List teha 1 a od oklobra 1947 kot tednik — Od i Januarja 1958 kot poltedruk — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko —> Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah —
JtRANT — SRFDA. DNE II MATA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 37 — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori S/.DL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skotja Loka I ržic — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik   KAREL MAKU.C
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Več tujih gostov
V soboto in nedeljo se je število gostov na Bledu gibalo med 500 do 600. Od tega je bilo približno polovico tujih. Prevladujejo Angleži, Avstrijci in zahodni Nemci.'
Lani v istih dneh je bilo sicer na Bledu nekoliko več turistov (upoštevani so tudi udeleženci ekskurzij, ki na Bledu prenočujejo),, vendar pa znatno manj tujih.
i
LTH na sejmu Alpe-adria
Na sejmu obmejne blagovne izmenjave Alpc-Adria sodeluje 15 razstavijalcev iz Avstrije, 30 iz Italije in 124 iz naše države. Med domačimi razstavljala zasledimo je eno podjetje z našega območja In sicer Loške tovarne hladilnikov, ki razstavljajo najnovejše izdelke hladilne tehnike.
Sprejemi ob jubileju
v" počastitev 20-letnice službe Za notranje zadeve so bili danes dopoldne na sedežih občinskih skupščin v Kra nju, Škofji Loki, Tržiču, Radovljici in na Jesenicah, prisrčni sprejemi. Predsedniki občinskih skupščin so v počastitev tega pomembnega jubileja povabili predstavnike postaj MUdske milice, uslužbence oddc1-*°v za notranje zadeve, člane svetov za notranje zadeve pri občinskih skupščinah; povabili pa so tudi upokojene uslužbence.
Nedeljska svečanost na letališču Brnik!
Simboli Bleda na reaktivnem
Cenijo, da se je »krsta« Caravelle udeležilo okoli 5 tisoč ljudi
KRANJ, 11. maja — Včeraj popoldne je predsednik občinske skupščine Radovljica FRANC JERE na letališču Brnlkl slovesno krstil moderno reaktivno letalo Caravelle, ki so mu namenili Ime »Bled«. To je eno izmed treh letal, ki jih je JAT kupil^v Franciji in jih imenoval po naših največjih turističnih središčih BLEDU, OPATIJI in DUBROVNIKU. Letalo, ki so ga krstili včeraj, je sicer opravilo že številne polete, vendar pa je včeraj prvič pristalo na ljubljanskem letališču.' Poleg vidno napisanega imena »Bled« je na letalu tudi znak Bleda, simbol starega gradu, jezera In Alp.
ime. Ob krstu so blejski turistični delavci podarili posadki letala sliko Bleda v barvah in blejske značke, vsi potniki pa so prejeli blejske prospekte.
Dogovarjajo se, da bi na sedežih v letalu pritrdili blejske fotografije. To sicer pri letalih ni v
navadi, kljub temu pa je v izjemnih okoliščinah dovoljeno.
Caravelle »Bled« je v nedeljo zjutraj potovala v London, popoldne pa se je preko Brnikov vračala v Dubrovnik. Potniki so bili povečini angleški turisti, ki so dopotovall na dopust na Gorenjsko oziroma v naše obmorske kraje. — S.
Franc Jcrc je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim dejal: »Pričakujemo, da bodo jugoslovanska in še posebej slovenska turistična podjetja storila vse, kar je v njihovi moči, da bodo sedeži Caravelle Bled in 'drugih letal, ki bodo pristajala na našem novem letališču, vedno polno zasedeni. Upravičeno tudi pričakujemo, da bo letališče dobro izkoriščeno. Le tako se bodo denarna sredstva družbe* hitro obrestovala.« Poudaril je, da bo domače in tuje goste vedno težje zadovoljevati, saj so iz leta v leto zahtevnejši. Obmorski kraji imajo prednost, ker so mnogo več inve-
pravljeni na čim ugodnejši in čim številnejši sprejem gostov.
Letališče Brniki, ki je sicer vsako lepo nedeljo dobro obiskano, je minulo nedeljo doživelo tolikšen obisk, kakršnega verjetno še dolgo ne bo. število tistih, ki so se hoteli udeležiti prvega pristanka Caravelle na novem letališču, cenijo na 5 tisoč. Vsi,mogoči prostori za parkiranje so bili zasedeni. Nekateri vozndki so celo prestavljali hlode ob poti, da so imeli kje pustiti avto.
Imenovanje modernega potniškega reaktivnega letala z imenom »Bled« sodi med pomembnej-
Pozdravi gorenjske mladine Titu
Dan mladosti bo tudi letos eden najlepših. To bo najbolj množična manifestacija mladosti, zbliževanja med ljudmi, udejstvo-vanja čimvečjega števila mladih v različnih dejavnostih. V okviru akcij, ki so tekle med letom: leto tehnične kulture mladim, tekmovanje   za   dvig produktivnosti,
delala rried letom. .Najboljši bodo dobili priznanja za trud, /a uspehe, ki so jih dosegli pri svojem delu. V prireditvah ne bomo pozabili tuđima najvažnejša obdobja naše zgodovine na revolucijo in z njim na najsvetlejši lik borca za socializem — na predsednika Tita, ki prav ta dan praznu-
stirali v turistične objekte kot na še načine popularizacije turistič-prirner gorenjsko področje. Kljub nega kraja. Kot je znano, je tudi (emu so tudi tukajšnji objekti pri- ena izmed naših ladij dobila tako
mm
A,.				
				
Caravelle Bled ob popoldanskem pristanku na letališču Brniki
1
Blejski gozdni delavci s 1. junijem skrajšani delovni čas
Delovni pogoji se zboljšujejo
tekmovanje za zboljšanje učnega je svoj praznik, uspeha v osnovnih in srednjih šo- Po vseh mladinskih aktivih je lah, tekmovanja v okviru 20-letni- v teh dneh zelo živo. Mladina or-ce podmladka RK; z vsem tem ganizira športna tekmovanja, siv bo mladina pokazala, kaj vse je čanja mladih, glasbene produkcije, razstave, krose, plezalne ture, ustne časopise ipd. Vse te prireditve zbližujejo mlade in jim tako omogočajo še lepše praznovanje.
Pozdravi predsedniku Titu, ki jih nosi mladina vse Jugoslavije, so včeraj potovala po Gorenjski. Zvezno ^štafeto je sprejela mladina na Vršiču irt jo ponesla do Kranjske gore in potem preko Jesenic, Javornika. Žirovnice, Lesc, Radovljice v Kranj in potem do Ljubljane, kjer bo osrednja proslava. V središče občin pa bodo prinesle pozdrave z vseh-krajev lokalne štafete. Na Jesenicah je šla štafeta skozi vse obrate jeseniške železarne od Belške-ga polja skozi obrat železarne na Javorniku in potem na Jesenice. V Kranju na se bodo srečale štafete, ki jih je organiziralo PD. Prišli bodo iz Žabnice, iz Pod-reče, z Jamnika, z Grintovca, z Golnika in Tržiča. Najmlajši pa so že poslali pozdrave s Kurirčkovo pošto.
S tem se bodo pričele proslave, ki se bodo nadaljevlae do dneva mladosti.
SPREJEM V PRISANKU
Predsednik občinske skupščine Jesenice Ludvik Slamnik je v torek zvečer priredil v hotelu Pri-sank sprejem za uslužbence službe za notranje zadeve z Jesenic. Sprejem je bil v počastitev 20-letnice ustanovitve službe notranje varnosti.
Delovni kolektiv Gozdnega gospodarstva Bled je eden prvih v Radovljiški občini, ki prehaja na 42-urni delovni tednik in to s Junijem letos. Do takšne odločitve so prišli po temeljitih študijah Možnosti in pogojev za skrajšani delovnik.
Narava dela v gozdarstvu je Precej drugačna kot v drugih gospodarskih dejavnostih, ker obsega stalna in še v večji meri sezonska dela. Med stalna dela spada spravilo lesa, izvoz, nakladanje ln odprema, manipulacija, strokovno gozdarske službe ter sploš-"° upravno poslovanje. Sezonsko
e'° pa zajame sečnjo, gojenje gozdov in gradbeništvo. Zaradi različnih pogojev dela morajo v
eni delovnem kolektivu ob pre-
°du na skrajšani delovni čas Poravnavati ter reševati tudi zelo rH '° Pr°blematiko. Sezonski _elavci so zaposleni le nekaj me->ecev. Zato kar najbolj izkoristijo svo.) delovni čas. Stalno zaposleni
pa so predvsem izenačeni z industrijskimi delavci, le da je njihovo delo pozimi mnogo napornejše. Takšni naravi dela so prilagodili v gozdnem gospodarstvu tudi urnik za skrajšani delovnik. Ta se deli na letni čas, ki zajema mesece od aprila do oktobra, in na zimsko delovno dobo od novembra do marca. Posebej določa študija urnika tudi delovni čas za upravne službe in pisarne ter delavnice.
Letna delovna doba bo po novem omogočala 10 ur dela dnevno na terenu — povprečno bodo zaposleni v tem času opravili 49 ur tedensko, zimske mesece pa se bo dnevni delovni čas zmanjšal
Ribolov za tujce
. Uprava hotela Evropa v Kranju •,c Y minulem tednu uvedla še ^o novost za tuje turiste. V dogovoru 7. ribiško' družino Kranj o° hotel nudil tujim gostom enodnevne ribiške lovne karte, ki °°oo stale 2000 din. Uprava pa je upila tudi dva kompletna ribiška
ibora in obleko, ki jih bo poso-i ? g?stom- Tuji gosti — ribiči
enodnevno karto bodo lahko lo-
vili v Kokri, Savi in Zbiljskem jezeru.
