V Celftt, forek dne 7. fe&ruarja 1922« Fostnlna otana; gatwiit, *x^fl^^^^^^^^&. ^^I^^^^^H «k* - ^^^üöfeH^^^^MB^ ^V ^^^^^^^^^^^^HP^^K ^^^^^^^fl^^^S^EH^^^I^^. ^^h^^^^s^h^^^^^^^^^^L ^H^^^^^^^^^^^^^^^^^B^HHI^m ^BS^^^^^^^^^^^^»ft Stan« letno "18 Din, mesečno 1 Din, za Inozemstvo Ictno 120 Din. — Ogtasi za 'mm viSine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtniee in zahvalt* SO p. Posamezna Stevilka stane 50 p. Izhafa vsaft sorely* čeirteR in soboto. tiredni»two Strossmajerjevu ul. St. 1, I. nmlstr. Telefon St. 55. UprawNiitvo Strossmojerjcva ul. St. 1 pritliCje. Telefon St.65 C=n Račun kr. poštncga čekovnego urada stev. 10.066. «=3 Minister n. r. dr. Kukovec dokaznjo potrebo koncentracije narodtiih in naprednih političnih sit na Slov^nskem U NJČOOVEUA OOVORA V SREDlSCU DNE 2. SVECANA 1921. NftCela fcocljaine deinokracife — nasprot. na oašhn gospodarsklm intcresom. Po mojern mnenju i>e moTC biti ni- kakcga dvoma, da je tudl v soc. demo- kraciji v Sloveniji In zlasti v mariboi- sküm okrožju nastal narodivemu napred- ku ncvaren nasprotnik. proti katerernu treba tesn-e organizaciie vseh naprednih činiteljcv, ki so za produktivno ustvarja- joče delo v našcm gospodarstvu. Soc. demokraciji dati prosto pot, pomcnl mir~ (0 gledati, da hlra naše gospodarstvu, tlokler i>c bomo najsiromašncjša pokr*- jiiia. Kakor j-e razumljivo. da sc dehn- st vo organizira in se bori za zbolišanje , dohodkov, tako Jc tudi jasno. da voditc- ljem soc. demokracije ni do tega. da sc zaslgura tudi produkciji možnost obstan- ka, ni tega obstanka ne bode, če se pro- duktivni napredni sloii sami ne bodo za- varovali s tcm, da se organizirajo in do- bijo politično moč v svole roke. Slovcn- skc vlade so v tem oziru žc mnogo grc- 511«. u grcšili so s svojo razcepljenost.io iinii nnpredni gospodarski sloji sami. (llede ene izmcd najvažncjših panog v našem jfospodarskcm razvoKi. Klede na- §c nad-ebudne obrti, se voditelji soc. de- mokracije odkrito izjavljajo. da jo treba pustlti prppasti. ker ni živijenja sposob- na. Taki «azori so za našo dobo in naše kraje starokopitni in odločno napačni m .»az mislim, da je lc v napredku našc ma- le obrti iskuti tudi teinclj industriializacl- ji. ki je prcdpoKoi Waffostania naših kra- pjv. Kako se bodo pa napredni produk- tlvni sloji zavar-ovali proti socijal:io dc- mokratični stranki, kl ic po zadnjih vo- Mtvah dTuga najmočrteiša stranka v ma- ¦iborskem okrožju, če bomo napredni činitelii brez skupnega delovnesa načrta roke križcm držali, da UKonobi socijnlna (Jcmokracja ločcno korakaioče kmcčke Jn obrtniškc öete! Slep mora biti, komttr n\ jasno, da slovenskl napredni kroK^ mora.k) v lcgaincm boju s sicer naravnl- mi' žahtcvami socija-teo - dcniokratskc stTankc stati na vrhuncu orKaniziranostJ in d^elavnosti, Oc nočemo posvetiti pro- past: n;;predek produkcij-e jn s lern tucli aarodiii napredek prebivalstva. Obtotba vodstva Samostojne knvctljske strauke. Po tem uvodu sctn pa žalibog prisl- ijen pred sodni stol narodnonapredne javnosti postaviti vodstvo samostojnc kmetske stranke z vročo željo, da bode bistri razum našega kinečkega Iludstva kmalii izprevidel jcdro stvari in s svojo odločbo rcšil \qprašan}e, W se do^lfj ljiir- nirn poiom na veliko škodo naprednc sivari hi dalo rešiti. Jaz kot najstnrejši napredni aktivni i>o4itik lcga okraja ču- titn moralno odKovornost. da Dfavočasno. javnc otvorim doslcj iz talctičnih obzirov piiknvano krizo «aprediie stvari, v ka- teri vodstvo samost-ojno kmctijske strfln- ,kc t.ira ta okraj 5 svojo pasivnostjo m «kskiuzivuosijo v prcpad. Očitnti se nil ÜC inore, zakaj sc to zjcoili javno. knjti ponovni inoji in mojcKa prijafelja dr. Ž^rjava tozadtvni poskusi. stvar v ož~ jcm krog-n urediti, bili so daslej iz dru.ice sirarA zavrnjcni a^i zanemarjen?. Ako- ravno ini jc n. pr. kinečki pos!:inec Mer- moIJa še pred mcHo (cciiii priznal. da k ni".\i načrt sprcjemljiv, povcdal je drugi Jkmetxki poslancc Drofcnik. da načelnik strankc Pucelj niojega njemu z"e prcd po-1 leioin "stavljcncga pred»U)ga. naj kot Štcviliio močncjša skupina prcdlaga ktc- rikol: način naše konsolidaciie, svojemu Jklubu sploh št- priobčil ni. Poslancti Dob- niku sploh manjka kaka podietnost. a IX)s1ancc Urek ic kvcčcmu 43odjctcn v kaki javiii osornosti naspr-oti detiiokrat- ski straiiki in v tcm, da .iavno taji, da so žrtvovali naprednjaki slotisoče za kmcčko orjfanizacij-o. Miesto da bi iskajl slika in sloffe vseh naprednih delavccv, ki nas }e tako malo, dela vodstvo samo- stojnc stranke često brczglavo politiko. da razburia duhove 11. pr. s prolesH zo- per deljivost štajcrskcKa ozcmlja. ?-e po "emškem izviru neokusna iznajdba. U* nedopustna za poslance one stranke, ki jnia v vladi svojega vodjo katcri jc soli- da rno z ostallmi člani vlade predložil skupSčini predioff. ki iz državnopoJitičnc pofrebe zapušča starc ffco>craf;črio mejc av-stnjskeffa pokra.finstva. Razdel'tev države in tudi Slovenije v dve veliki ?.u- paniji mariborsko in Ijubliansko, boJo v uabrih dvth mesccih, če gre vse v rc- du. dovršena stvar in je napredek kmqi^- kcKa Itudstva za dolga desetletia odvl- sen od teKa. ali bomo naprcdniaki. a!i smo kmet.ie ali nismo zaiozili vse svoje sile, da klerikale! ne onemo^očijo delo- vanja teh samouprav. ki pomenijo smrt Ljudsko vseučslišče v Celju. Danes v pondeljek 6. ftbruarja predava g. pros. Kožuh uo letofttet|M in koledar-ju". slov«nskc klerikalne stranke kot enote. Vos svet ve, da smo dernokrati vsa tri leta stali v