih izdelali za odpravo »Everest«. Na čevlju so narejene nekatere izboljšave, predvsem je boljša izolacija podplata. Še ena novost: izdelali smo tudi gamaše, ki se obujejo preko vsega čevlja in segajo do kolen tako, da je noga res primerno zaščitena pred snegom in mrazom.
Člani odprave so zelo zadovoljni z obutvijo. Poudarjajo, da so ti čevlji res najboljši na svetu, kar jim lahko trdno verjamemo, saj so jih dobro preizkusili že na prejšnjih odpra-
vah. Temu v prid govori tudi to, da niti en sam član odprave na Everest, ni dobil hujših omrzlin. Upajmo, da bo tudi tokrat tako.
Našim pogumnim fantom želimo veliko sreče na gori ter srečno vrnitev domov.
Radijska postaja iz baznega tabora se še ni oglasila. Izvedeli smo, da je iz Katmanduja odšel tudi Stane Belak (v spremstvu šerpe in dveh nosačev), ki ima nalogo, da prouči južno steno DAULAGIRIJA.
Upam, da bomo kmalu lahko poročali o uspehu naše odprave.
Marija Košir
Dori Demšar je prvi dobil pismeno priznanje delovne organizacije Alpina za požrtvovalnost.
V skladišču vnetljivih snovi je pri točenju zaradi statične elektrike prišlo do požara. Dori je slučajno šel mimo in to opazil.
Ukrepal je naglo, zgrabil ročni gasilni aparat in v hipu pogasil nastali požar, da se ni razširil in posledice bi bile prav gotovo katastrofalne.
»Zares, ko sem prihitel, je bil v prostoru gost, črn dim in neznosna vročina. Pri gašenju je bilo nekaj težav, vendar je uspelo, potem so prihiteli še drugi. ..
Šele tedaj sem se zavedel v kakšni nevarnosti sem se znašel...
Sicer mi priznanje veliko pomeni, to imajo tudi drugje, ponekod dajo nagradni dopust in podobno ... «
Šele ko je bil požar pogašen, sem se zavedel nevarnosti, pripoveduje Dori Demšar
»Lhotse 81« spet z Aipino
tnsMB©
10. marca letos je na pot krenila odprava Smučarske zveze Slovenije. Namenjena je v Nepal, na četrti najvišji vrh sveta, na 8501 m visoki LHOTSE. Naloga odprave je povzpeli se na Lhotse po južni steni. Pot prav gotovo ne bo lahka. Terjala bo veliko naporov, izkušenj in alpinističnega znanaja.
Irma Dolenec referent
za delovna razmerja
Na podlagi obravnavanja in sklepov komisije za delovna razmerja je v času zadnjega meseca nastopilo delovno razmerje 8 delavcev, z delom pa je prenehalo 10 delavcev.
Delovno razmerje v TOZD Obutev Žiri so nastopili Matjaž Mezek, ki se je vrnil iz JLA, Magdalena Artač, Cecilija Jereb in Marija Likar pa v obratu Rovte. Delovno razmerje v TOZD Prodaja Žiri je nastopil Marjan Zalar, v proda-
Odprava šteje skupaj z vodjo 21 izkušenih alpinistov ter 6 spremljevalcev. Šerp je 12, 4 domačini pa pomagajo v kuhinji, za kurirske posle in drugo. Pristop na ta, tako imenovani »Južni vrh«, so večkrat že načrtovali Japonci in Italijani, vendar brez uspeha. Stena je še nepreplezana, posrečil se je doslej le vzpon na Lhotse Šar (8398) in še to ne prek stene.
Alpinistični del odprave bo stal približno 4,3 milijone dinarjev. Največ stane transport: letalski prevoz opreme in samih članov odprave. Potem je tu še specialna prehrana (ki jo tokrat ne nosijo od doma, temveč jo bodo kupili v Nepalu). Velik del stroškov odpade tudi za najem šerp ter nosačev.