Letos prispe na sedemdnevno bivanje v ta hotel več skupin Ho-landcev. Prva skupina 30 ljudi prispe 25. maja, naslednje skupine pa bodo štele po 45 postov, ki se bodo zvrstili do septembra. Omenimo naj še, da je minuli petek prišla v Kranj in prespala v Evropi prva večja skupina Avstrijcev.
na 7 ur dnevno, kar znese tedensko v petih dneh 35 ur. Potemtakem bi pridobili tri proste sobote v mesecu. To velja tudi za pisarne, v katerih bodo delali dnevno S ur.
Seveda pa je naloga delovnega kolektiva, da bo tudi v novem skrajšanem delovnem času opravil enako delo. Tudj to vprašanie so v podjetju temeljito proučili. Delovni učinek se bo moral v skrajšanem delovnem času povečati za 15,4 odstotka, če bodo hoteli opraviti enako delo kot v 48-urnem delavniku. To pa bodo po zagotovilih strokovnih služb dosegli v največji meri z uvajanjem mehanizacije, zlasti motornih žag, z boljšo delovno disciplino ter z intenzivnim izkoriščanjem delovnega časa, z boljšo organizacijo in Hehnologijo dela, z urejenimi bivališči in prehrano na terenu itd.
Sklep o skrajšanem delovnem času bodo morali sprejeti na zborih posameznih enot ali delovnih skupin, z obvezo seveda, da bo enako delo opravljeno v skrajšanem delovnem času. To naj bi bil nekakšen referendum, ki ga bodo izvedli pred prehodom na skrajšani delavnik v vseh enotah ter skupinah delovne organizacije. Po temeljiti proučitvi so v podjetju ugotovili, da je odveč bojazen, da ne bi mogli ob izpolnitvi navedenih pogojev doseči večje storilnosti. So namreč možnosti, da se dvigne storilnost tudi do 30 odstotkov. J. B.
OBRAZI
in
»Svinjarija je to! Delavci imajo prav, če se kregajo. Kakor hitro nekdo naredi več in zasluži već, že MM strižejo normo in plačo, da birokracija po pisarnah živi na račun naših žuljev.*
Tako je Nace (ime je tuka) drugačno) pred dnevi govoril v menzi   pri   malici   v manjšem
tivnosti. Drugi pa, ki teh ugodnosti niso bili deležni, so se upravičeno pritoževali. Nastal je problem. Delavski svet ie imenoval posebno komisijo, ki naj celotno stvar razišče in predloži v obravnavo. Sprejeli so načelo, da je treba nekaterim norme umiliti in jim omogočiti višji zaslužek, drugim, ob novih strojih, pa norme zaostriti, ker ni samo njihova zasluga, da sedaj lahko več naredijo. Skratka, dokler ves oddelek še' ni izpopolnjen z avtomati, naj bi norme začasno uredili tako, da ne bo nihče prizadet.
Ko je Nace ondan tako »revolucionarno* govoril v menzi, seveda ni tega povedal. »Prav ima Nace!* so rekli nekateri. Toda Ana, ena izmed pridnih delavk,   je   povedala drugače.
In takih ni malo
podjetju. Vsi pri mizi so se spogledali in na tiho ali glasneie odobravali Nacetovo odločnost. Tisto jutro se )e namreč v oddelku pojavila komisija in začela zbirati podatke o normah na nekaterih delovnih menih. Med delavci je nastal odpor, češ zdaj nam bodo pa spet »strigli*.
O normah so prej že večkrat govorili na sestankih ekonomske enote, še večkrat pa na sestankih raznih komisij, v sindikalni organizaciji in tudi na delavskem svetu. Nekateri nfiri stroii in drugačen postopek dela je namreč nekaterim delavcem omogočil velik skok v produk-
»Veš kaj, Nace, sram te bodi!-* je rekla in vsi so obstrmeli. »Si član delavskega sveta, glasoval si za sedanje norme. Zdaj pa, ko se bojiš kritike, ko se hočeš prili/.niti vsakemu, pa govoriš čisto drugače!* Nace je bil v zadregi. Vsi naokrog so obmolknili.
A takih »Nacetov* ni malo. Med člani samoupravnih organov v podjetju, pa celo med čl.vii občinskih skupščin so posamezniki, ki nimajo smelosti, da bi svoje sklepe pravilno tolmačili, ampak se demagolko skrivajo pred odgovornostjo.
K. M.
Ob več -
milijonski
škodi
Proti koncu lani in letos je bilo na Gorenjskem precej večjih pažarov. Gorelo je v Iskri (škoda 50 milijonov dinarjev), Savi (škoda 15 milijonov dinarjev), prav toliko je bilo škode pri požaru v Plamenu v Kropi, nadalje v Verigi v Lescah (škoda 2,5 milijona dinarjev) in nazadnje največji požar pretekli pe{ek v kranjski tovarni Exoterm, kjer je škoda ocenjena na okoli 100 milijonov dinarjev. Potem so bili še večji požari, ko je gorela osnovna šola v Žabnici in del obratov v gradnji Kmetijsko živilskega kombinata Kranja. Tudi tu je nastala milijonska škoda.
Kje so pravzaprav vzroki za te požare? Odgovor je preprost, in sicer je vsem zgoraj naštetim požarom botro-vala neprevidnost in skrajna malomarnost ter nepotičenost ljudi, ki delajo na mestih, kjer so nastali požari. Zavarovalnica v Kranju je na račun pogorelih obratov in pokvarjenih strojev, v omenjenih tovarnib, izplačala milijonske vsote. Toda to še ni vsa škoda, ki je nastala ob požarih. Povrnjeno je le tisto, kar je pogorelo in kar je pokvarjenega (stroji, v skladiščeno blago itd.) Ni pa vračunana Škoda, ki je nastala ob tem, ko določeni obrati v posameznih prizadetih tovarnah, niso bili v pogonu. Ta škoda je povsod, ali še bo ostala nepovrnjena, dokler podjetja ne bodo ZAVAROVALA tako imenovani OBRATOVALNI ZASTOf. Takega primera, da bi podjetje zavarovalo svoj obratovalni zastoj zaradi požara, ali podobnega na Gorenjskem še nimamo. Vendar vse kaže, da bodo morale tovarne oh tako pogostih požarih, ki se dogajajo v zadnjem času, storiti tudi to. Prav gotovo ie v interesu prizadetega podjetja in njegovih partnerjev, da se določeni obrat, ki je pogorel, spravi na noge v dveh, treh , ali šestih mesecih, ne pa v dveh letih in podobno. Seveda ob primerih, ko nastanejo manjši požari, kot je bil primer v tovarni »Peko*, ko so zgorela samo vrata in je treba prostor samo pobeliti, ne pride v poštev, ker proizvod' nja praktično ni stala.
Kako je s požarno varnostjo? Imamo občutek, da to vodilni ljudje v nekaterih podjetjih podcenjujejo in v zve' Xt s tem ne storijo ničesar. Največkrat se zgovorijo: »Saj Pri nas že deset let ni gorelo!* Tu je še drug problem, in to predvsem pri novih poslopjih. Pri tehničnih prevzemih se vse premalo gleda tudi na požarno varnost nhiekta. I 'udje v delovnih kolektivih tudi ne spoštujejo predpisov o požarni varnosti, četfrav v vsakem po-rjetiu ohstoi* Za to Poseben pravilniki 7*odi sc, ko pride dežurni gasilec v podjetje, da bi si ogledal nr-varna mesta za požar, da mu daio r spremstvo nestrokovnjaka, ki praktično v tovarni ne pozna vseh nevarnih me" za Požrr. J.iudje v podietiih strokovniakom t Zt požarno varno" tudi ne zaupaio teh-noloskih Postopkov, ki so ob poznavanju bistvenega pomena pri preprečevanju, požarov. V vsakem podjetju obstojalo za gašenje tudi različni apa-rati\ Vendar se je pokazalo, da ljudje teh ne znajo uporabljati. Zato bi bilo Priporočljivo, da v tovarnah tudi o tem razmislijo in da organiziralo kratl-r seminarje, rta katerih bi delavce o uporabnost; teh aPara^ov tudi po-pffli, V TekstiUndttstt so to ie storili, deloma tudi v Sa-:. vendar drugjp tega ne or>az;-mo. Vsaj enkrat letno bi <c morali pozabavati okrog tr« aparatov in prepričani smo, da bi bil marsikie Požar oh pravem času lokaliziran in celo Popolnoma preprečen. \ M. Ž.
98
07
<cr>Tm*  w, mala I«**'
Ljudje in dogodki 0* ;'idl<p in do^oiHIci ^fc |,|mHI« »n Ho^^M H fJnHlp in rl^wHrl #1» i
I *«ir| ?** 1*4
VII. plenum ZKS
V Ljubljani se je začel VIL plenum centralnega, komiteja ZKS. Plenum je pozdravil organizacijski sekretar centralnega komiteja, referat pred VIII. kongresom ZJC pa je podal Mitja Ribičič.
Predavanje o Jugoslaviji
Jugoslovanski veleposlanik na Japonskem Vladimir Rolovič je predaval japonskim akademikom o politiki miroljubne kocksistcn-ce, o družbenem in gospodarskem položaju države, o odnosih z državami z drugačnimi ureditvami in o stališču Jugoslavije' do II. konference nevezanih držav.