najhujši borbi za tako de- ccntraiizacijo uprave in za sain-oiipravo. !idno sc nadejaino, da smo mi demokia- U našemu kmetu s teni izbokvali parla- ment, kjer se bode jjovorilo z uspelioni in brez politike 0 prakiičnem domačem Jn ?,ui)anijskeni gospodarstvu. ini edlni lrnamo v svojih vrstah tudi dovolj u- pranio iii organizatorno izvcžbanili na- prednih niož, s katcrimi se bod,- to dalo s sbticlovanjeni Ijudstvu sr«čno izpcljati. Ce se pa razmerj-e nied nami in samo- stojiio kmetijsko stranko takoj ne raz- čistit doživeJi bodemo zopet neokret- uost vodstva samostoine kmetijske strunko, ki bode sposobne ctemokrate odrivala sania Se pa kandidatskih list za vc!'ko-žirpamjske in okrajne volitvc pirdlozila tie bode. Tako ntegncino v nekih okrajih dobiti klerikalne. y drngih socijalističnc, v trctjih pa nemiurske skupščin-e, česar bi ne bilo treba, če nc- koriimpirani Urck in Drofcnik o tej stva- rl pojjrcj govori z načclnikom kompro- mitirane demokratskc stranke in se raz- vijc potrebna dclavnost. Jaz pa že daws veni, da pred dokonCanim zopctnim po- razoin teh gospodov tudi gledv samo- "!7.' i;e organizacije ne dobhrt odgovo- ra, Če jih ne bodeni k temu z javnim na- stopom nagnal. V dana^nji demokratični dobi ic izključeno, da bi kaka stranka niogla trajno držati svojo častihlepno pest nad mn-ozicami in jim iz komoditete zapirati oči pred spoznanjem resnice. 'Konec prih.) »SLOVENSKEMU NARODU«. Nedeljni »Slov. Narod* poroča v so- xlasji1 z naini 0 pokredu za koncentrac!- j-j naprcdnih političnih sil in omenja re- solucije sprejete v Središčn in na Slatl- ni. V sklepnem stavku pa omenja. da nc odobrava. da se obiiavlja spor glede dC- litve Slovenijo. Stvar je za javnost tako važna, da nioramo kiatko odgovoriti. Resolncije povdarjajo, da sprejeinajo vladin načrt razdelitve. Do te točke 0 sporu ne more biti govora. kajti saino naravno je, da politični sestanki zavze- ma}o stališče 0 teni, ali so s svojirn vod- slvoni v soglasjn ali niso. Poslanci po- .trebujtjo v aktualnih korakih opore vo- lilcev. Ce se pa v resoluciji omenja, da se zahteva pojasnilo, zakai se fz neke admini-strativne strain skuša vplivati proti predlogii kraljevskc vlade in rax- delitvcneimi načrtu, za ktcrega sta se izjavila dr. Kukovcc in g. Raiar. v odsc k» narodne skupščine v imeliu svojllJ klubov. tedaj treba povdarlti. da to ni nancrjeno nikakor zoper nrednika Slov. Naroc.'a, ampak zoper drnštvo koncept- nih uvadnikov Slovenije, ki je poslaTi» ¦poiitičnini uradnikom poziv. na.] pokra- jiTisk'crnu namestniku posljejo strokov- na ninenja, da se je iz narodnostnih ra?- logov izreči zoper ustanovitev oblasti \ jMnriborn. To je goro«tas»eii čin, neza- siiSan v pditičncin življenju in se mora snintmti v vsakem normahiem položaj^ kot a front .proti pps'lanoem onih strank. ki držjjo vlado. Poslaneem na shodih vff- Hicev ne p-reostane druffc^a. nego pred- ¦lagati narodu da odloči. ali Je za poslan- ci ali za takimi sptetknrji. In narod v mariboTskem okrozjw ie svok) sodbo iz- ¦r«kcl. IZ NARODNE SKUPŠCINE. Seja 3. fcbtuarjja. Odgovor na interpelacijo nar. soc- i)0s)anca Deržlča se zopet odloži, ker Derive že drugič ni navzoč. Vrši sc razprava 0 interpelacijl Cr- nogorskega posJanca Piletiča glede krl- vic. ki se baje gode pri napredoyanju čriiogorskini oficirjem. Sprcjnie se pred- log, da s/e izvoli posebna komisija, ki nai P'*ejrleda avanzma oficirjev. Min. PucelJ odgovarja na interpela- cijo z-emljoradnika l.aziča 0 zadevi fX- vine iz Nemčije. ki se je tain prodala. Pravi. da je strcmljenjc poljedclccv. dvigniti ccue poljcdelskim pridelkom, kar pa je z uvozoin rtemogoče. Dokazu- jc. da je v naši državi ogromna množina živhu. Uvažanje reparacijske rremSkc živine bi bilo gospodarsko nespametno- Pa mdi iz zdravstvcnih ozirov. ker je ncmška živina bolna na gobcu in park- ljih. Zbornica sprejme predlovr. da se pre- ide na dnevni red. Pnhodnja seja je 16. februarja. Musllmani ostanejo. Pri pogajanjih se je dosejcel z muslimani sporazum m ostaneta muslimanska ministra začasno v vladi. : EMILE ZOLA: Za 0110 iiro Ijubozni. (balje,) Leto je preteklo. Julien je bil zelo nesrcöen. Za drugega ni iivel. kakor sa- öio za Terezijo. Njegovo sree je bilo v tem ledenem poslopju, nasprotl katero «nu k' uniiral ncrodnosti in ljubezni. Vsa- ko prosto minuto k posvetil z »epremiC- nitn pogledom sivemu zidovju. na kate- rem ie poznal vsak0 najmanjšo Jiso ma- hu. Lepo ie bilo meseoc in mesece, ko je odpiral oči in posluSal z ušesi. a ni spo- znal notranje skrivnosti te slavite hiše, v katcri je bio zaprto nkgovo srčno bltje. Slišal se jc Ie scmintja kak sum in pos>a- tnczni svellobni žarek ie zablisknil. Ali so bile to priprave za slavnost. ali za in- , iovanje? Ni vedcl. živijcnje ie bilo za drugo fasado. Sanjaril je, kakor je hotel, včasih žalosten, viasih vesel- O razpo- sajenih igrah r!'crezi>e in Coiombela, o Počasnlh sprchodih mladc d»eklice pou kostanji. o plesih, na katerih ie drhtcia v rokah plesalcev, o veliki falosti. ko k solzna sedela v mrkih sobah. Včasih fe sli uacrtu aa obnovo Evrope, dokler ni o ten» vpra- Sanju razpravljala z ostalimi zavezniki. Po tnnenja francoskc vläde it vrhovri; švet pfistojen, da sam rcšuje in odločuje o vprašanjih, ki so na dnevnem rfcdu ge- novske Konference. Kontorenca nastedstvojiih tJriav bivže avstro - ogrske monarhij;' je gla- som poročila z Dunaja sklicatm na !5. i. in. JDS, DEMOKRATSKI VECtR V PTUJU. TwÄ P(uj za fconcentraciio narodnUi na* prednlh sU v Slovcnljl. Pretcklo soboto so priredili ptujskl «fcmokrati demoteratski večer, takoršn? Se prirejsl'o po skkpu gluvnega odbora *traiiKe po ccli dižavi početkorn tegs ftiesccä. Na prireditev je priSd nena- 'iwv&dari tudi poslanec dr. Kukovec. ki je vsted splosive želje iine! govor ter pone- vil svoie prcpričank. da narodni položaj mrjno zahteva koncentraciio vseh na- p'rednih si! v SJoveiiiji. öovöt je naprä- vfl globok utis in se je akcija. katero H f>oče1 poslanec dr. Kukuvec, gk'dc kon- cčntracije v mariborskcm voHlriem o- fcro^ju. sogla'snd in z velikim navduJ»*"- :i)em odobrilii. ^ ^,«.