Kot je znano, tudi naša tovarna spet sodeluje, saj smo izdelali posebne alpinistične čevlje. Osnovni material (usnje
Videli smo Bosno in obeležja njene slavne preteklosti
Ogledali smo si spomenik na Maklenu
»Ob petih otrocih je bilo tedaj kaj hitro treba misliti, kako preiti do lastnega kruha«, pripoveduje Stane Gantar, upokojeni računovodja iz Kranja.
»Iz Žirov sem odšel že leta 1923, kot štirinajstletni
fant, da bi se izučil za trgovca.
Po časopisih sem iskal možnosti in tako za dve leti odšel v Dobovo pri Brežicah.
V Brežicah sem potem še ostal 7 let, kasneje pa sem v Karlovcu vodil svojo lastno prodajalno.
usposabljati in prilagajati. Če sem odkrit sem pri takem delu bolj pogrešal živce kot univerzitetno izobrazbo.
Treba je namreč vedeti, da se marsikdo izgubi v drobnarijah. Doseči je treba primerno delitev dela, postopnost v delu in tisti, kije ljubosumen, greši. To je nasvet tudi tistim, ki se lotevajo takega dela . . .«
Naš rojak je tudi navdušen planinec in fotograf. Ta svoj konjiček združuje s predavanji po šolah, do sedaj je s svojimi diapozitivi, ki jih ima ogromno, predaval Že okoli 140 krat.
»Zares rad planinarim, slovenske planine sem prehodil že večkrat. Bil sem tudi v makedonskih gorah, na Velebitu, Biokovu . . .
Fotografiranje mi je pri tem v prijetno dopolnilo. To človeku zelo izostri čut za opazovanje.
Na smučeh tečem šele zadnja štiri leta, od svojega 68. leta dalje. Nikoli ni prepozno.
Rad preberem kakšno knjigo, zlasti, če sem utrujen in izčrpan.
Za Žiri me veseli, da se tako lepo razvijajo. Ni pa mi vseeno, da nikakor ne morete rešiti problema Doma na Goropekah. To morate res rešiti«.
Tekst: Nejko Podobnik Foto: Brigita Grošelj
Čez nekaj let sem se znašel v Kranju in po vojni kar 24 let vodil finančno službo Merkurja. Začelo nas je 32, ko pa sem končal, nas je bilo 900.
Delovna organizacija se je razvijala in razumljivo, z njo sem rasel tudi sam. Vedno sproti se je bilo treba
Na vzpetini nad Prozorom so ostanki gradu kralja Matije Korvina, ki je združil Ogrsko, Slavonijo in Bosno pod eno krono. Sam kralj je bil menda po materi slovenskega porekla, saj se tedaj redko naseljeni Slovani na Ogrskem še niso povsem asimilirali z Madžari. Iz Prozora se na Makljen precej dvignemo, saj leži prelaz na višini 1.100 m. Tu se za nekaj trenutkov ustavimo, da si ogledamo veličasten spomenik na vrhu Makljena. Skulptura ukopana v široki plato, spominja na cvet, ki širi liste. Tod se je odvijala najbolj sredita bitka za reševanje ranjencev. Od tu so partizani z zaplenjenimi topovi močno tolkli po Nemcih, da so jih zadržali.
Z Makljena se spustimo v dolino, kjer se začenja dolina po kateri začne teči reka Vrbas. Gornji Vakuf, nato Bugojno, kjer od daleč vidimo hotel in Titov dvorec. Skozi Dolnji Vakuf in že.se znajdemo spet v
Jajcu, kjer v 4 km oddaljenemu hotelu »Jajce« povečerjamo in prespimo.