Svečan sestanek v Kairu
Hruščov je na svečanem sestanku  ljudske  skupščine Združene arabske republike podprl precflog Naserja, da se v Afriki odstranijo vsa vojaška oporišča. To h zmanjšalo mednarodno napetog Sovjetska zveza bo podpirala pri zadevanja arabskih držav za utr ditev^enotnosti Arabcev in Afrike
čeprav nam niso zm-ne vse podrobnosti skritega dvoboja, ki ga lep čas vodita Washington in Pariz, so nemara glasovi, da se de GauIIe pripravlja vreči atlantski pakt v zrak, le nekoliko pretirani. Res je sicer, da stari general, ki se mu zdi, da ima na svojih generalskih našitkih več izkušenosti in znanja o strateškem položaju na svetu kot Američani, ne vidi v obstoječi vojaški zvezi atlantske skupnosti več pravega »rcsona de etre«. Pred kratkim je znani ameriški komentator Walter Lipp-man ocenil generalove težnje za takšne vrste, ki jih pač politični razum mora upoštevati, ker so posledica določenih premikov v mednarodnih odnosih, vendar večina ameriških, in ne samo ameriških političnih veljakov še vedno meni, da se general de Gaulle prezgodaj zaletava z glavo skozi zid. Najbrž pa bo razvoi pokazal, da stari general v elizejskl palači ne strelja političnih kozlov, temveč da so njegova politična predvidevanja pred ameriškimi, kar je že dokazal s svojo boli soretno in prožno politiko do Azije, čeprav je ta preosnova povzročila na drugi strani Atlantskega ocea-
na skrbi in precej vroče krvi. De Gaulle je morda med prvimi državniki na zahodu ocenil, da je povojna doba vojaške ogroženosti minila. Razmere v osrednji Evropi so se znatno popravile, napetost na meji dveh svetov je popustila, s tem pa je odpadlo tudi vojaško in politično vodstvo najmočnejše države na zahodu ZDA
zanima več In da se ne prišteva k zahodni skupnosti. Francozi vedo, da je zahodna skupnost geografsko in zgodovinsko dejstvo, ki ga ni mogoče prezreti. Toda atlantska skupnost in predvsem NATO kot tipična vojaška zveza, podedovana Iz povojnega časa, je nastala ob drugačnih pogojih kot so sedaj, ko je bila Evropa ogro-
odkrivanja teh protislovij Izrednega pomena. De Gaulle je po svoji operaciji vzel atlantsko vojaško zvezo krepko pod nož. Po njegovem nalogu je stalni francoski zastopnik na sedežu atlantske zveze admiral Douguet seznanil skupno poveljstvo NATO, da bo Francija umaknila iz sestava atlantskih sil tudi zadnjih deset
muhe
v Evropi, čeprav se uradna ameriška administracija težko—privaja na odmiranje ameriškega vpliva na evropskih tleh, ki ga je v prvi povojni dobi vzdrževala z dežnikom svoje vojaške in atomske moči, vendar procesa razpadanja trdnih vojaških zvez iz prejšnjih časov najbrž ne bo mogla preprečiti.
De Gaulle s svoilmi predlogi o spremembi atlantske vojaške zveze, zaradi katerih so hudo zaskrbljeni Američani,' najbrž ne želi povedati, da ga zahodni svet ne
žena in nezavarovana. Recipročni pojav je nastal tudi na vzhodu prav tako zaradi obrambnih nalog, ki pa so odpadle z zagotovili in spoznanjem, da je vojna spričo grožnje popolnega uničenja izključena. Tako je postalo razvijanje vojaškega sodelovanja med zahodnimi državami preživeto, ker to sodelovanje ni dovolj krepilo drugih oblik bolj tesnega političnega, kulturnega in gospodarskega povezovanja.
Bližnje zasedanje atlantske vojaške zveze bo zaradi možnosti
častnikov v skupnem mornariškem poveljstvu atlantskega vojnega ladjevja. Da francoski stik z atlantsko zvezo ne bi bil popolnoma pretrgan, je general de Gaulle določil svojega sina, 42-let-nega kapetana korvete, Phllllpa de Gaulla za veznega častnika.
Francoski general v času, ko se je kot predsednik pete republike vselil v ellzejsko palačo, nI niti enkrat obiskal tiijništva atlantske skupnosti v Parizu, še manj pa vrhovno   poveljstvo   za Evropo.
Njegova glavna težnja, da bi Franciji pridobil svoj »prostor na soncu« v okviru atlantske zveze se ni uresničila. Zamisel triumvi-rata, v katerem bi vedrile in oblačile ZDA, Velika Britanija in Francija, je splaval po vodi zaradi odklonilnega stališča prvih dveh, ki sta razpolagali z atomskim orožjem. Zaradi atomske zamude Francije je bil de Gaulle potisnien na stran. To ga ie tako razžalilo, da je »jezni starec« i nevoljo ocenjeval sleherni predlog svojih prekomorskih zaveznikov. Govorice gredo tako daleč, da računajo, da bo de Gaulle In francoska vlada v kratkem predlnepla razpustitev atlantske vojaške skupnosti, ki naj bi jo nadomestili z novo zvezo, neke vrste vojaškim paktom suverenih držav. Takšno zavezništvo pa bi bilo bistveno drugačno od sedanje*?* nakta, ker bi lahko sleherna država suvereno odločala o svoii udeležbi in sodelovanju. Iz teh razlogov je najbrž general de Gaulle že postopoma razvezal Francijo obvez, ki jih ima v NATO, ko je lz njecovega sestava umaknil francoske čete.
Ljudje in dogodki O Liudie in dogodki # Liudie in dogodki © Liudie in docrodk« * fftMf*
Ur
Vremenska napoved za danes in za četrtek
Pretežno sončno. Ponoči bo tem peratura okoli 8 stopinj. Najvišja dnevne temperature do 20 sto p in j. Tudi v četrtek bo lopo vreme.
Vremenska slika
Področje visokega zračnega pri- \ tiska zajema srednjo in južno Ev-ropo. Nad Alpe doteka zelo topel zrak. Atlantske frontalne motnje so usmerjene iz, Britanije proti Skandinaviji in še ne bodo vplivale na vreme pri nas.
Vreme v torek ob 13. uri
Brniki — pretežno jasno, 22 stopinj, zračni pritisk 1023 milibarov, pada; Planica — zmerno oblačno, 21 stopini: Jezersko — zmerno oblačno, 19 stopinj; Triglav Kredarica — oblačno, 6 stopinj, brez vetra.
Prekinitve električnega toka
Občasne prekinitve dobave električnega toka potrošniki navadno spremljajo z nezadovoljstvom, na tudi z nerazumevanjem. Tu gre p edvsem za nedeljske prek:nitve,
V Škofjeloški občini:
„Najbop aktiv ZMS"
Tekmovanje mladih je pri kraju — Štafeti iz Selške in Poljanske doline pričakujejo danes v Škofji Loki
SKOFJA LOKA, 12. maja — Na včerajšnji seji sekretariata ObK ZMS so razpravljali predvsem o programu v zvezi s počastitvijo TEDNA MLADOSTI, posebej pa še o organizaciji lokalnih štafet, kakor tudi o tekmovanju pod naslovom za »Najboljši aktiv 64«.
Jutri, v sredo, popoldne bo pred škofjeloško osnovno šolo slovesen sprejem lokalnih štafet i/. Selške in Poljanske doline. Štafeta Selške doline bo ob 13. uri krenila  s  partizanske  Davče in
tekmovala v prirejanju klubskih večerov, raznih predavanj, delovnih akcijah (vse to namreč se upošteva pri ocenjevanju) in podobnem. Tekmovanje je pravzaprav pri kraju, zakaj rok za pošiljanje poročil je 19. maj. Za zmagovalce je pripravljeno 10 praktičnih nagrad v skupni vrednosti 100.000 dinarjev, ki jih bodo razdelili na osrednji kulturni prireditvi (23. t. m.) na Mestnem trgu. Dogodku bo prisostvovala tudi delegacija pobratenega i tal i-
Pred dnevi je bila v Domu Partizana V Stražiščupri Kranju jubilejna svečanost. S pestrim programom so praznovali dvajsetletnico ustanovitve 9-članske pionirske čete, ki je prenašala v času NOB ilegalno pošto In podobno ter celo sodelovala v sabotažnih akcijah. Bili so izdani in zaprti, vendar so imeli srečo in ostali živi. Tako so se ondan vsi znova zbrali, kot kaže slika. Iz leve: Česen Leon, Oman Vili, BajželJ Lado, Marjan Šiler, Franc Bajželj, Janez Česen, Ivan Skok, Mitja Rakar In Miha Kramar '
Pred volitvami v zadružne svete
Mil
HI JIH GLGDRmO
V tem tednu bodo zadružni sveti kmetijskih zadrug razpisali volitve v nove zadružne svete. Po sklepu predsedstva Glavne zadružne zveze Slovenije naj bi biie vo- dar bi bilo pri izbiri kandidatov litve 14. junija. V mesecu pred za letošnje volitve treba paziti, da volitvami ne bi smeli omejiti pri- prav kooperantje ne bi bili pri-
prave samo na tehnično stran izvedbe volitev, ampak bi morali več pozornosti posvetiti predvsem vsebinski strani.
Zadružni sveti so bili prvič izvoljeni, leta 1958. Pozneje, ko so se  prej  majhne  zadruge začele
večjo  preusmeritvijo  zadrug  na proizvodnjo in katera bodo še na-
lastno  proizvodnjo,   je  tendenca dalje obdržali kmetje za koope-
za spremembo razmerja v škodo racijsko proizvodnjo. Plani za to
kmetov ponekod precejšnja, ven- so v glavnem že izdelani.
Letošnje volitve v zadružne svete sovpadajo z volitvami v delavske svete v podjetjih. Tudi delavski sveti morajo že v tem tednu razpisati volitve. Oboje je pomemben družbeno-političen dogodek, ki je povezan s smernicami
ki gospodinjstvom niso prav nič združevati v močnejše in teritori-
dobrodošle. Tako so pri Elektro alno večje kmetijske gospodarske
Kranj na primer minulo nedeljo, organizacije, so tudi zadružni sve-
ko so odvzeli tok dobršnemu de- ti dobili pomembnejše mesto in
lu Kranja in Tržiča, morali od- dosegli doslej že lepe uspehe, če-
govarjati  na  številne  telefonske prav seveda tudi pomanjkljivosti
proteste in celo grožnje. Vendar pri njihovem delu ne smemo pod-
je treba vedeti, da je vse nanrave cenievati,  posebno  ne zdai, ko
treba vsaj enkrat letno pregledati, lahko g novimi kadri in s temelji-
prečistiti in urediti po telviičnih tirni  pripravami  marsikaj popra-
krajšani. V mesecu priprav na volitve bi bilo treba v sleherni zadrugi in sleherni vasi ljudi dobro seznaniti s perspektivami v naslednjem obdobju. Potrebno je predvsem razčistiti, katera po- za predkongresno aktivnost zveze dročja so predvidena za družbeno komunistov.
nadaljevala pot prek Železnikov janskega mesta Medicina. — S. S. in Selc, kjer bodo krajši mitingi, štafeta i/ Poljanske doline pa bo ob 14. uri odšla iz Sovodnja; krajši postanki nosilcev pozdravov predsedniku Titu bodo v Ho-lavljah, na Trebiji, Gorenji vasi, Poljanah in Gabrku. Sprejem obeh štafet bo, kot smo že omenili, v škofji Loki, -v sredo ob 16. uri, kjer bo tudi kulturni program. V četrtek ob 9. uri bodo štafeto mladosti nosili^ do Trate dijaki gimnazije in učenci škofjeloške osemletke; od Trate pa do traškega grabna pa učenci tamkajšnje šole. V traškem grabnu bodo štafeto s pozdravi prebivalcev škofjeloške komune prevzeli člani AMD škofja I oka in jo pripeljali do Jeprcc, kjer se bo ob 9.30 pridružila zvezni štafeti.