-,«». Krajevna organlzac!» JDŠ v Hog. Slatlnl ie inx-la občnj zbor v pctek •*• *. m. v gostilni g. Ogrizcka ob veliki uddežbi članstva. Obe sobi sto bill na- I'aceno polui. Zbora se je udeležil tudl minister n. r. g. dr. Kukovec, ki j-e v daljsem govoru orisal politič-ni položaj ier kakor na shodu v Središču pozival to V.oncenrraciji naprednih si! na Sloven- *kem. Uvodoma se je pr-edsednik g. Fa- bian? sporriinjal umrlega clan;* ff. Fr. Makticu, V -znak sö?..'i3ja so še zborovalci Övignili s šedeiev. Po poročllu tajnika U. Verka in blagajnice tf. PodkrajŠkove je bil izvolien ožji in Jirši odbor organ?- taciie. V prvem so gjf. Vlad.Fabiani ^precis.), Iv. OlinSck (podpreds.), M. Verk (tajnik), gospa Alia Podkrajskova (b'agajnica), V. Bizjak. Bratuša, Hvitec doviborniki); v šir^fm so izveri gornjili Sc gg. ObJak, OleScič, Hlavač. KlajnS&ek m Miha Oabrič. Pri sluiajnostih je mln. n. r. g. dr. Kukovifec otlgovarial na razna flani stavlj«ha vr>rst§anja. Snrcieič so blfe siedele resoluci.ie: Na obincm zborn kraj. org. JOS v Rog. Siatini zborovalci skleneio: Na jävncm «hödii v Središču «a SveCnfco sprejete resolucije o potre- b\ koncentracije političriih sil. ki zasto- rajo pozitiven narodni in" gospodars^i program, v polni men odobravano. Prl- inavartio potrebo kmečke in obrtniške irospodafske politjkc Obsoiamo nedišcl- f)!ino posameznikov, ki ogroiajo t za- htevami revizijc ustave nornialni ra?:- Voj rwrodnega življcnja. Vladin načrt tardelitve ozemlia drŽave na javnoprav- t»e iri samoupfavne enote šprejcmamo in pozivamo Cinitelje, ki proti sypji do!- *'«¦•¦• ^.v k> Ova tJ o ü a% žnosti ta razvoj ovirajo, da izvajajo po- siedict* in se umakn^jo ¦odgovornosti niest. Izjavljamo solidarnost s sredi- ško resolucijo o potrebi delovnega pro- grama in skupne organizaciie naprea- ni'i struj, ter se strinjamo, da skliee pr>- slanec dr. Kukovec v to svrlio po spo- razu-mu z vodstvi drugih narodnHi i;irank kar naj>prej shod zaupnikov v Maribor. Sokol fc organizacija, ki lahko v kritičnih dnevih nadoir.cšča del vojske. Vsled tega pozivamo vlado. cia v )y.di\*- nl rneri podpira sokolstvo. Občni zbor krnjevne oiganizacui* JOS v Rog. Siatini izreka JDS posüitj pa svojunut poslancu lninistru n. r. g. dr. Kiikovceu popolno in neomeieno zanpa- riie. OWni zbor krajevno organizacüt JDS v Trbovljah se je vršil 2(\ jan. pr! K. FoTtc. V odbor so volieni: Goropevšek Jože (prcdsč-dnikt Plavšak Roben fpodp-edsednik), Reich Rudolf (tajnik), rt'stajn Fran jo fblagajnifc). Batič Ivan, Onirzu Karo!. Berger Ivan. Drco Krä- hjo (odborniki), Mahkovec, Požun *n U!e (pregiedniki). ?zvoljeni so tudi finan- Cnn - gospodarski, prosvetni in zdrav- stveni odsek- Organizacija lepc napre- du'x». Kraievna organlzaclla JDS v S\ov. Ofadcu \i: iniela ?.%. jan. ohčni zbor. V odbor so voljcni: dr. Ferdo Pirnat (pred- sčdnik), inž. Franjo Debevc (podpreds.). Alojz Belina (tajnik), gospa M. Koinol. dovr» (blagajnica), P. Scntjurc. Karo! Rnrle, Ludv. Fc-rk in Lovro Vavpot (oc!- borniki), nčttiunja, Hprinovšek in ^er- bvc (namestnikj). Občril zbor Krajevue orsankadi« JDS v 2a!cu se vrs"i v sredo ^. t. m. o?) f\ v.fi zvečtr. HEMOKRATSKI ZABAVN1 VECER V CEUU 8«; vrši v .soboto 11. febr. ob 8. uri zveC-or v gornjih prostorih Narodncga doma. Na sporedu ie: prcdavanje všeuČlT. prof. R. dr. It. lleAtča o Jos. Jtirajtj Slröüsmay€»riu, godbenc tockc, izvajaric pd orkestra Cnljskega godbenega Jru* štva, šaijivi riastopi ter &d 1!, do 1. tire plesTia zibava. I^ernokratski vc6-r boJi. lieprisiljetTti «löinäca zabava demokratov iz Celja ter b!i?.n.ie in daljne okolice, da se tudl družabno sppznamo \n razvedriino. Oo- sti, prijaielji Demokratske strankc, vpc- !jan^ po Članih. dobrodošli! DANASNJE PREDAVÄNjn NA l.JUDSKEM VSEUCILIŠCU V CELJU (gošp. prof. J. Kožuh: letoitetj« In kdle- dar) bo vsehovalo sledečo točke: 1- Le- ^JŠtčtje pri Jtidih in Rimljanih. 2. KrSčan- .ška fra 3. KrSČansko Sk-tje po prazniklh ali po Veliki noči. 4. Mohamcdansko Cä- soslovie, 4. Kako-naj uredimo na§ü leto- Stetje? Precllog o unifikaciji krščanski.i letoštetij t. j. pravoslavnega in katoliškt»- ga. -- Ker se za reSenje tega vpraSahja skriva del resenja veüki-ga verskegä In svetovnega vprasänjä, bo t^rna žahiniiv täko za katolikc kakor pravo.sl.ivnc, pa tudi za pclitikt in znanstvenike. CONCERT KVARTETA ZlKA. V naslednjerh objavijamo sporcd komorncga večera, ki ga priredi kvartet , <:.Zika« v mali dvorani hotela »Union« v '• Colju dne 15; febr.: l. Üeethoveti: kvzrr- ! tet v Q-diiru St. 2. op. 18. 2. Smctanai | Iz mojega življenja, 3. a)Borodin: Noc- turrio. b) Dvorak: Mumoreska. c) Dvck nik: Valeek St. 2. NatanČnejSe podatkc o posameziiih točkah sporeda priobčinio v naslednjih štcvilkah. 2e dant's opozar- jäino, da prične predprodajä vstopnic v trafiki gospe Mariic KovaC v Aleksan- drovi ulici 12. februaria. SOLSKI 00LEDI V CEL.