S tovarišem se greva kopat v umetno jezero, ki služi za napajanje hidroelektrarne na Plivi. Voda je na površini še kar topla, v globini so na vsakih 20 cm vedno bolj mrzle plasti tako, da je voda na dnu kar ledena. Sam sem se počasi ohlajal, predno sem ves zlezel v vodo, tovariš pa je zaplaval kar vroč. Malo je potožil, da se ga v eni nogi loteva krč, vendar sva se prijetno osvežila in spra-la oznojeno kožo. Ko se napotiva rahlo oblečena proti hotelu, je tovariša obšla slabost in nezavest zaradi podhladitve telesa. Brez pomoči in masaže bi ga lahko zadela kap, ker se mu je zaradi podhladitve krvi pritisk tako znižal, da je nastopila nezavest. Nekaj podobnega se zaradi podhladitve često dogaja tudi v planinah
(Nadaljevanje na 16. strani)
Od tu in tam • Od tu in tam
JnaSI
jroftdi
Od tu in tam
Od tu in tam
Od tu in tam
Videli smo Bosno
(Nadaljevanje s 15. strani)
zaradi pada temperature in nezadostne obleke.
Zjutraj si ogledamo Jajce. Najprej si ogledamo staro svetišče boga Mitre, ki ga je nekdo odkril slučajno, ko je kopal temelje za novo hišo. Nato si ogledamo še staro cerkev — katakombo. Ta je vdolbena in vklesana v peščenjak, pri vrhu je večja kapela, spodaj pa je manjša. Nad vhodom je imel vrhovni štab 1943. postavljeno barako, tako, da bi se v slučaju bombardiranja lahko umaknili v tako zaklonišče. V steno vdol-bene križe so poskušali Turki preurediti v polmesec, ki je muslimanski simbol, vendar jim pri vseh ni uspelo, ker bi s tem oslabili nosilnost predelnih sten. Po nekaterih virih sodijo da so bile te katakombe zatočišče bogomilov, ko so jih že začeli preganjati. Ti zagrizeni fanatiki so za glavne daritve žrtvovali žive ljudi, torej opravljali krvav obred z mladimi nedolžnimi ljudmi, kakor je Abraham hotel žrtvovati svojega sina Izaka. Gradu in stare cerkve si nismo ogledali, pač pa smo se podali na ogled Sokol-skega doma, kjer je bilo drugo zasedanje A VNOJA. Dom so ob umiku pomladi tega leta požgali, za drugo zasedanje pa so ga obnovili v štirinajstih dneh. Dvorana je danes tako urejena, kakor je bila takrat ob zasedanju. Tako so v dvorani stare klopi in stoli. Poleg doma je tudi zgodovinski muzej. Danes si tudi utegnemo ogledati znane slapove reke Pive, ki se tukaj
Na občinskem prvenstvu uspešni
izliva v Vrbas. Ko se še odžejamo s pivom, je čas za odhod.
Vozimo se po cesti AVNOJ čez prelaze in doline. Mrkonjič grad, Kljub ob reki Sani, Bosanski Petrovac, okoli katerega so bili pred začetkom četrte ofenzive nastanjeni ranjenci, dokler se ne spustimo v dolino Une. Kosilo nas čaka v restavraciji »Sunce« pri Bihaču nad samimi slapovi Une.
Za popoldne smo bili dogovorjeni za ogled prostorov in muzeja zgodovinskega prvega zasedanja AVNOJ v Bihaču, vendar vodičke ni bilo. Zato nadaljujemo pot proti Kar-lovcu. To mesto se je iz prvotno utrjenega mesta Karlštat, ki je bilo ustanovljeno za obrambo proti Turkom razvilo v sodobno industrijsko mesto. Ob nastanku so ga strateško postavili v sotočje rek Korane in Kolpe, z druge strani pa ga je obdajalo močvirje, tako, da so bile vode in močvirje dobra prepreka za turške konjenike. Sicer pa so bili Turki oddaljeni na najbližji točki pri Veliki K.laduši samo 40 km in so pogosto vpa-dali na hrvaško in slovensko ozemlje.
Po novi cesti smo se kaj hitro pripeljali do Metlike, kjer smo ob prašičku na ražnju in metliški črnini zaključili našo pot AVNOJ. Čez Gorjance in dalje domov pa je že bila trda noč.
Ob zaključku smo bili soglasni, da ima tudi naša širša domovina mnogo zgodovinskih in naravnih zanimivosti, samo da jih premalo cenimo.