Tako kot vsako leto je občinski komite ZM tudi letos razpisal tekmovanje med aktivi v počastitev dneva mladosti, ki letos nosi naslov za »Najboljši aktiv«. Mladina škofjeloške   komune  je namreč
Gasilsko slavje na Nlinem
perdpisih, sicer podjetje odgovarja za njihovo slabo vzdrževan je. Prav v nedeljo je pri remontu razdelilne postaje de.lalo 50 delavcev od 6. do 18. ure. Pogosto pa pride tudi do prekinitev zaradi raznih okvar. Že nekajkrat se je zgodilo, da so pri gradnjah presekali kabel ali se je zgodilo kaj podobnega.
vimo. V organih upravljanja kmetijskih zadrug morajo biti v pravilnem medsebojnem razmerju zastopani tako delavci in uslužbenci zadruge kot tudi kmetje. — kooperantje. V zadružnih svetih, ki so bili jZVOlJeni leta 1961. je bilo, za razliko od prvih zadružnih svetov, že 49 odstotkov delavcev in 51 odstotkov kmetov. Z vse
I2 &$&h dolin
• ZAKLJUČEK TEČAJA — V škofjeloškem gasilskem domu so bili včeraj popoldne izpiti (m zaključek hkrati) sanitetnega tečaja T okviru strokovne vzgoje enot civilne zaščite. Za tečaj, ki ga je organiziral občinski odbor RK se je pred šestimi tednj (trajal je
«80 ur) prijavilo 43 tečajnikov iz delovnih organizacij v komuni.
• TEHNIČNI PREGLED VOZIL — Minuli petek je bil pri bencinski črpalki »Petrol« v Škofji Loki tehnični pregled voz:!, ki sta ga izvedla občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu in podružrtica ZŠAM v Škofji Loki. Pregledano je bilo 68 vozil, med katerimi jih je bilo le 27 brez napak (!). Zaradi gro-bih tehničnih 'pomanjkljivosti so bile štirim vozilom odvzete evidenčne tablice, dvema mopedistoma pa zaradi istih vzrokov potrdila O znanju cestno-prometnih predpisov.
• ASFALTIRANJE v ŠKOFJI LOKI — Včeraj popoldne so v Škofji Loki zaprli promet preko Mestnega trga zaradi asfaltiranja (Da bi asfaltirali v celoti Mestni trg je namreč že stara želja škofje-ločanov). Tako bo poslej asfaltiran tudi makadamski del trga, na katerem bo urejen parkirni prostor. Asfaltno prevleko bodo dobile tudi ulice oziroma pot na Novem svetu In prostor pred poslopjem občine, takoj zatem pa dirkalna steza za bližnje mednarodne dirke za »Nagrado Loke 64«.
f POSVETOVANJE na ObSS - Včeraj dopoldne je b\(o na občinskem sindikalnem svetu v škofji Loki posvetovanje o stanovanjski problematiki v komuni. Na posvetovanju (sklicano je bilo na pobudo republiškega sveta sindikatov) so o tem problemu razpravljali v zvezi z nakazanimi smernicami nedavnega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije.
Na Mlinem pri Bledu so v nedeljo slovesno počastili 50-lclnico delovanja gasilskega društva. Pred gasilskim domom se je zbrala velika množica ljudi, da počastijo ta pomembni vaški jubilej. Zbranim pa slovesnosti je orisal zgodovino gasilstva in požrtvovalno delo gasilcev predsednik društva Franc Mandeljc, spregovorili pa so tudi predsed-
Mova koča na Stolu
V planinski postojanki na Go-ropekah nad Zirmi je bil v sobo to in nedeljo dvodnevni posvet predstavnikov PD Gorenjske, ki ga je sklical koordinacijski odbor planinskih društev Gorenjske, V sodelovanju s PD Žiri in PZ Slovenije.
Na dnevnem redu je bila gospodarska problematika in sedemletni perspektivni plan razvoja planinstva, na Gorenjskem, oskrba in cene v planinskih postojankah v poletni se/oni, delo mladinskih odsekov, otvoritev gorenjske partizanske planinske poti, gradnja koče Franceta Prešerna na Stolu in še nekatere druge zadeve.
O dosedanjem delu in pripravah za izgradnjo koče na Stolu je govoril predsednik gradbenega Odbora Franc Konobel j-Slovenko. Poudaril je, da so načrti izdelani" in pripravljenega je tudi že neka i gradbenega materiala, sedaj pa morajo zbrati še manjkajoča fi-nančpa sredstva. Z gradnjo bodo pričeli še letos, da bo prihodnje leto, ko bomo praznovali 20-lct-nico osvoboditve, lahko izročena svojemu namenu.
nik občinske gasilske zveze Matija Klinar, načelnik Viktor Poga-čar, zbrane pa so pozdravili tudi predstavniki občine ter družbenih organizacij. Nato so zaslužnim gasilcem podelili diplome in častne značke za njihovo dolgoletno delo v društvu.
Gasilstvo ima na Mlinem že večdesetletno tradicijo. 1914. leta so tamkaj ustanovili prvo gasilsko društvo. Istega leta so zgradili tudi gasilski dom. Od takrat pa. do danes je šlo skozi gasilske vrste veliko vaščanov. Kronika gasilstva na Mlinem je v času obstoja društva zabeležila, da so mlinski gasilci sodelovali pri gašenju najmanj 200 požarov. S tradicijo gasilstva se je med članstvom vzgajala tudi narodna /avest Večji del članstva je sodeloval v NOV. Po vojni so gasilci pomagali pri obnovi. in izgradnji, ra/širilo pa se je tudi njihovo kulturno družabno življenje. V društvu že 37 let deluje tudi godba. Ob praznovanju 40-letnice so vključili v društvo tudi žensko in pionirsko desetino. Po-
Razgovor o kranjski kulturi
Kranj, 13. maja — V petek, 15. maja ob 20. uri bo v dvorani občinske skupščine razgovor o položaju kranjske kulture. Razgovor pripravlja novoustanovljeni klub kranjskih študentov, ki ima namen organizirati sodelovanje študentov v družbenem dogajanju.
in za član-
skrbeli so tudi za vzgojo strokovno izpopolnjevanje stva ter izšolali gasilske podčastnike. V prihodnje nameravajo povečati gasilski dom in okrepiti godbo. — J. B.
Zima je ceste tako poškodovala, da bo trajalo še precej časa, da bodo poškodbe popravili. Na sliki ena Izmed ekip Cestnega podjetja Kranj pri delu
Yojimbo
in filmska vzgoja
Japonski cinemaskop režija Aklro Kurosava igra Toshiro Mifune
Kvalitete, ki nam jih prinaša Kurosavin film Y6jimbo, je zelo težko kompleksno označiti, jit1 posplošiti. Mogoče je to celo nepotrebno. Delo je tako popolno filmsko, da je z besedami neiz-razljivo. Posegati v ta njegov svet drugače kot z gledanjem jc nedopustno.
Kurosavin film pa je lahko izhodišče razprave o tako dc"Vat-nem vprašanju modernega filma-Ob njem se lahko razjasnijo tuat novi pojmi filmske estetike. Vsebuje celo elemente filmskega eksperimenta. *A vse to je tako celovito in obvladano, da nam kaže Kurosavo v vsej njegovi moči-Zanos ob gledanju te umetnine je enak ustvarjalnemu zanosu. Miselni proces razumevanja umetnine se približa miselnemu procesu njenega ustvarjanja. -Tako smo. že bliže magični povezavi filmski ustvarjalec — gledalec. .\ čem je pogojenost tega zbližan ra-Mar res v verbalnem obvladani" elementov filmske govorice? Morda /a večino filmov to velja. Prl umetnosti (in Yojimbo ie umet-n;;'ko delo) na bi bilo zaumnie V nriučeno razumevanie absurd-Kurosava I« v vsakem kadru samosvoj. Skupna z ostalimi reži-serii so mu samo tehnična sredstva za izr^žnnio. Izraža >yi se v svojem jeziku. V tem smislu }• umetnik izumitelj. Ra/lagati v**.* njegov kader (samo i-<ko h' mogoče dosledno iz.peliati Ideal"" filmsko vzgojo) na obveznic razložiti tudi vse kadre vseh fUlfl" skih umetnin. Rezultat. T'nvtrost ie nepriučljiva. Zamo ni nravi ■ Nieno razumevanie je ponovno v individualnem delu in v hote-mU do iz.novedovania. ki je lastno umetniku. Odtod isti miselni •rO-'-"si ob eledanju in ustvanapi1'-UČitj 'iU('i razumevanja, umetnosti ie nasilno delo. Lahko ie 'e nosledica slepote ali nesporazuma. Nesporazuma, }ci je v tem, da hoče nekdo učiti tam. kjer Jc možno le opozarjati. Slenote, d3 ne vidi, da je razcepitev film« na umetnost in neumetnost poslcd'-ca razvoia dnižbcno-soe'aln'h odnosov. Spreminjati te odnose, pomeni širili ozek krog razumevanja filmske umetnosti in P1'1" pravliati teren oživi hpju vseh ostalih kulturnih potreb.