|SKlTft\ OKRAJÜ. V ücji OAfajnega šolskega sveta' teUskega z dne 9. 1. 1922 so bili imeno- vani slcdeci Solski ogledi: Anton Sivka, liaduciteli v St. Jurju ob j. ž-, za Bhv govno; Dr. Juro Hrasowc. odvetnik hi Župan v Celju, za Celie - okolico; Alojz Jnnkovic, upravitelj drž. toplic v I)o- brn'\ zz Dobrno pri Celju: Stefan .lager. v Sentilju, 7i Dramlje: F)oniinik Bc- zcnšek. trgovoc v Siražici. za Franko. lovo: J'ernej Asenberger, v Zavrhu, za (ia'licijo; Andrei Antloga, Doscstnik in ^upan v Ooiovljah, za QotovUc; Pospeh Mihael, poscstnik v Pankracu, za Oriže; Belle Ivan, ravnatelj kmetijskc Sole v Žt. Jurju ob j. ž., za St. Juris ob i- ž.; Vrečko Matija. kmet v Trški gori. za Kalobie; Vodenik Anton, trgovec in posestnik v Petiovčali, za Liboje; fitor Janez, pose- stnik v Prežmu, za §t. Lovrenc nad Pre- zinoni; Oosak Josip, nadučitelj v Tehar- »ill. za Ljubečno; LavbiC- Oašpar, kmet v Riizdelu, za Novo cerkev; dr. Vinko Tajnšek, zdravnik v St. Pavlu. za St. Pavel; Anton Petriček. nadučitelj v ?-al- cu, za St. Peter v Sav. viol.; Franc ^užaj v Arji vasi, za PetrovOe; Janez Medvcd, kinct \ Zg. Ponikvi, za Zg. Ponikvo; Jo- že Podgoršek, posestnik v Smartnem v 1\\ doi., za Smartno.v R. dol.; Josip Laj- hen, posestnik v Teharjih, za Teliarjc; Fran Ooričan, sad. nadzornik v ViSirJi vasi, za Vojnik; Vinko Vabič. župan in vt'leposcstnik v 2alcu, za Zalec. Osebna vesl. Za viSjega iipravnega r.ficijala v hiralnici y Vojniku W i'neno- van K. Franc Hribernik- Od Cistega dobička dlla^kesa pics- «CK« yencha je dobilo »l.Mjaško podpo:- no drtištvo* 150 Din in »Dijaška kuhinja« MB Din. •- Tem potom se odbor dijaških plesnih vaj vsem prijateijem dijaStya iiajiskrciKJe zahvaljiijc. Darllo. Povodom smrti g. K- Teppeya so darovale hčcrkc uinrlega udruženju vaj. invalidov, povericništvo Cdje 40U K, zu kar se jim ecljsko poverieniStvD uciruženja voi. inv. najtopleje zalivaljuk- Občnl zbor «Olepševalnega društva v Celju« sc vrši tine 14. februarja tl. ot 8. uri zveCer v gostilniSkih proslorih ho- tela »Balkan^. Ako ne bo občni zbor ob tem določenem časn sklepčen, ^e vrši eno uro nozneje, na katenem je sklepčno vsako število navzoeih društvenikov. OJbor vabi vse društvenike k polno^tc- vilni uueležbi. Za danes dne 7. tm. dole- Čeni obcni zbor sc torej no:!lafci.doi>žsa^Gmaade vojne^a oHrofta Celje br. 34^41 oi- komanJanta Orav. div. obl. br. 654 od 4. marca 1921 in Pov. 1. br. 865 od 20. okt. 1921, se pozivljajo vsi lastniki avtomobiiov. triciklj-ev, ,mo- tocikliev in bicikliev, ki bivaio v obmof- ju messn-: občiue celjske. da prljavljo svojo lasinino n?. mestncm magistratu ccljskcm soba št. 9 in sioer od 6." do lb. febr. 11. med urndnimi urami to k od 9. do 12. urc dopoldiic. Seboj & treba pn- nesfi točen popis vozila. rezervnih de- lov, orodja in dimcnzije piievmatike o». koJes. Vsako prodajo ali nnkiip ombnje- nih \ oz'1 Tnora lastnik pravoCasno ja.vlti podpisanetnu uradu ter navesti ime m bivališčc prodajalca oz. kupovalca. Iz- vcn sedajne prijave morajo lastniki iU- vedcnih vozil ponovno prijaviti svojc vozilo pod,-5isanemu uradu v mesedh »tiaj avgust, novumber in iaijuar in sice»- vsakoltrat od 5. do 16. dne v navcdcnlli intscih. Proti vsak^mu. ki ne bi pravo- časno all sploh prijavil svojega voziik, se bo pastopaio kar najs.rroz.ie voidko- nu. Izgvor, da o tem ni.nič vedel, ga nc opraviči. Ta rjyzglas velja do peekHca. Urari Je v Smarjcti pri Celju dnt 4. tm. posestnik g. Franc Kotnik, star 74 let. Hodnlki med hizämj in ctstami so ponekoj v naravnost grdem stanju. V ^mis-hi predpiso\- so hiSril -gospodarji- rn upravniki do.lini posvečati paznost «Ji- ^enju hodnikov. Prosimo ooHcJKi ni mestni mag-slrat, da v sluča.fih, kjer sc pmipisi ne izvršujeio. vmcs posežcia. PrljavnJ urad policijskega oddelka iSčc sledečc osebe. katere nai se zgla- sijo v tem uradu: Žužej Jožef, ki ima brata Franca v Nemčiji;/Pcroslav Malo- vrh; ki ima znarioe na Jesenicah; Kurda, Josip, ki je v trgovski zvezi s tvrdko «Sjedinjenc tvomice stakla« v Zagrebu; I-eopoIdina Svetma. vdova notarj?., R Hirin. Aretacllc Prijcli so Antona Japeija. trg.. poinočnika, kcr it« pokrade) svoiemu siužbodajalci! Rönlgu galanterijskega blaga v vrednosti za 823 Din. - Franca ZahukovSeka. zasebnega ur-adnika,' pe kcr je ukradel Uopoldu Nedohu i pa» čevljcv vrednih 550 K in Maksa Trpjnu 11-480 K denarja, Fmanučiu Hoppeu pa ic ostal doižan za. d.va zobna . rnosta 1900 K. Oaberšček Arrialijo r. 190(7 rta Ostro^ncm so pa aretirali, ker j;e naŠIa laijsko kto. prvi dan po sokolski slavno- sli na glaziji žlato brošo. }o hotela proda- ti ter jo je nazadnjc zastavila. Lastnife b.roSe naj se zglasi pri okrajriem sodiSču. PaJ Aiojzij tz Sv. Jerneja ökra} Kon.lice je bi! prijet radi iievarne groi-nje. ObcsHa se Jc 5. tm. v Köceriovi utim Katarina Kolarič, roj. 1847. O. poK rav- nate1!? Logsr je pri.