Ivan REVEN
Na sindikalnem prvenstvu občine Škofja Loka, ki je bilo 21. in 22. marca 1981 na Soriški planini so naši tekmovalci dosegli naslednje rezultate:
SMUČARSKI TEKI:
ŽENSKE A — do 30 let
5. Ivica KOSMAČ
Alpina Žiri	8.45,85
10.	Milka ANDREUZZI Alpina Žiri	10.29,82
MOŠKI C — veterani
5.	Bernard KAVČIČ Alpina Žiri	7.46,77
6.	Pavel DOLENC
Alpina Žiri	8.25,53
8.	Vinko KUNC
Alpina Žiri	10.13,66
MOŠKI B —31 do 45 let 1. Lojze OBLAK
Alpina Žiri	5.41,52
11.	Srečko KAVČIČ
Alpina Žiri	6.43,68
MOŠKI A — do 30 let
3.	Stane STANOVNIK Alpina Žiri	12.09,25
9.	Peter MLINAR
Alpina Žiri	13.14,10
VELESLALOM
ŽENSKE B —- 26 do 35 let
16. Anica ČAR
Alpina Žiri	0.43,42
27. Stana PODOBNIK
Alpina Žiri	0.51,63
ŽENSKE A — do 25 let
4.	Anuška KAVČIČ Alpina Žiri	0.37,00
MOŠKI E — veterani 1. Metod ERZNOŽNIK
Alpina Žiri	0.39,19
MOŠKI D — 46 do 55 let 9. Alojz BURNIK
Alpina Žiri	0.36,75
Rezultati sindikalnega prvenstva Žirov v veleslalomu
15. marca je bila OO ZS Poliks Žiri organizator sindikalnega prvenstva Žirov v veleslalomu. Pripravili smo vam nekaj rezultatov s tekmovanja, ki postaja vedno bolj zanimivo in privlačno.
ŽENSKE B
1.	Anica Čar, Alpina
2.	Stana Podobnik, Alpina
3.	Helena Jesenko, Poliks
ŽENSKE A
1.	Anuška Kavčič, Alpina
2.	Helena Kavčič, Alpina
3.	Helena Zorjan, Etiketa
MOŠKI D
1.	Alojz Burnik, Alpina
2.	Alojz Podobnik, Alpina
3.	Darij Erznožnik, Osn. šola
MOŠKI C
1.	Rado Podobnik, Alpina
2.	Matija Jereb, Zdr. dom
3.	Branko Albreht, Etiketa
MOŠKI B
1.	Franci Pečelin, Alpina
2.	Izidor Čelik, Etiketa
3.	Marjan Oblak, Poliks
MOŠKI A
1.	Pavel Kavčič, Obrtnik
2.	Milan Kopač, Kladivar
3.	Marko Bogataj, Poliks Ekipni rezultati sindikalnega
prvenstva Žirov v veleslalomu pa so takile:
1.	mesto ALPINA (30 točk) v sestavi: Anuška Kavčič, Rado Podobnik, Franci Pečelin.
2.	mesto ETIKETA (28 točk) v sestavi: Helena Zorjan, Bran-
ko Albreht, Izidor Čelik, Miro Sporiš.
3.	mesto POLIKS (24 točk) v sestavi: Simona Loštrek, Nad-ko Trček, Marjan Oblak, Marko Bogataj.
4.	mesto KLADIVAR (18 točk) v sestavi: Vinko Albreht, Marjan Šorli, Milan Kopač.