• N.K.
SREDA, 13. maja MM
3
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam skoraj novo kuhinjsko Opremo za malo kuhinjo. Andrej Cuderman,   Kokrica   133, Kranj
2050
Prodam več 6 tednov starih pujskov. Franc Kalan, Stara Loka 11, škof j a Loka 2051
Prodam 8 panjev Až čebel. Ivana Arnež, Vinčc 1, Brezje 2053
Prodam krmilno peso. Franc Skofic, Mlaka 24, Kranj 205?
Prodam dva debela prašiča za »kol. Prebačevo 11, Kranj 2054
Prodam kravo, 8 mesecev brejo, ki bo četrtič teletila, In leno zaraščeno gozdno parcelo. Vini 0 Vidmar, Šenčur 233 2055
Prodam 600 kg dehidrlranepa aPna In 120 kg betonskega želeja 80 mm. Informacije na telef. 2174 I 2056
Prodam enonadstropno hišo z vrtom na Gorenjskem. Ponudbe °ddati na oglasni oddelek nod »Gorenjska« 2057
Prodam suhe smrekove deske. Markun, Bašelj 2, Preddvor J071
Prodam lepe pujske. Breg ob Savi 9, Kran.^ 2072
Prodam avto Opel Rekord, dobro ohranjen. Rczar, Grad 28, Cerklje 2073
Prodam avto zastava 750. Ogled «amo v četrtkih. Spodnje Duplie 64 2074
Prodam NSU Prlmo 175 cem »lo dobro ohranjeno. Kranj, ce-
sta Kokrškega" odreda 12 a, blizu vodovodnega stolpa. 2075
Prodam otroško posteljico in košek. Jezernik, Šenčur 107 2076
Prodam 3000 komadov rabljene strešne opeke, bobrovec. Kokrica 114, Kranj 2077
Skladišče prodam ali dam v najem. Ogled vsak dan. Naslov v oglasnem oddelku 2078
m	• pi	m	L ■
Kupim svmje in pujske za rejo. Šusteršič, Svetje, Medvode 2058			
ostalo			■
Operativna enota Suha pri Pre-dosljah priredi v soboto, 16.5.64 ob 19. uri »KRESNO NOC« z veselim programom in plesom. V nedeljo, 17.5.1964 ob 13.30 šaljive tekme z mopedi (prijave sprejema organizacijski odbor do 13. ure), ob 15. uri veliko vrtno veselico, za ples bodo obakrat poskrbeli VESELI TRGOVCI 2015
Električar nujno potrebuje skromno sobo v Kranju ali bližnji okolici. Najemnino plačam vnaprej. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2059
Nudim hrano in stanovanje fantu, ki bi pomagal na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 2060
Iščem cnosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici za dva stara zakonca brez otrok. Dam 100.000 dinarjev nagrade. Naslov v oglasnem oddelku 2061
Sprejmem v popravilo in delam po naročilu čevlje. Solidna postrežba, se priporočam. Rombo, Čevljarstvo, bivše pekarne Kern, Kranj 2062
Oddam v najem 3 hektare travnika, na Mlaki, Vočne. Konjedic,' Delavska 39, Kranj '2063
Podpisani Janez Zuplnc, Šmartno 28, preklicujem vse, kar sem trdil v svojem zagovoru o Francu Hubadu iz šmartnega, kot neresnično ter vse izrečene besede Iskreno obžalujem. 2064
Zamenjam Primo 175 cem za težji 250 cem motor. Doplačam do 200.000 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku 2065
Oddam starejši osebi sobo. Naslov v oglasnem oddelku 2066
Sobo oddam za nekaj umo pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 2067
Dvosobno stanovanje v pritličju v bloku zamenjam za višje nadstropje tudi v bloku. Naslov v oglasnem oddelku 2068
Nujno iščem pošteno dekle, ki dela na dve izmeni, da bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku . 2069
Preklicujem neresenlčne govorice izrečene o Mirni Bajželj. B. J.
2070
Gorenjci!
blagovnica
KRANJ, TitOV trg 7, poleg Prešernovega gledališča,
vam nudi usnje in potrebščine, tesnila, gumijeve izdelke, tehnični tekstil, zaščitna sredstva, plastične mase, uvoženo blago — plastično, usnjeno in kovinsko galanterijo
Trgovina
ŠIPAD Kranj,
Park Svobode sprejme
MIZARJA
Nastop službe možen takoj.
objave
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE prosimo, da takoj oddajo PREDNAROČILA za tiskovine,, ki so potrebne za izvedbo VOLITEV DELAVSKIH SVETOV.
Tiskovine so naslednje:
1. Volilni imenik — je že na razpolago
2. Sklep o razpisu volitev delavskega sveta in svetov delovnih enot
3. Sklep o imenovanju volilne komisije in komisije za volilni imenik >
4. Sklep o imenovanju volilne komisije za volitve sveta delovne enote
5. Zapisnik zbora delovnih ljudi
6. Kandidatna lista
7. Sklop o določitvi volišč in o imenovanju volilnih odborov
8. Glasovnice za volitve v delavski svet
9. Glasovnice za volitve v svet delovne enote
10. Potrditev kandidatne liste
11. Zapisnik o delu 'volilnega odbora
12. Potrdilo o izvolitvi za člane delavskega sveta — za člane sveta delovne enote.
DZS — Knjigarna »Simon Jenko« Kranj
ŠOFERSKI TEČAJ V CERKLJAH
AMD Cerklje sporoča, da 'bo pričetek tečaja za voznike amaterje A in B kategorije 20. maja 1964. Prijave oddajte do 15. maja v trafiki Cerklje.
ODICE
# Gostinstvo sem že večkrat nabadal na svoje igle, pa kaže, da ga bom moral še velikokrat, če čem kaj izboljšanja. Dogaja se, da imam vsak dan na razpolago manj lokalov, v katere iz takšnih ali drugačnih vzrokov lahko še grem. Povedati moram, da ga — ali jaz kaj polomim in ne maram, da bi me pri kasnejših obiskih vlačili po zobeh, ali pa ga gostinci tako po-kronajo, da jim nočem priti več v roko. Toliko ponosa je pa že v meni, primaruba! — V kranjsko slaščičarno in kavarno že ne bom šel več, medtem ko bom o tem, če bom šel še kdaj mimo, še premhlil. Minuli torek okrog 21. ure sem jo na primer mahal mimo, vendar bi me kmalu nekaj ubilo. Skozi vrata je prifrčal starejši možak naravnost vame. S prvi srm mislil, da so jo gostje z družabno igro pošteno zagodli na račun mojih reber, potem pa mi je možak ves tresoč povedal, da ga jc čez prag sunila blagajničarka ...
• Po restavraciji Pavk v Kranju udriham kar na tekočem traku, zato bi se izneveril tradiciji, če bi jo danes pustil pri miru. Povedal bom kratko zgodbico: S prijateljem
„Aerodrom Ljubljana"
podjetje za aerodromske usluge Ljubljana, Titova 48/11.
razpisuje naslednja delovna mesta na letališču Ljubljana pri Brnikih:
1. Knjigovodjo za restavracijo letališča,
2. Dva sezonska gostinska strežaja (natakarja) za restavracijo letališča.
Pod 1. Potrebna srednješolska izobrazba in praksa v gostinstvu,
Pod 2. Potrebna kvalifikacija v stroki.
Nastop delovnega mesta takoj. Osebni dohodki po
pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcev.
Interesenti naj se osebno zglase vsak dan odi 7. do 9. ure na upravi podjetja v Ljubljani.
'*daja In tiska ČP »Gorenjski tisk'« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI »čun pri NB v Kranju 607-11 1-135, Telefoni: glavni In odgovorni tednik, uredništvo In uprava 21-90. 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, so °ota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročntke 30 din bese-da. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo.
KOMUNALNO PROMETNO PODJETJE »LJUBLJANA TRANSPORT« —- Poslovna enota Jesenice
sprejme v delovno razmerje:
,— šoferje C kategorije s kvalifikacijo VK in KV avtomehanike
— VK in KV avtokleparje
— avtobusne sprevodnike za redno in začasno delovno razmerje
Ponudbe pošljite upravi poslovne enote. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
r ondan tam naročila steklenico . Jaz ne — prijatelj je bil ■ko neroden, da je ob pepelniku 'nenamerno) razbil kozarec. Stre->ajka ga mu je zaračunala trikratno, zato sva s kolegom v en glas sklenila, da nenamerno tudi kozarcev ne bova nikoli več razbijala! Razkačena tudi od tega, ker sva morala tričetrt ure čakati na kavo, sva zahtevala pritožno knjigo. Izmazali so fep in rekli: »Imamo samo knjigo pohval!* .. . Juhuhu!
• »Oba brata, hčerka \pa le midva z očetom sva se obrisala v brisačo, zate, mulo, pa kar na lepem ni več dovolj čista,* je ne-ffoi mati modrovala neposlušnemu sinu. Tako nekako odgovarjajo tudi Tr?!Čano>n, če se pritožijo, da bi lesene stopnice izpred dvajsetih let, ki vodijo v tržiški kino, sedaj že lahko zamenjali z novimi, ali pa naredili betonske, kot so bile včasih. »Saj bi jih sami plačali, vendar se bojimo, da bi jih potem ogradili in sploh ne pustili hoditi po njih!* sem slišal pripombe dobro poučenih domačinov. »Saj je tudi šola plačala nogometnemu klubu 7SO tisočakov, da so igrišče lah~ko posejali s travo, sedaj pa nogometaši nanj ne Pustijo šolarjev.* — Sicer jp pa tako aH tako najvažnejše, da smo vsi zdravi.
BODIČAR
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame in stare mame
STARMAN ELIZABETE
IZ BESNICE
se zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in nam ob teh žalostnih dneh stali ob strani.