^cl ni iice mcšta in od. redi'1. da estanq obešenka na mestu. do- kler ne prid-e- sodnijska kormsija. Najdenö r^i. ^a Krrckovem trgii »e je näSla dcitainica z vsebino 1 Din, vno sliKo in dve znamki. Bevc Mariia Je naSa v dvorani »Narodnexa cioiiia« mosko ve- riiico iz ruinenc kovine. ki se ie zgiibila ob priliki plcsnega venčka »ßratstva«. Osolc Franc je nažef novčanico za %D Din in jo izroWl tukajSnJemu poHcüske- iTfu oddeiku. Nekega icsensk'ega vcčera, temnt- Kä in prijetnega, j^ zapiralo straSno za- evüilo. Jnlien se it stresel In nehote so Iftti p'ritekle solze iz oči, nasproti Žalost- «i hiSi, ki jo je mrak objemal s temo. Zjutraj ie deževalo in že napol goli ko- Manji so izhlapevali stnr!rti dan. Julien ie Cäkal, dä se okno zopet fldpre. Naenkrat šv je okno zopet od' t>r!o s tako silo, k^kor sč ie žanrlo. Te- rezija še je prikazala. Bila je popolnoma fcela, z zelo velikinii očmi. postavila se $t «prod okno, pritisnila vseh deset prstov tia rudeča usta in poslala Julienu poljub. Pres«nečen ie pritisnil pesti na prsa, Jtok.orbi se hotel vprašati. ce velia ta poljub njernu. Terezija ie mislila, da se ie oddatjit. Še bolj se je naxnila, pritisnila zopet vs<;h deset prstov na rudeča itsta in mu poslala drug poljub, nato mu je poslata tretjega. Bilo ie, kakor bi vrrrila tri po- Ijube mladcga moža. Obstal je z odprti- mi as tin i. mrak je bil čist. iasnn jo je raz- I'Ocil v temnem okvirju okna. Ko je mi.süla, da ga je pridobila, je liitro pogledala na mal trg in mu zafcfi- eala s pritajenim glasom: »Pridite!« ^e| jc po stopnicah iri se pribli^al hiÄi. Ko je vzdignil glavp. so se ve^Tia yrata napol odprla, ta vežna vrata, ki so bila morda zakknjena pol stoletja, po- polnoma poraSčena z niahoin. Kakor p- tnamljen je šel naprei in se ni.niö čudil. Ko je.vsfop.il, so se vrata zaprla, sledi! je mali mrzli roki, ki ga je prijela. Dospel je v prvo riadstropje. pnehodil hodnik in tno sobo ter sc.'znaSel v sobi. ki jo ]e poznal. To je oil raj» o katerem jey«dno saiijal, soba z rožastosviltnimi zastor». Dan je tu umiral s počasno sladkobo. Hotel je pasti na kolena. Tcrcziia je stala ravna kajkor sveča, rokt* krčcvito stls- njenc. Jako resolutna, da je premagala mraz, Tci jo je trcsel. »Vi File ljubite?« ga jc vpraSala s tl- him glasom. «() da. o da!« ]e jecljal. Toda zabranila mu ie nepotrebffc besede. Pričela je zopet s prevzotnim Iz- razom, ki naj bi označil njene besede Koi naravne in Ciste: »Čc bi se vam udala. bi vi vsc st'öff» üi. kaj ne da?« . Ni mogel odgovoriti, sklenil je rofce. '/.L sanio en poljub bi se prodal »Dobro! Prosila bi vas za uslugo.* Ko je vstal omdhijiv, fe porabilu si. lo, č-uteča, da so nfrftove moči pri kraju. ic zavpila: »POglejte ga, näjprvo morate prise- Či.. • Prisegam, da hočem držatl pa- godbo ... Prisezite, prisiezite vensiar!«' »Oj! Priscgam, oj! Vse kar hočetc.« je odgovoril popolnoma udan. Cisti duh v sobi ga je omamil Za- storji so bili spuščeni. Samo misel «a deviSko posteljo, v sladki «^enci rudeCe &vfte. ga j-e napolnjievala z versko eks- tazo. Odgrnila je zastorje. pokazala al- kovo. kamor je spuščal mrak nuiasn'o {uč. Postelja je bila v neredu. rjuhe so do!i visele, blazina, ki je težala na tleti, ie hHa poknjena. kakor bi io kdo pregriz- "nii. Sredi zmečkanih čipk ie ležato mo- sko truplo. bosonogo, počez prekne- njcno. »Olejte,« mu je razlagala z dušečim ^lasom, »ta Cloviek je bil nioj ljubimec .^ S.unila »ein ga, padel je. druzega ne vem. kcnčno, sedaj je mrtev.... Vi ga rnoratv odnesti. Me-li razumete dobro?... To je vse, cia, to je ys.e... (Hälfe prih.) Mestno gfedališče v Celji. V torek 7. lebruarfe ob 8. uri xvefie* ^KOZAREC VODE* v abonementis. KOZAREC VODE. Veseloigra v petih dejanjih. Spisaj Eugene SCRIBK, prevel O. ZupanČlč". Ciodi se v Londonu v Saint ~ jamesKl palači leta 1713. Äna, kraljicä velike liritarifye Mi Irske (vladälä 1702 - 14) ^ Zafjub! V niladega prapor^čaka Mashatiui, !tat€* roga s pomočjo svok prvč ävorske dame, vojvodinjie Marlborough', spravi v kratjevsko gardo m tako na dvor. Vö^ vodinja, pogumna in silno oSabna p)eih- Jkiniä, katere soprog vodi vojno prort Franciji in Spanski, tudi zaljubliena v Mashama1, izposluje, da se imtnü'n Mas- ham za gardnega käpetana. ter mü v svoji zaljubljenostl postane pokrovlte- Ijica hi mu posMje celo insignfie za kape- tana cbložcne ?, dragocenimi briljärty. Masham, mlad in iako naiven, Ijübl.go- spodiCm) Abigailo. proda.ialko pri dra- guljarju Tonuvodu, kjer je vojvodinja kupila prej omenjene bTiljante; pri vsem tem ne zapazi v svoji naivnosti, d'a sv dopada kraljici kakor tudi v-oivoäinji. Henri Saint-John Lord Bolinjcbfok«, član spodnje zbornioe in upliven žurria* list, ki je vsled svoje govorniške n»- V.-'-i. .5 •H O % A DO ß A* >vwts *__ ¦iarjenosil in diplomatic" nc sposobnosti iitikl že s svojim 22. letom v parlamenü 3il postal Jtasneje vodja whigske stranke. -?obija finanino in vojno politiko vojvo- ;link' z vsü vnemo in z vscmi srestvl, art-mi, da postane minister, kar se m;i kasneje tudi posrcči, ter pride na dvor, •da rzposluie.oü kraljice Ane, da bi spre- -kla francoskega poslariika. ki bi imel fvodtti pogajanja za mir. Spretna vojvo- Uinja z.na to pivprečiti hi tako zaene di- :plomat»ki, fini boj med Saint-Johnom in vöjvodinjo. V kraljičhii sprejemnici spozna mia- ;iefca cästnika in Abigaito, ki sc poff- -•^jiJe za službo na dvoru. da bi bila v bh- *ini svojega liubljenca. Sklewe sc zveza lacd.tcm tremi, in boj se prične. Saint-John, nekdaj bogat. sedaj >-oln dolgov pride v oblast vojvodinjc, fcer ta pakupi vsl- njegove doigove. da bi La irnela V rokah. Slučai hott. da p*. tic v dvoboju njegov bratranec pod me- ccm mladega Mashama in täko postane ^enadonia zopet bogat. odkupi svoje dolgovt m vojvodinja jc zopct premn- Mais. Abigajla, opazlvši da je njen nabDcnec od krstljice in voivodinje Ija- hljcn, zatcčc se vsa nesrečna k Sainl- lohnu, katercmu pove. da namerava vrali'vca sprekti tai.no Mashama iu ou ,\atčrcRa bode v znak sestanka pri vc- i'^Hbm p'oklonstvn zrthtevala Icozrircc yocte. Saint-John opozori vojvodinjo na •to t«r ji UsiH pwabüo za franeoskeffa pos'anifca, ki