5.	mesto OBRTNIKI( 16 točk) v sestavi: Milan Frelih, Pavel
Kavčič	OOS Poliks žiri
12.	Milan PODOBNIK Alpina Žiri	0.37,90
19. Ivan PODOBNIK
Alpina Žiri	0.41,55
25. Pavel ŽAKELJ
Alpina Žiri	0.46,70
MOŠKI C —36 do 45 let 4. Rado PODOBNIK
Alpina Žiri	0.33,42
9.	Silvo TRČEK
Alpina Žiri	0.34,16
13.	Peter KOSMAČ
Alpina Žiri	0.35,48
14.	Stane ČAR
Alpina Žiri	0.35,58
MOŠKI B —26 do 35 let
4.	Franci PEČELIN Alpina Žiri	0.44,53
10.	Rajko KOSMAČ
Alpina Žiri	0.46,19
16. Franci MLINAR
Alpina Žiri	0.47,48
MOŠKI A — do 25 let
5.	Drago KROLNIK Alpina Žiri	0.41,96
11.	Ciril ERZNOŽNIK Alpina Žiri	0.44,00
RAZVRSTITEV EKIP SMUČARSKI TEKI
V	ekipo se uvrstijo 3 tekmovalci:
—	1 najbolje uvrščeni član do 30 let —A
—	1 najbolje uvrščeni član nad 30 let — B, C
—	1 najbolje uvrščena članica — A, B
1. ALPLES Železniki z rezultatom 25.58,65
2.	ALPINA Žiri v sestavi: Stane STANOVNIK, Lojze OBLAK, Ivica KOSMAČ z rezultatom 26.36,62
3.	LTH Škofja Loka z rezultatom 27.29,40
VELESLALOM
V	ekipo se uvrsti 6 tekmovalcev:
—	2 najbolje uvrščena člana do 25 let — A
—	1 najbolje uvrščen član od 26 do 35 let — B
1 najbolje uvrščen član nad 35 let — C, D, E
1 najbolje uvrščena članica do 25 let — A
—	1 najbolje uvrščena članica nad 25 let — B, C, D
1. ALPLES Železniki z rezultatom 3.53,56
3. ALPINA Žiri v sestavi: Drago KROLNIK, Ciril ERZNOŽNIK, Franci PEČELIN, Rado PODOBNIK, Anuška KAVČIČ, Anica ČAR z rezultatom 4.04,23
Od tu in tam • Od tu in tam • Od tu in tam
Za nami je bogata sezona množičnih prireditev v smučarskih tekih. Letošnja zima je bila izredno ugodna, saj je sneg zapadel že v začetku novembra in se obdržal vse do sredine marca; torej smo imeli sneg več kot 4 mesece.
To smo dobro izkoristili za nastope na mnogih tekaških prireditvah na vseh koncih naše ožje domovine in tudi na tujem.
Maratonov se je udeleževalo od 10 do 14 naših tekačev, med njimi letos prvič tudi ženske. Tako štartnino kot prevoz smo v glavnem plačevali udeleženci sami.
Na letošnjih prireditvah smo ugotovili, da ne raste samo število tekačev, ampak tudi kvaliteta; časovni razmiki med tekači so se zelo zmanjšali, vse več se jih odloča tudi za najdaljše maratone. Vsekakor je to posledica določene višje stopnje telesne kulture tekačev, skratka vse več jih vadi tudi čez poletje, ne samo pozimi. Na smučke stopajo že dodobra telesno pripravljeni na težke napore na maratonih.
Žal istočasno ne raste tudi kvaliteta organizacij teh prireditev. Resda so se izredno izboljšala štartna mesta in sama tehnična priprava prog. Tudi najboljši in boljši tekači štarta-jo na osnovi uvrstitev prejšnjih tekov v prednostni skupini. Še vedno najbolj pogrešamo garderobe, kjer bi se lahko vsaj na varnem pred vetrom in na suhem preoblekli. Nikakor ni prijetno in tudi zdravo, da se premočeni in izredno utrujeni nemalokrat preoblečemo zunaj na snegu, naj bo lepo, kaj šele neugodno vreme. Na zadnjih maratonih je prišlo v navado, da nas na okrepčevalnih postajah namesto z dobrim toplim domačim čajem, nalivajo le z maratonikom, pa še ta je večkrat hladen kot topel in seveda voden. Tistim, ki pridejo kasneje na cilj ali med zadnjimi se je že zgodilo, da so ostali brez požirka toplega napitka. To vsekakor ni v čast organizatorjem, saj predvsem ti zadnji veliko bolj potrebujejo okrepčila kot najboljši ali boljši med množico tekačev.