Zahvaljujemo se Kirurgičnemu oddelku Jeseniške bolnišnice, zdravnikoma dr. Bajzeljnu in dr. Hriberniku ter gospodu župniku, posebno pa še sosedom in sorodnikom. Iskrena hvala tudi kolektivoma Kovinsko obrtnega podjetja, Kranj in »Exoterm«, Kranj,
Žalujoči sinovi Marjan z družino, Francelj z družino, Tone z družino in sin Jože, ter hčerha Ančka z družino iri 13 vnučkov ter ostalo sorodstvo. Kranj, dne 12. maja 1964.
Tovarna vijakov »PLAMEN« Kropa
razpisuje
prosta delovna mesta:
1. Računovodja — ekonomska srednja šola z 10-letno prakso
2. 10 kvalificiranih ključavničarjev orodjarjev
3. 10 kvalificiranih delavcev za delo na strojih
4. 5 pol kvalificiranih delavk
Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe pošljite na tajništvo podjetja.
OSNOVNA ŠOJLA DOVJE — MOJSTRANA
razpisuje s 1. avgustom delovna mesta:
1. hišnika,
ki bo hkrati kurjač, in
2. snažilko.
Stanovanje v šoli je vezano na službo, zato je zaželen zakonski par.
3. Kuharico,
KV, za ŠMK.
Prijave na razpisana mesta je vložiti na šolo Dovje do 15. junija.
kanov - Leonov;
28
Gcturiju se je mudilo. Mkola mu je dokaj pozno sporočil, da dob© V njegovi vasi Mzungi in izdajalski mundo-mogo zahtevali, naj Kikuju prisežejo, da se bodo borili proti partizanom. In kadar Kikuju priseže, to tudi drži. Mzungi se izkoriščali ljudske običaje. Naseljenci so premeteni kakor kače!
Okrog poldneva je odred skrivaj prispel do vasi in sc skril v grmovju.
Na veliki jaši blizu figovca, kjer_je Geturijevo pleme običajno Prisegalo, so.se pričele zbirati skupinice vaščanov. Polja v bližini niso bila obdelana: kamen prisege — getafi — izseva zlo, ki lahko »strupi posevke.
Posebej so stali vojaki »domače garde« — odred Kikujcv, obo-fozen s kopji.'Kakšnih dvesto mož je sedelo s sklonjenimi glavami ^ čakalo na obred.
Pripeljal se jc vvillvs. I/, avtomobila je stopil častnik varnostne službe. Za njim je izstopil mundo-mogo v rdeči logi, s tremi Pomočniki v evropskih oblekah. Rdeči obraz evropskega človeka, *l ga je ožgalo sonce in bela kolena med kratkimi hlačami in noga-yicami, so dokazovali, da človek še ni dolgo v Afriki. Bela srajca J? bila skrbno zlikana. Utrujeni obraz je izdajal dolgočasje. Priseljencu se ni zdelo pomembno, kar je govoril mundo-mogo s piska-yirr,glasom. Neprizadeto je strmel v porumenelo savano, ki jo je 12sušilo sonce. Dolgočasil se je in pomahal vraču z roko, naj vendar Prične.
Mundo-mogo maihen debelušen starec, jc veličastno pogledal en-cga svojih pomočnikov. Moški je vzel iz krpe getafi -— okrogel *?ec kamen s sedmimi luknjami, kolikor jih ima tudi človeško telo. K-amcn jc pomenil Kikujcrn svetinjo.
Partizani so sc vznemirili, Slehcrn otrok ve: človek, ki je poteptal prisego na kamnu, mora umreti!
Pomočnik se jc priklonil in nataknil kamen na palico, zasajeno v zemljo. Getafi tako ni mogel z urokom oskruniti zemlje.
Mundo-mogo si je popravil pero v sivih, kodrastih laseh in počasi stopil h kamnu ter govoril rotilo. Dolga rdeča toga, ogrnjena prek rame, se jc vlekla po zemlji. Na rokah so mu žvenketale zapestnice, na nogah obroči.
Obred sc jc pričel. «.
Vojaki »domače garde« so drug za drugim zasadili kopja v zemljo, pobirali travne bilke in jih spuščali v odprtino rdečega kamna pa za mundo-mogom ponavljali rotilo.
»Če bom zbežal k ,Mau-Mau'«, jc z visokim ženskim glasom cvilil mundo-mogo, »najvmc pobije kletev!«
»Če me bodo prisilili, da bom prisegel Mau-Mau, bom o vsem sporočil policiji. In če to ne storim, naj me ubije kletev!«
»če ne sporočim oblastem vse, kar vem o Mau-Mau, naj me ubije kletev!«
Borci so se zmedli. Katogo si je s travo zamašil ušesa. Pameten človek se varuje pred zlom, ki ga prinaša zakletev. Mnogi borci so mu sledili.
Partizani so sprašujoče gledali svojega poveljnika: »Zakaj se ne loti dela?« Pošteni Kikuju so propadali pred njihovimi očmi!
Dvesto ljudi, prisiljenih k prisegi, jc bilo podobnih obsojencem, ki čakajo na kazen.
štiridesetleten Kikuju je vstal in na poziv mundo-moga odšel proti kamnu prisege. Opotekal se je kakor pijanec.
Geluri je med »gardisti« videl tatu Mbohučija, ki so ga Mzungi večkrat zaprli. Dober človek se ne vojskuje proti lastnemu ljudstvu!
Častnik je še vedno stal ob strani in se dolgočasil.
Dodan Geturi je poklical Kamvambo.
»Skrbno pazi na M^unga. Sam bom odšel, sicer bi zaman padlo dosti ljudi.«
Geturi sc jc zapel gumbe na srajci, si popravil črne majorske pravokotne naramke iz kozje kože in stopil izza senangovega grma.
»Mau-Mau!« je s prestrašenim in visokim glasom zapiskal eden izmed pomočnikov mundo-moga,
»Mau-Mau!«
Viso so se obrnili proti partizanom.
»Dedan Geturi! Dedan Geturi!« se je bliskovito raznesla novica med množico.
Liudje, ki so prisegali, so prestrašeni gledali znamenitega poveljnika. Vsemogočni Ngaj ga pošilja kot maščevalca!
Dedan Geturi je počasi stopal proti mundo-mogu. Z desnico jc držal jermen puške, ki mu jc visela na rami, levica pa jc bila blizu pange, ob pasu.
Vsi so onemeli, častnik je poskušal z drhtečo roko potegniti samokres.
V grmovju je počil strel. Mzungu je omahnil in poskušal z razprtimi rokami ujeti svetlo popoldansko nebo.
Vojaki so pridrli iz grmovja in obkolili izdajalce.
Dedan Geturi je stopil k mundo-mogu. Majhne starčevske oči so gledale iz globokih očesnih votlin, podoben je bil prestrašeni zveri. Pomočniki mundo-moga so prestrašeni gledali človeka, na čigar glavo so razpisali šeststo funtov.
»Reši jih prisege!« — Geturi je jezno pogledal mudno-moga. Izsušeni, mrtvaški starčev obraz ni ničem izdajal, toda prsti na rokah so mu drhteli, ko da ima mrzlico.
Prestrašeni in tihi »gardisti«« so po vrsti stopali k rdečemu kamnu in mudno-mogo je z drhtcčim^glasom izgovarjal besede, s katerimi jih je rešil prisede.
Dedana so obdali ljudje in ga navdušeno gledali. Miren in zbranim ljudem je delil proglase, ki jih je odredu poslal Mauncna.
»Evropejci so nam prinesli siromaštvo in kot povračilo pobrali našo zemljo. Naše običaje poskušajo izkoristiti proti nam. Če živimo tako, da se smrt zdi slajša kakor siromašno življenje, zakaj naj bi nosili sovraštvo v svojih srcih?«
Geluri jc povedal prisotnim, da upostavljajo doslej vtem kraju oblast ljudstva in ženske so petkrat vzkliknile »Ngemi« — kot tedaj, ko se rodi sin.
Bojevniki so se razšli po kolibah. Prebivalci so jih povabili h kosilu. Geturi je odšel domov.
Ko je zagledala sina, je mati stekla v kolibo, da bi razpihala ogenj na ognjišču.
»Prišel si! Dolge dni sem molila k Ngaju in uslišal je mojo prošnjo!« Vraževerno je natočila vode v vrč in obstala pred kamnom pri ognjišču. »Naj to varujejo duhovi prednikov!« je za šepetala in boječe opazovala sina-bojevnika.
4451
0303370^
29
N
-IVA
SREDA, 13. maja 1964
Sport • šport # šport • šport • šport • šoort • šport • šport • šport • šport • šport • šport # šport • šport • šport • šport • šport • špo
PRejeusmo #§>o pošti
KRANJČANI V ITALIJI
Med prvomajskimi prazniki so s: kranjski namiznoteniški igralci štirikrat srečali s svojimi na-sprotnikj v Milanu in Domodo-soPi Najprej so se Teran, Tome in "»'uk-m precej namučili z fgrajći Kluba Centras Sportivi ter J'.h premagali s tesnim rezultatom 5:4. V dvoboju je odpoved:1' predvsem Tome, saj je lzgub'1 z dvema objektivno slabšima Igralcema. Prav toliko dela so imeli kranjski mladinci, saj so le s težavo zmagali s 5:4. Vsekakor to ni poseben uspeh, saj je znano, da v Italiji ne igrajo dobrega namiznega tenisa.
V preostalih dveh srečanjih so Kranjčani zmagali še proti Inden-pendente Communalli s 4:2 In Torinu s 6:0. B. Česen
Takšnih gostovbomo vedno veseli
V soboto so se vrnili iz ČSSR kranjski plavalci in judoisti, kjer so Imeli več srečanj z vodilnimi češkoslovaškimi klubi. V večini dvobojev so zmagali domačini, vendar so kranjski športniki zelo zadovoljni z rezultati.