it res povabljen in s ka- .fcrim igra kraljica pri igri. Nestrpno • iprkYaktfje vojvodinja. kafcera clama. bo ¦pri ten zahtevala od Alashantä kozavec *Jodi\ da .spozna svojo nasprotnico. Vsa ty scbe čuk, da je to sama kraljica in itte more sc v svoji zaljubljenosti vzdr- iali, d:j bi. kraljicc ne opozorila na ne- faHtnest, da ocf moia zahtcva kozarcc »ode. Pa mi ga dajte vi, odgovori kra- ijkiL In trcsoiJa se pod'a on a čašo, M MC.pii po nesreči prevme na oWcko kra- !jičino. Vojvodinja pack1 v ncniilnsi, pr>- -iööräna jc podati ostavko. preprečl pa fifesiaritk s tern, da ovadi Mashama, ka- ;vrega niofa Saint-John zaprcti zarnai , vm or a. . Z dipbmatsRo spretno.stjo prep'HCä Jt ira?jico. da ^o Masham ljubi in tako timoKoil sestanck po noči. Vojvodinj* ¦siote^i to, vdcre s člani pariauionta v vklata in zasa'Ci mlädega častnika v ^palnici kraljioe. Zapet Saint—John s •wofo sprctnostio prepriča navzoče, ü»i ic Masham obiska) svojo nevpsto, nakar vojv'Oüinja popolnnma poražena odide z jdh^orä. Šaint-John pbsiane minister. Kra- K^Hj^r pa je uverjena, da se je mala Abl- Sp'fo žrtVovala za njo in postalä söpro^a %ašharna 1c iz liubczni do svojc via- Ji-arfcu. ljtra ič sifno duhovita. Sccnerija in Aostarni učinkukJo izborno-, igra dobro c glcdal na Sokolstvo zelo ifesimpatifino; že pri prvih početkih se Ik opazilo. da so ruske vlade. ki so bile 'Več aii manj v rokah Nemccv. kakor tu- >Öi sain carski dvor, stopale na pr>t So- ifeolstvo ter j?a oviralc, kjer so k niogle in ga skušak cclo zatreti. Sokolstvo se ik s te strani razglaSalo kot ideja revolu- djonarnega demokratizma in panslavt- štičneakciie. Bilo ie treba ninogo napo- VA skivansko mislečcRa Ijudstva, a oso- fcito C^hov, predno je ruska caristična V?ada sploh dovolila ustanovitcv Sokola. iplemcnita duša slovanskega čustvova- nja ruskega naroda pa k zelo hitro raz- -vJiala miscl Sokolstva v §iroke vrste ru- skega naroda ter ie Sokolstvo v prime- rom« kratkem času postalo veliko delo "¦• del oböe kulture ruskega naroda. Ru- ska inteligenca jc pričela delovati v So- kolstvu, smatrajoč Sokoistvo kot srecr- Ftvo obnovu ruskega naroda v pravcu. demokratizacije ruskeRa življenja in sredstvo za ustvarjanje rcalnexa edin- :*tva Slovanstva. In dan za dn-eni jc po- .stajalo Sokolstvo v Kusiii jacjc in jačje, iioteč s svojim deloin doseči ciSj: moral- ni. telesni in duScvni preporod ruskega näioü'a. Öb progiašenju svetovne vojne, ki ie ; atekla sploh vse slovansko Sokov. <,-tvb v "počelkih vstvarjanja. se jc rusko Sokolstvo postavilo v službo domovine in svobode. ßoljSeviSka revolueija pa ]p neusinilieno poruSila še ono, kar se je ?ncd svetovno vojno očuvalo s tolikim trudom in s tolikimi žrtvami. Zveza Ru- «kega Sokolstva je bila razpuSčcna. ivneije konfiscirano. nekateri voditclji pa cdo arctirani in zaprti. Toda, ko se v arhivu ni našlo nič, kar bi po pnjniov.i- nju »boljševiških revolucijonarcvv« bilo Kot;viio zdravenrj napredku naroda, brez razlike stann in ko so boljSüviSid prvaki prouCiii Jdcjo Sokolstva in naSli v njoj ne ideja, ki sltiži sistemu ali pocd!- r.im osebam, ampak idejo. ki $\uf.\ obno- vi narodncga življenja v pravcu vstva*-. •janja novega in zdravega ilovcka, zdravega v prävem smishi besede» to jc: .rirävnc, diiševno iri telesno, je komisar 2a ljucJsko izobra/.bi> Lunačarski sam pisal v zapor voditelkm Sokolstva ter se pri njih opravi'cil za nenravično nosto. panje z niim'i ter jim zatrdi!, da se taka nrft'ani?acija s tako kpirni in plcmcnitimi cilji ne smc veC dalje ovirati. ampak, da jo bo še celo sovjetska vlada sama poct- firala in pomagala., da $* ho rnogla elm najbolj razsiriti. Ali težka gospodarska fcriza, kakor tudi ncprestane borbe med državljani so preprečik', da Sokolstvo s {»vojim delom dolgo ni moglo začeti. Ko- niaj 1. 1920 se je osnovaia Zveza Rnske- Ra Sokolstva, edina samosfojna zveza ^ c::li boljševiški republiki. ker so vse o- stale bile urejene po ideologiji sovjetov. Zveza Ruskega Sokolitva ima svoj sc- dež v Petrogradu; starešina zveze je br;;.t Dcvmidentov, a načelnik brat (lor- Cin. Zveza izdaja svoj easopis »Sokolskc Novice», katerčga pa morajo pisati n:» — pisalni siroj, ker ga ie nemotfoče tiskati v kaki tiskarni, ker služijo vse Ie vlacH in komunistični stranki. 7. naredbo cen- tra Inega urada je bilo odreieno. da mora- jo oblasti podpirati vsa društva, ki se bavijfi z vzgojo telesä. Ker so pa na vla- »IHjudje, ki niso.imeli nikoli smisla za :o vp-rašanje in ki hočeio privesii vse v s^. vietc, je cisto naravno, da podpore kljun temu ni in da'more Sokolstvo delovät! !e s pomočjo lastnih sredstev. brez pod- pore sovjetov. Uradi sovjeta so hotel! orRanizlrati icfejo Sokolstva y si^nisfci Sportn. iri potrehc vojske ier dati temu društvu ime: »Vojniško - Sportni kluc Si)ki)l<'. Razen tega pa ie prevzela last- ništvo sokolskih društtv na sovjetski na- 2in tudi »Zveza komuriistične niladine«. lz vsega tega sc vidi» da-ie sokolsko de- lo v Rusiji pod vlado v»1ikih »boljševi- kov in reformatorjev človeStva« 5e ved- ho Z'clo te^ko in je trc-ba neizrhernih žr- fev in naporov, da še sploh obdrži. Pc- dati štatisiiko člaristva društcv in -defa Sokolstva v Rusiji je zaenkrat nemojj»- če. Touno je Ic- e"o: Sokolstvo kljub vsej strain! borbi, ki se bije v duSah ruske^a rar-oda v Rusiji, vendarle ni uniCcno. Ob- držalo se je, kolikor je bilo pač mogoče, in dela za preporod naroda. TamkajŠnjl ¦snkoiski delävci pa se nadejajo, da botfo šc dočakali JcpSc case, ko se bo