Letošnjo sezono smo štar-tali sredi decembra na Pokljuki, zatem sta sledila preložena maratona prejšnje sezone na Blokah in Črnem vrhu. Po novem letu smo najprej tekli na Cerkljanskem teku in v Dupljah. Izvedli smo tudi sindikalno prvenstvo Alpine,
dva naša člana pa sta bila v občinski reprezentanci na prvenstvu TO Slovenije, kjer smo ubranili lansko tretje mesto. Februarja vsekakor nismo izpustili dveh tradicionalnih in najmnožičnejših tekov v Črnem vrhu in na Blokah. Doma smo izvedli tudi neuradno trening tekmo. Zadnji mesec smo tekli v Logarski dolini, na teku treh dežel in na Pokljuki, našo delovno organizacijo pa smo izredno uspešno zastopali na Šuštariadi in na Občinskem sindikalnem prvenstvu. Samo na teh tekih smo pretekli preko 200 kilometrov.
V svoji kategoriji je naš najboljši tekač Lojze Oblak posegal v sam vrh rekreativcev pri nas. Na vseh teh množičnih tekih se je vedno uvrščal med prvih deset; na Blokah 2; Pokljuki 4., v Cerkljah 6., v Logarski dolini 11. in na najmno-žičnejšem teku pri nas — Trnovskem maratonu 1981 na 11. mestu — s tem je pustil za
Naši drugi
Na Šuštariadi 81, ki je bila na Kopah pri Slovenj Gradcu dne, 7. marca 1981 so naši tekmovalci dosegli res lepe uspehe. V skupnem seštevku so bili drugi, posamezni rezultati v tekih, in veleslalomu, kjer je skupaj nastopilo 314 tekmovalk in tekmovalcev pa so takile:
MOŠKI—veleslalom
A skupina do 30 let
5.	Dušan SELJAK
Poliks Žiri	51,56
6.	Franc PEČELIN
Alpina Žiri	51,58
8.	Drago KROLNIK Alpina Žiri	51,96
9.	Silvo BENEDIK
Poliks Žiri	52,09
13. Zdravko PIŠLJAR
Alpina Žiri	53,39
19.	Bojan ŽAKELJ
Alpina Žiri	55,80
20.	Mirko ISTENIČ
Poliks Žiri	55,81
21.	Ciril ERZNOŽNIK Alpina Žiri	56,06
B skupina od 31 do 40 let
1.	Rado PODOBNIK Alpina Žiri	48,80
2.	Ciril KAVČIČ
Poliks Žiri	49,00
4. Alojz OBLAK
Alpina Žiri	53,12
6. Štefan BURJEK
Alpina Žfri	54,63
Naši smučarski tekači so bili letos zelo uspešni
seboj tudi precej kategoriziranih tekmovalcev.
Ostali pa smo se uvrščali še po 2—3 med prvih 100, skoraj vsi pa med prvih 300. Vsekakor je potrebno povedati, da je na teh prireditvah sodelovalo po tisoč in tudi več rekreativcev in da so dosežena mesta zelo lep uspeh za nas same in nekaj pomenijo tudi
za našo delovno organizacijo, katere oznake nosimo na dresih.
Čeprav spravljamo tekaško opremo in smuči v kot, nikakor ne dopustimo, da bi s staljenim snegom tudi nam odtekla volja in kondicija, katero smo pridobili v zimskih mesecih. Vsaj dvakrat tedensko naredimo daljši sprehod ali lahek tek.