PLAVANJE
Slavlja (Praga) : Triglav (Kranj) 84:54
Moški — 100 m kravi: 2. Košnik (T) 1:01,1, 3. Brinovec P. (T) 1:01,7; 200 m kravi: 2. V. Brinovec (T) 2:13,4, 3. P. Brinovec (T) 2:13,8; 200 metuljček: 2. V. Brinovec (T) 2:32,1, 4. Peternelj (T) 2:50,0; 200 prsno: 3. B. .Levičnik (T) 2:51,1, 4. Slcvec (T) 3:00.0; 200 hrbtno: 3. P. Brinovec (T) 2:34,4; 4. Ž. Levičnik (T) 2:35,4;
4 x 100 kravi: 1. Triglav 4:05,6, 2. Slavija 4:07,4; 4 x 100 mešano: 1. Slavija 4:31,7, 2. Triglav 4:35,8. Ženske — 100 kravi: 1. Trtnik (T) 1:09,1. 4. Čolnar (T) 1:20,0; 200 m kravi: 2. Trtnik (T) 2:44,8, 4. Bogataj (T) 2:56,2; 100 metuljček: 2. Souvan (T) 1:24,2, 4. Breskar (T) 1:26,8; 100 prsno: 3. Breskvar (T) 1:31,6, 4. Šenica (T) 1:38.0; 100 hrbtno: 1. Souvan (T) 1:17,8, 4. Čolnar (T) 1:32,1; 4 100 kravi: 1. Slavi ja 4:56,0, 1. Triglav 5:04,6; 4 100 mešano: J, Slavija 5:24,1, 2. Triglav 5:44,0.
V vrstah praške ekipe je več državnih reprezentantov ter tako Kranjčani kljub dobrim rezultatom niso mogli ogroziti domačinov. Najboljše rezultate so dosegli   Trtnikova,   Souvanova in
Presenečenje v Celovcu
Celovški aeroklub nas je na pokrajinsko prvenstvo Koroške povabil že lansko jesen. Že takrat smo se zavedali pomembnosti tega tekmovanja, saj kvaliteta našega RC (radio kontrolnega) letalskega modelarstva daleč zaostaja za njihovo. Prvenstva smo se Udeležili le kot gostje, vendar zadnji mesec pred odhodom ni bilo dneva, ko bi miru nad Kranjem ne motil ropot letalskega motorčka.
24. aprila smo z avtomobilom Alpskega letalskega centra in vso »ropotijo«, katero smo komaj zložili v avto, odpotovali.
Ko smo prispeli v Celovec, smo bili presenečeni nad nadvse vljudnim sprejemom naših gostiteljev', a še posebej nas je, presenetilo modelarsko letališče. Asfaltna, 100 m dolga vzletno-pristajalna steza je bila posebno mikavna za
nas, saj večina naših tekmovalcev še nikoli nI svojih modelov startala s podobne naprave. Toda kaj, ko za priprave tik pred tekmovanjem ni bilo časa.
Prvi turnus za kategorijo jadralnih enokanalnih modelov se je pričel že ob 9.30. Naša slutnja o slabem vremenu in močnem čelnem vetru je dobila realno podlago. Vsi trije modeli Kranjčanov so bili brez zračnih zavor in tako rezultati niso bili najboljši. V drugem turnusu sc jc veter še ojačal in v živčni napetosti je našemu tekmovalcu Pin-tarju kolega pozabil vključiti radijski sprejemnik in tako je ostal brez točke. Kljub vsem težavam pa 6. mesto Herleca, 7. Ljubljančana Perka in 9. ter 10. Pintarja in Sera/ima med dvajsetimi tekmovalci te kategorije ni slab rezultat.
Naslednji ' dan so nas čakali trije turnusi startanja z motornimi enokanalnimi modeli. Vreme se je umirilo in modelarska pista je pokazala vse svoje dobre lastnosti. Ko bi le imeli tudi v Kranju takšno! Nadvse smo se veselili uspeha Omejca — 2. mesto, Se-ražima — 3. mesto ter Ljubljančana Smoleta — 6. mesto.
Na tem tekmovanju smo si nabrali precej strokovnih izkušenj. V dobrem letu športnega udej-stvovanja v RC modelarstvu smo toliko napredovali, da vrzeli med tekmovalci iz tujine in nami ni več. Postali smo enakovredni rivali, ki znajo braniti barve svojega kluba. Naši gostitelji bodo v prvih dneh julija naši gostje. Že sedaj se pripravljajo za to tekmovanje in na nas je, da se jim za gostoljubnost solidno revanši-ramo. — F. Primožič
Vlado Brinovec. Zanimivo je, da sta oba kranjska prsača za več sekund popravila svoje osebne rekorde, vendar jima ni uspelo, da bi se vključila v enakovredno borbo z odličnimi domačini.
Slavija (Plzen) : Triglav (Kranj) 67:53
Moški — 100 hrbtno: 1. 2. Levičnik 1:10,3, 3. P. Brinovec (T) 1:12,8; 100 metuljček: 1. V. Brinovec (T) 1:06,8, 3. Peternelj (T) 1:12,5; 100 prsno: 3. B. Levičnik (T) 1:16,6, 4. Slcvec (T) 1:23,7; 100 kravi: 2. Košnik (T) 1:01.9, 3. Nadižar (T) 1:03,3; 4 x 100 mešano: 1. Triglav 4:37,1, 2. Slavija 4:39,0.
ženske — 100 hrbtno: 2. Souvan (T) 1:19,1, 4. Čolnar (T) 1:31,8; 100 metuljček: 2. Breskvar (T) 1:24,7, 4. Bogataj (T) 1:36,8: 100 prsno: 3. Šenica (T) 1:36,4, 4. Mihelič (T) 1:43,5; 100 kravi: 2. Trtnik (T) 1:09,0, 4. Jančar (T) 1:20,2; 4 x 100 mešano: 1. Slavija 5:22,8, 2. Triglav 5:30,3/
To je bila najboljša tekma kranjskih plavalcev v zadnjih letih, saj je večina postavljala svoje osebne rekorde. Največ je vreden rezultat Bojana Levlčnika, ki je plaval bolje od slovenskega rekorda, vendar tudi v Plznu ni mogel ogroziti odličnih Cehov. Največji uspeh na turneji pa je dosegel živko Levičnik, saj mu je na tem dvoboju uspelo premagati olimpijskega kandidata Spale-' ka (njegov letošnji najboljši rezultat 1:05).
VATERPOLO
Kranjčani so imeli tri srečanja, od katerih so samo enega odločili v svojo korist. Glede na renome jugoslovanskega vaterpola je to skromna bilanca, vendar je moštvo nastopalo oslabljeno ter tako niso mogli pokazati vsega svojega znanja.
Rezultati:
Slavija (Praga) : Triglav (Kranj) 5:3
Slavija (Praga) : Triglav (Kranj) 3:14
Slavija (Plzen) : Triglav (Kranj) 14:5
Najboljši med Kranjčani so bili Chvatal, dr. Petrlč in F. Rebolj.
Sojenje je bilo solidno, razen na prvi tekmi v Pragi, kjer so domačini zmagali predvsem po zaslugi slabega sodnika.
JUDO
Slavija (Praga) : Triglav (Kranj) 12:12
Nastop je bil propagiran kot srečanje Jugoslavija : CSSR. Kranjčani so dosegli enega svojih največjih uspehov, saj so Praža-ni peti v I. zvezni ligi. Najuspešnejši so bili Bavec in Stare z dvema ter Macarol in Pavčič s po eno zmago.
Odprto prvenstvo Slavije
Na tekmovanju "so nastopili člani Slavije, Triglava in mongolski študentje. V kup sistemu na izpadanje poraženega so Kranjčani dosegli velik uspeh, saj so se trije plasirali v polfinale. Po!-finale — Jokhel : Macarol 2:0, Bavec : Stare 2:0.
Takoj po Izredno naporni borbi s Staretom je moral Bavec v finalu nastopiti s češkoslovaškim državnim prvakom Jokhelom ter se tako zaradi izčrpanosti nI mogel uspešneje upirati odličnemu Čehu.
Finale — Jokhel : Bavec 2:0.
Jokhel je nastopil v finalu spočit, vendar je kljub temu njegova zmaga popolnoma zaslužena, saj je pokazal izredno bogat repertoar metov in uspešno demonstriral visoki nivo češkoslovaškega juda.
Spartak (Plzen) : Triglav (Kranj) 16:8
Vicešampion CSSR ni imel z gosti težkega de'a. saj je zmagal samo Macarol. Neodločene rezultate so dosegli Bavec in Kučina dvakrat ter enkrat Stare.
Kranjčani so v CSSR res izgubili večino srečanj, vendar so s svojimi rezultati povsem zadovoljni. Cehi so presenečeni nad visoko kvaliteto kranjskega športa, kar najbolje dokazuje izjava predsednika PK Slavije iz Prage: »Veseli smo, da smo navezali stike z vam!. Z vašimi nastopi smo zelo zadovoljni. Pozdravljam vse športnike iz Kranja in jim sporočam — takšnih gostov bomo vedno veseli.«
P. Čolnar
Partizan -
otroška
organizacija
V nedeljo je bil v Kranjski gori občni zbor telesnovzgojne organizacije Partizan. Občnega zbora so se udeležili predstavniki društev vseh slovenskih komun. Namesto obolelega predsednika tovariša Florjančiča je uvodni referat podala podpredsednica Ada Klanjšek. Referat je temeljito analiziral sedanje stanje in nakazal smer nadaljnjemu delu Partizana. Predvsem bodo potrebne nove oblike dela, razno-vrstnejšl program in zagotovitev minimalnih delovnih pogojev, da bodo društva spet zaživela. Razvoj društev naj bo usmerjen v množičnost, ki je organizirana v tri smeri: temeljno telesno vzgojo, šport in rekreacijo.