sokoi- ska ideja razvila v lepo, piemenho eve*- je. ko bo Sokolstvo v Rusiji oni faktor, kateri bi moralo biti. Nadi teh sokofokih ¦delavccv se pridružuje tudi jugosloven. sko Sokolstvo. Dtievna kv»€»tiika» Žldjc aa pbtu v Palestino. Skozi Aia- ribor je odpotovalo na Trst ISO židov- skih rodbin iz i3oljske, da se izselijo v Palestino. Temu trahsportu bodo sl'jdili 5e nadaljni večji transport! iz Rusije, Poljske in Madžarsek. Komlsiia z^ izenačenje davkoy je Pric^ela v financnern ministrstvu posve- toyanja. Navzoči so zastopniki yseh va- 2n'h Rospodarskih organizacij države. riizija dveh bank. Slavcnska banka v Zagrebu in Jujfoslovanska Uniori- banka ste se združili v cno pod imenom aSlavtnska banka* 2 200 mililoni delni- Ške glavnice. Z vidika komentracije gospodarskih sil vsekakor zanimiv po- jav. Oeneialno ravnatelistvo bankC prevzatne dozdajni ravnatcli Jugoslov. l.'iiion-bankc K- Avg. Praprotnik. Narodno zdravje. Dr. Karol Pečnik; NOVO SREDSTVO PROF. F. K FR1EÜMANNA ZOPER JETIKO. Objavili ste članek o Fricdmanno- vein sredstvu zop^-r jetiko. Sredstvo ni novo, je že jako staTO. O prvih svojih poskusih, kako.jetiko ozdraviti, je po~ ročal «Jr. F. F. Friedmann že lcta 1903, torej že pred 19. leti. ObširneiSe te stops I riiediuann pred iavnost lcta 1912, to*«} pred 10 leti, in sicer v zdravniskem tlrw- štvu v Berlinu, kjer ie predložil svo»e sredstvo, znano kot »FriediiKinnsehes Tiiberknk'Setnittel, Heil- und Schutz- impfung der menschlichen Tuberkfilose«. V telsu zadnjih 10 let so rabili F F. Fricd- mannovo sredstvo vsi zdravniški speci- alisti za pljtične bolezni. ttidi jaz sein rab'l Friednianiiovo sredstvo 2 leti. Res jc, Fiicdmannovo sredstvo irha mhdgo pfij^teljev, ki trdijo, cla se da f. njim Je- tika s.igi'rno ozdraviti. To ni novo. Vseni je zuano, da Je trdil svoj čas prof. Koch, da se da ictika s tuberkulinom sigurnp CiZi'raviti. J>andanes imamo v-a Ce/. 3i) ra'/iicnih tuberkulntov. Vsi vemo dunes, da je tuberkulin izvrstno sredstvo, vemo p* tudi. (ja se samo s tuberkulinom jctl- Ka k- redkokrat da popolnbnia ozdraviti. To velja o vseh 30 tuberkuliuih. lzven 30 raziienih tuberkulinov imamo dan- dan.es se okoli 5 sctov proti tuberkulozi (Tuberkulose1-Sera), po'tem $e okoli 5 vakcin (Tuberkulose - Vakzinen) in eno .¦'hnmiinblutbdiandlung«. Tcdäj ier. *JO preparatov. Med zadn.ie imenovanc sPa- da tudi F. F. Friedmanüovo sredstvo. Vsaki izmed teh 40 preparatov imä svo- je prijatelje, ki trdijo, da sc da ž njim K1- tika sigtirno ozdfaviii. 40 .räzlicnih poti je- tpdaj, 'ktiko sigurno ozdraviti, c*c bi huteli vsein verjeti. Skoro vsuk prepa- rat ima svojo prijutelje. pa še v*liko več riiMjirotnikov. Tudi Fried ni anno vo sreü- stvu ne dela izjemc. Jako veliko zdräv- nikov, ki niso specialist!, hvali to sred- stvo. To je res. Res ie pa tudi, da so skoro vsi špeciaiisti za pljučne boleznf, ki .sr> I'riedinannovo sredstvo dol^a lela. rabilL priSli do prepričanja. da je brer vsake vrednosti, da jetike rie ozdravi. Da je temu res tako. citirai» knjiKo iz ieta I92i\ tedaj 8 let pozneie. To knji- go ima marsikateri praktični zdrävhik, da se vsakdo lahku preprica. Dva ziiana strokovnjaka, špecialista za Jetiko, pro- iesor Roepke in dr. Bandelier piSütai o Friedinannoveni sredstvu v svoji knVnu: fiandelier-Roepke. Lehrbuch der spezt- j'fschen Diagnostik und Therapie der Tu- berkulose, Leipzig 1920. st ran 344: sOberblickt man das Kesamte vorliegen- de Material mit vorsichtig rügender, nüchterner Kritik, so muss man ange- sichts der auffallenden, sich wiederspre- chenden Berichte über Heilerfolge hei Lungentuberkulose zunächst zu der Überzeugung kommen, dass ein ein- wandfreier Beweis für die Heilkraii des IrlodnKimischen Mittels nicht erbracht 1st. Damit stimmen unsere eigenen klini- schen Beobachtungen und die Ergeb- nisse unserer Umfrage überein, die ctft Nutzlosigkeit des Mittels zu erweisen geeignet sind.« Objaviü ste člaiiek gospoda kolegc, opro'stite, da kot dolßoletm' Specialist za pljuCne bolezni vüjcm inalo vode v viso- ki planien, ki ga je zanetil jrosöod kolcga V slavospev Friedmannovega sredstva. Jaz sain sem rabil 2 leti Friedmannovo sredstvo, pustil sem je. ker sein pri^el po opazovanju vtliko slučaiev do prepri- Cänja, da ie brez vrednosti. Ne škodujc, i'iscni se mogel pa prepričati, da koristi. Š tuberkulirii Friedmannovo sredstvo ne more tekmovati. Pri raznih tuberkulinih, lli- pr. Kochov Alttiiberkulin. tuberkulin Rosenbach, se vsak zdravnik lahko pre- prica, da koristüo. Ozdravlüva jetika hj- treje in bolje ozdravi. če se rabi tuber kuiin. Friedmannovo sredstvo zaostaja za tuberkulini. To priznavajo skoro vsi Špe- cJaJisti. Jaz Friedmannovega sredstva rie rnorem priporočati. ker me 2-letna sku^nja ni prepričala. da koristi. Prizna- vain pa rad, da ne jSkodujc. Zdravnik, kl hoče sam opazovati ter si ustvarffi svoje lastno prepriCanie in innenje. Friedmannovo sredstvo lahko rabi. Vsako kto čujemo najmani dvakrät, da je je iznaSlo sredstvo. ki jetiko sigtn- no ozdravi. Same race in .izmisljötine! Kdino zdravljcnje, ki jetiko ozdravi, je dandanaSnie znanstveno konibinirano •zdravljenje, zdrnženie zdravi!isčnej?a zdiavljenja po Brehmerfti s tnberkulfri- slco ktiro. Vsak zdravuik. ki iina oči, da opazuje, se o tem lahko prenričr?. Socijaina potitika. ODQOJA !N ZAšClTA OBRTNO- INDUSTRUSKEOA NARASCAJA. (Elaborat iz niinistrstya za soc, politikci, ki häm ga je dial na razpolago min. n. r. h> Jr. V. Kufcovec) (Daijc.) Vsi oni vajenci, kateri