Stane STANONIK
D skupina nad 51 let
8.	Ivan PODOBNIK Alpina Žiri	46,55
9.	Metod ERZNOŽNIK Alpina Žiri	47,32
A skupina do 30 let
2.	Mojca PODOBNIK Alpina Žiri	38,73
3.	Simona LOŠTREK Poliks Žiri	39,30
9. Helena KAVČIČ
Alpina Žiri	43,54
23. Sonja POLJANŠEK
Poliks Žiri	52,20
B skupina od 31—40 let
6. Anica ČAR
Alpina Žiri	43,74
14. Stana PODOBNIK
Alpina Žiri	48,68
8. Rajko KOSMAČ
Alpina Ziri	55,04 13. Rado KAVČIČ
Alpina Žiri	56,76 19. Jože MODIC
Alpina Žiri	57,88 23. Stane ČAR
Alpina Žiri	58,62
C skupina od 41—50 let 3. Silvo TRČEK
Alpina Žiri	37,36 11. Alojz BURNIK
Alpina Žiri	40,44 13. Peter KOSMAČ
Alpina Žiri	40,47
17.	Alojz PODOBNIK Alpina Žiri	41,14
18.	Milan PODOBNIK Alpina Žiri	41,34
26. Karel KROLNIK
Alpina Žiri	53,43
So morale res tako prezimiti?
Delo tekaške sekcije v letu 1980/81
To je naš kraj • To je naš kraj • To je naš kraj
Bolje pripravljeni
Na skupnem sestanku predstavnikov vseh komitejev za SLO in DS in družbenopolitičnimi organizacijami na območju KS, ki je bil 19. januarja 1981, je bilo sprejeto enotno stališče, da se dopolnilni pouk iz obrambe in zaščite za delovne ljudi in občane izvede v mesecu aprilu.
Vsi so bili enotni, da je dneve za predavanja treba strniti z jasno določenim ciljem, da se v teh dneh popoldne ne sklicuje drugih sestankov in večjih aktivnosti, ker je treba pozornost ljudi (v TOZD, OZD, DPO in društvih) usmeriti v to obrambno — zaščitno nalogo.
Za obrambno vzgojo so že določeni naslednji dnevi:
—	13., 14., 15., 16. in 17. 4. 1981 — v družbenem domu »PARTIZAN«
—	20., 21., 22., 23. in 24. 4. 1981 — prva skupina v domu »PARTIZAN«, druga v OSNOVNI ŠOLI
—	rezervni dnevi 28. in 29. 4. 1981 — v domu »PARTIZAN«
Torej naj vsa vodstva družbenopolitičnih organizacij na terenu in OZD, društva in ustanove neposredno pred začetkom in v dnevih ko se bo odvijal dopolnilni pouk v svoji družbenopolitični aktivnosti in v drugih vsakodnevnih opravilih usmerjajo v to nalogo, ki je istočasno tudi v programu »NNNP« za vse DPO, društva in druge dejavnike v kraju.
Delovne ljudi in občane obveščamo še o naslednjem:
1.	Če iz opravičenih razlogov ne morejo sodelovati ob določenem dnevu pri pouku, si lahko izberejo kakšen drugi dan, kot je navedeno zgoraj. Na to bo prav gotovo vplivala dopoldanska oz. popoldanska izmena, ker tega v pripravah in pozivih nismo mogli v celoti upoštevati. Zato priporočamo, da v takih primerih izberete isti dan v predhodnem ali naslednjem tednu, odvisno od tega, v katerem turnusu delate, ali pa se menjate s posameznimi družinskimi člani, ker niso vsi klicani isti dan.
Zadnja možnost je še, da to zakonsko dolžnost opravite v rezervnih dneh 28. in 29.4. 81, ki sta predvidena za zamudnike.
2.	Verjetno je, da bodo nekatere družine dobile pozive tudi za tiste svojce, ki služijo vojaški rok, so v bolnici ali
težko bolni že dalj časa. Zato svojci tak poziv lahko prinesejo, ko bodo prišli na predavanje in ga z obrazložitvijo vročijo predstavniku komiteja (odbora) za SLO in DS, ki bo za to odgovoren pri pouku. S tem si boste tudi prikrajšali pot, da ne hodite zato posebej na sedež krajevne skupnosti.