V diskusiji je tovarišica Klanj-škova dejala: »Nekateri nas imajo za otroško organizacijo. Tovariši, jaz se tega prav nič ne sramujem, nasprotno — celo ponosna sem na to, saj nam je to družbeno priznanje, da smo potrebni, ker vzgajamo mlajše rodove, našo bodočnost.« Iz diskusij ostalih so bile razvidne težave, s katerimi se društva borijo. To so predvsem kadri in sredstva. Kaže pa, da se je v zadnjem letu stanje močno popravilo in so društva prebolela nekajletno krizo.
Perspektiva organizacije je torej jasna, vendar njena realizacija predvsem zavisi od društev samih in od njihovega dela. Zato morajo preiti slabosti, ki zavirajo delo in se organizirati pri realizaciji sprejetih nalog. To je bil eden sklepov konference.
Mirka Polajnarja, delegata iz Selc nad Škof jo Loko, smo prosili, naj nam pove svoj vtis z občnega zbora: »Konferenca je jasno začrtala pot nadaljnjemu delu društev. Predvsem mi je všeč pravilen koncept planiranja delovnih programov. Ti naj se prilagodijo željam občanov in pogojem, ki jih nudi narava. Ob morju naj se da prednost plavanju, na Gorenjskem pa smučanju.«
Konferenca je bila torej prelomnica v dosedanjem delu organizacije in upamo, da bomo čez leto lahko govorili že o tem, kako smo te nove programe in oblike dela vnašali v dejavnost slehernega društva. — A. P.
Ob dvajsetletnici službe državne varnosti
Roke kvišku!
0 Med razposajeno družbo nemških oficirjev na zabavi so se nenadoma pojavili »banditi« in jih s samokresi v rokah prisilili na predajo % Iz stokrat zastraženih zaporov so »visoki nemški funkcionarji« osvobodili partizanskega organizatorja £ Tajni sovražnikovi dokumenti so »izginili« $ Pred zastraženim avtomobilom je počila bomba £ Izdajalec sredi mesta, v senci nemških straž, je bil iznenađen v svojem stanovanju tik preden je hotel izročiti krvnikom imena članov OF.
Pri vseh takih in podobnih dogodkih jc delovala naša služba državne varnosti, ki prav danes, 13. maja, praznuje svojo dvajsetletnico ustanovitve. Njene korenine so sicer vznikle že prej, saj je bila v Sloveniji ze avgusta 1941 ustanovljena Varnostno obveščevalna služba (VOS). Ta služba je zanesla med sovražne vrste strah, negotovost, zmedo in hude udarce. Kot oko in uho našega ljudstva je branila revolucijo in njene pridobitve, branila ljudi, njihova življenja in pravice. To nalogo ima še danes.
V .nemški postojanki v Sclcah jc bilo listo jutro, 8. septembra 1944, popolnoma mirno. Nemci so se v kaplani ji in v župnišču že sprijaznili, da bodo pač ubrali dočakati še eno jesen in zimo v tej prijetni, čeprav včasih nemirni dolini.
Nenadoma je močna eksplozija pognala kaplani jo v zrak. Toda še preden se je polegel prvi krik, še preden so podvojili straže v sosednji stavbi postojanke — v župnišču, se je že tudi tarn zgodilo isto. V oblaku dima se je zrušilo zidovje in od bližnjih gričev jc znova odjeknila mogočna detonacija. Pod ruševinami je našlo smrt 22 Nemcev. Postojanka je bila uničena.
Nihče v postojanki ni tisto jutro opazil, kako je snažilka Minka (Marija Smole) hodila s škafom iz stavbe v stavbo več kot navadno. Nihče ni niti malo slutil, da je to mirno in pridno dekle nosilo v velikem škafu pod krpami in krtačo za ribanje — razstrelivo.
Bila je ena izmed požrtvovalnih mladink — sko-Jevk. Zato so njo in celo družino Nemci imeli na SUR!u. Minka sc je morala redno javljati v njihovi postojanki. In končno so jo odredili za čistilko.
Prav to je Minka želela. Počasi, ko sc je bolj spoznaja, ie večkrat zvedela za razne nakane in načrte, večkrat ie iz razgovorov ujela posamezne bolj ali manj važne podatke, ki jih je takoj sporo-č ki varnostni šlltžbi, Z njimi'jc bila v stalnem sodelovanju.
Toda vse to ji še ni bilo dovolj. »Zgolj informacije niso zadostne«, si je mislila.
»Čedalje bolj sem želela, da bi jim jo še bolj
zagodla,« pravi Minka danes.
Spomnila se je municije. Kaj, če bi postavila v kak kot kaj takega, kar bi zagrmelo, treščilo v zrak vse to sovražno gnezdo !
To misel je povedala na skojevskem sestanku. Zaupno seveda. Med skojevci se je pač lahko zaupalo.
Takoj so se začele priprave. Vinko Naglič-Kamen je kot obveščevalec OZNE (organizacija za zaščito naroda), prinesel vse potrebno; veliko municije in vžigalnike. Minka si je skušala do pičice zapomniti vsako razlago, kako se ravna z vžigalniki, kako je treba postaviti municijo. Pa tudi o tem, kako vtihotapiti razstrelivo v postojanko, kakšen čas in podobno, ji je svetoval.
Dobro si je vse zapomnila. Ko jc tisto jutro polagala municijo v eni in potem v drugi stavbi, ji je šlo delo izpod rok kot pravemu izvedencu. V primeren kol je po'ožila razstrelivo, pritaknila vžigalnike in jih sprožila.
\Potem je spet vzela škaf pod pazduho in se mirno napotila skozi izhodna vrata, kot da se ni nič zgodilo.
»Kam? Si že končala?« jo je pobaral stražar.
»K maši. Danes je mamin god,« se je mimogrede izmislila in samozavestno, kolikor moč mirno odgovorila. Šele pozneje sc je zavedla, da so pač vsi vedeli, da k maši sploh ne hodi. Kaj, če bi jo zadržali, pregledali, kako je poribano« in ji preprečili izhod!
To je razmišljala šele, ko je tekla proti domu.
Potem je gledala na uro. Prešlo je petnajst minut, šestnajst minut. Ura je tekla neverjetno počasi. Vžigalniki so bili naravnani na 20 minut. Srce je tolklo vse močneje — kaj če pa le ni pravilno z njimi ravnala? Kaj bi o njej rekli na Oz,ni! Toliko municije zaman!
Ne, tega se skojevkj ne bi smelo pripetiti.
Nenadoma je zagrmelo. Enkrat! čez nekaj časa spet!
»Jc! Je! Vse je v redu,« se je veselila Minka in stekla zdoma proti gozdu, kjer so jo čakali tovariši in ji čestitali za njeno dejanje.
Nad bivšo postojanko se dolgo ni polegel prah. Vsa dolina se je veselila.
Policijska ura je bila prav tako v Šentvidu kot drugod zelo stroga. Nihče ni smel na cesto, nihče iz hiše.
Tudi po izbojevani svobodi iu Izboljšanju življenjskih razmer je naš človek še vedno v nevarnosti-Zlasti na naših cestah. Zato tudi današnja služba za notranje zadeve, ki Ima bogate dvajsetletne izkušnje, brani in skrbi za človekovo življenje, da bi bilo čim manj prizorov, kot kaže slika
Toda tisti večer, sedmega juni ja. 1944, so po stranskih ulicah hodile temne postave. Dva ali trije skupaj so bili.
Tako so se bili razdeliliv brž ko so prešli viseči most pri Mednem. Od tam naprej je bilo možno vsako presenečenje. Zato se je četica pogumnih, oboroženih fantov razdelila na male skupine in zmenila za kraj sestanka po izvršeni akciji.
Naloga je bila jasna: dobiti organizatorje plave garde.
Uro, dve uri za tem je marsikje po Šentvidu zazvonil zvonec.
»Odprite! Nujno!«
Prestrašene roke so v zaupanju odmikale zapahe in vrtale ključe.
»Želite? V tej nočni uri! Policijska ura je. Nemci bodo vse pobili,« so se izgovarjali nekateri.
Ukazi pa so bili kratki:
»Povelje! Takoj z nami!«
Ni bilo pojasnil, ragovorov in obotavljanja.
Okrog polnoči so se spet vsi znašli na dogovorjenem mestu.
Z njimi je prišlo tudi šest označenih. Samo enega, sedmega niso dobili, ker ga ni bilo doma.
Tako so tisti poletni večer odpeljali iz Šentvida celotni odbor plave garde.
Člani Oznc so bili seznanjeni s to organizacijo že davno prej. Vedeli so za vsak njihov sklep, za vsako njihovo delo.
Njihov zadnji'sestanek pa jc bil drugačen. Sklenil; so stopiti v zvezo z Nemci in postaviti v Šentvidu postojanko. Tako postojanko plave garde kot je bila že marsikje drugje.
Ko so člani Ozne pretresli ta sklep in ugibali, kaj narediti, »o imeli pred seboj predvsem misel; rešiti kar se rešiti da. Z organizacijo postojanke bi spravili na to izdajalsko pot številne poštene, nepoučene ljudi, ki bi pozneje morali odgovarjati parodu. To je bilo treba preprečiti. Zato so morali odstraniti organizatorje te zablode na samem začetku.
Akcija je imela močan vtis. Posamezni omahljiv-ci in malodušneži, ki so se morda-do tistega večera počutili varne v naročju okupatorja, so bili takrat razočarani. Mimo nemških postojank, mimo tankov in oklopnjakov, malone mimo močnih patrol so morali z doma na osvobojeno ozemlje, kjer so pred rednimi sodišči odgovarjali za naklepe v škodo lastnega naroda.
Ko tovariš Milan Zakelj, kot vodja takratne akcije, pripoveduje o tem dogodku, še danes ne more prikriti zadovoljstva, da je na čudo vsa stvar stekla popolnoma'mirno. Vse skupinice, po dva ali trije skupaj, so bile do zob oborožene in priprav ljene na vse. Toda nikjer niso naleteli na nemško patrolo, nikjer jih mi nihče ustavil, nikjer najmanjšega vznemirjenja. _ ,