3. Priporočamo točnost prihoda na pouk, ki se za vse skupine prične ob 16.30. Le tako bomo lahko končali z delom do 19.00.
Vsem delovnim ljudem in občanom priporočamo, da se zanesljivo udeležite tega dopolnilnega pouka o obrambi in zaščiti. Pozive je neposredno poslal upravni organ za ljudsko obrambo in bilo bi vsakomur neprijetno, če bi imel zaradi tega težave. Namreč, komite za SLO in DS krajevne skupnosti ima le to pravico, da lahko opravičencem prestavi predavanje na enega od rezervnih dnevov.
Ker so še družine, ki niso naročene na revijo NAŠA OBRAMBA, se boste na predavanju lahko vpisali novi naročniki. Ni dovolj, da se enkrat na leto zberemo; več znanja in informacij lahko dobimo če redno prelistamo NAŠO OBRAMBO, ki vedno spremlja celotno tematiko (gradivo), ki je predvidena za vse delovne ljudi in občane v tekočem letu. S časoma bi predavanja lahko odpadla in bi po potrebi organizirali le razpravo o določenih pomembnejših temah-vpra-šanjih in to tam, kjer delamo oziroma v okviru TOZD, šole — ustanove.
Torej potrkajmo na našo obrambno in samozaščitno zavest, katero je treba vtkati v samoupravljanje kot vsako drugo dejavnost, saj je podru-žabljanje obrambe in zaščite neločljiv del samoupravnega sistema.
Janez Jan
ZA MRLIŠKO V K ŽI CO SO DAROVALI
Darovali so za mrliško
vežico
600,00 din sodelavci Antona Stumbegerja ob smrti brata Emila.
MO;
Komisijski pregled inovacij
V Žireh za izobraževanje traktoristov
Vse večje število traktorjev v kraju in okolici, z njimi pa tudi vse več nevarnosti in delovnih nezgod, pri katerih tudi smrtne žrtve niso izjema, je privedlo Združenje šoferjev in avtomehanikov v Žireh, da je za traktoriste in voznike motokultivatorjev priredilo zadnjo nedeljo, lanskega oktobra zanimivo predavanje. Strokovni predavatelji so mnogoštevilne udeležence seznanili o varnosti v prometu, lastnosti in uporabo traktorjev ter nevarnost v različnih delovnih in vremenskih pogojih. S kratkim vzgojnim filmom in diapozitivi je bilo predavanje res kvalitetno. Škoda, da smo na predavanju pogrešali mlajše voznike.
Ob tem srečanju so udeleženci predavanja, vodstvo Združenja avtomehanikov in predavatelji šolskega centra za kovinarsko in avtomehanično stroko iz Škofje Loke ugotovili, da sicer obstoja šola za izobraževanje voznikov A in B kategorije pri AMD Žiri, obstaja pa vrzel pri izobraževanju kandidatov za upravljanje s traktorji.
ZSAM Žiri si tudi v tem letu prizadeva organizirati
kakšno poučno predavanje za voznike traktorjev, ki imajo izpit za B kategorijo, s katerim lahko vozijo tudi traktor. Teh je največ: Nimajo pa vsi vozniki poučne vzgoje o nevarnosti dela s traktorji v najtežjih pogojih dela. V tem primeru velja geslo: »Bolje nezgode preprečevati, kot pa njihove posledice zdraviti«.	,van REVEN
Predsednik komisije za pripravo plana krajevne skupnosti Žiri Martin Kopač je spregovoril na zboru krajanov
»DELO-2IVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve 2iri, Stara vas 23. n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Obutev Žiri, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZD Plastika Ziri, TOZD Prodaja Ziri in Delovno skupnost skupnih služb. Ureja ga uredniški odbor: Anica Govekar, Ra-
do Kavčič, Anton Eni-ko, Srečko Erznožnik, Ivan Reven, MiSo Ce-plak, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik glavni in odgovorni urednik. Izhaja mesečno, naklada 2000 izvodov. Fotografije Brigita Grošelj. Tisk TK Gorenjski tisk, Kranj.