bi se ne mogff v delavnici uCncga mojstra do popolno- sti izvežbati, o čeniur bi morala voditi organizaeija najstrožjo kontrolo, naSH bi toraj v vajeniškcin.dorn» zadnje vežba- nje, poslednji praktični strokovni pouk. Temu namenii bi se dolocüa zadnjiji šesT. rrjv'seccv učne dobe dotičnega vajenca in bi sc moral sporazumno z iičinm moi- strilo za n»fga, dab* spoznal vsaj osnovno obdelovanje lesa» kamna, zidar^tv* itd: Kor samostojea- j??ojster bo znal ceriiti koristi. ka'tere bi imc!, ako bi bi! tudi o drugih obrtih vsaj osnovno seznanien. Zato bi sv postal vsak vajenec pred zvršetkom svojega normalnega učenja za nekaj tednöv t dclavnico vaicniSkega doina. kier bi sto- pnierna absolviral najvažnejsa dela drti- gih obrti, ki pridejo za nj*ega v pos»ev- To bi bila ena najvnžnejših lialog preizkusne delavnice vajeniškega dorfia in zato bi morale biti tc delavnice v vsa- kern pogtedu popolne in moderno ureie- ne. Ptincip naj obvelja, da Ie v vsakem oziru popolna delavnica odgovaria veNf- kin; potrebam bodoCnosti. .i da jc vsako Jkrparenje in «edovrienost hoik QpustlU Ko bi vajenec prehotiil vse te faže u«l-'iia, ko bi končtto drza! v rokl nčno spričevalo, dosežcno potom tega sist^ niatičnega Solanja, bi imel zadoščerije, da sc 5e v resnici izuOii obrt, RaRor to zaliteva današnji gospodarski polbžaf. (>brt in industrija pa bi imeli na razpola- go prvovrstno domače delavstvo. spff- sobno in vztrajno za vsaRo konkurerico, kjitero bi moglo proizvalati v resnici kvaiitetno delo. IV. Dnuašnio uštanove za Vajenlško nejjo V drzavL Da si rnoremo napraviti ifačrt, RaŠo bl bilo najekonomičnejSe in najuspcšnej- Se izvesti sislematično nejro obrtneža in industrijalnega podmladka in tozadtiv- no organizaeijo, potrebno ie navesti vs^ ustanove, katere se že danes v ^ifjern obsegu bavijo z za.^čito vajiencev in miä- doletnih dekvcev in katere bi bil'o na podlagi svojih programov pricravne, cla Se bavijo s sištcmatično mego in izobra- ževanjem tega podmiadka v smislu, Äa- vedenem v prejšnjih odstavkib. (Daljc prihodnjlC.) ZAHTEVAJTE V VSEH TRAFfKAM IS DRIJGIH TRüOVINAH SAMO VŽIGA- L1CE CMD! ZAVRAČAJTE VSE DRUÜE IZDELKfcf Narodno g-ospodarstvo. Dobava jermeaov. Ravnateljšt»s? drž. žel. v Subotici razpisuje za dan 2. iuarca i). ofertalno ticitaciio stfede doba- ve jermenov. Predmetni oglas ie v pisar- ni trg. in obrtniške zbornice v Ljubljartf interesentoin na vpogleJ. Rok zn vlaganfe napovedfi za dtoho& nlno je fin. ministrstvo podaljialo- do konca februarja. Strac 4. »NOVi> OOB4« $tev, |$. "T (JÜL ^2L^ 1J1* IWfTJ S^ ^% ]%$L ^ Radian öekovneQa urada At. 10.3(8» SpPttj&ma ft?*;»nilae «loge in *ft» ; ob^^^tui« fjo 472% ^***"1* •« pol K od sto, p«oti odpowedi (5%> p®% od sto Priiava vtosfeega pride* ka an kuplje- «ega vina. sPoroča se nam. da je min. /.a fin. odrediJ, da so proizvaialcl vina v Slov. zavczanl v roku 10 dni od dne- va, ko so izprešali vino oriiaviti dob- ijeno količino viiia finančni kontroll. Proizvajalci vina, Id opuste to prijavo, kakor tudi oni, ki ne prijaviio fin. kontr. prodanc količine vina pred nrodajo kup- cu, se kaznujejo radi prestot)ka zoper red po čl- 85 troš. prav. (kazen 100 l.Mn in ob vsaki ponovitvi 300 Din). Kupci vina pristojnemu oblastvu. pri katere;it vina pristojnmu oblastvu. ori katerem ie piačati ttošarino {odddku fin. kon- tr o!e)' se smatrajo za tihotaocc in so podvržcni kazni iz člena 77 rroš. prav. Ta kazen znaša — razen redne troša- rine in zaplembc blaga —- uet do dkset- Jcratni znesek prikrajšane trošarine. »Orient« mednarodna soediciia d. d. ic v svrho točne in hitrc dobavc bla^a iz Češkc in Avstrijskc rcPubliKe orga- nizirala zblrni promet. kateri olaišuje t)'s mogofnnstl z uporabo glasovirja. Naslov v upravi »Nove D.« 7ffnihil se je pes dobcr" ••Jjl•¦¦•¦¦ man, ki sliSi na ime *Loto§«. Dotični, ki ga pripelje nazaj, dobi nagrado. 146 1 Hoä>" tk v, Zalcu. Mesorija v nojem se odda na Grvb-lff«**«*. Ponudbe na l43 upravo »Nove Dohe«. Procta se r; po'^tnt voz, lahek s strcho tc »anh««, tudi za pošto priprjivnc. Zglasiti se je pri g. Jurlj SuvrSn k, Št. Peter, Sav. dolina. Sprejmem takoj v svojo meSano trgovino dva vaienca z dobrimi sprlčevali. 135 2—2 And. Elsbacher, Laško. Stev. 735. Razzias- One 24. februarja 1922 ob II. uri Sc vr*i pri gradbeni diiekciji v Ljubljani, Turjaški tTg šlev. 1. II. nadstropje ponudna obravnava za dobavo mejnikov za novo drzavJW mejo »ned kraljevino Srbov. Hrvatov m Slovencev ter republiko Avstrija. Nat«in<^nejši podatki so na razpolago pri graeni direkciji med uradnimi urarrn. Zapec'atenim ponudbain. kolkova- nim s kolkom za 20 Din je priložiti potr- dilo finančnc dežulne blagaine v Ljub- Ijani o vplačani kavciji v zneskti 5% po- nudene vsote z izjavo, da ponudnik v celoti sprejme dobavnc pogoje, dovolitev ministra za gradbe, da se ponudnik sine udiilc/evati javnih licitacij ter potrdilo .prislojno davčnc oblasti, da so plačani vsi davki. Vse priloge morajo biti.pravIJ- no kolkovane. Nainesto dovolitve za udeieževan« pri javnih licltacijah zado§ča za sedaj ponudbi priložena prošnja na niinistr- stvo za gradbe, kolkovana in oprcmljc- na v zmislu razglasa gradbene direkcije Stev. 3776 z due 17. oktobra 192J, Ur.'-i. štev. 129 z dn-e 26. oktobra 1921, in pra- vilnc frankirana kuvcrta, naslovliena na ministrstvo za gradbe. Qradbena direkcija si izrecno pridr- žujc pravico, da odda dobavo brez ozira na ponujeno vsoto. Nepravilno kolkovane ali pomanj- kljivo oiireinljene ponudbe se ne bodo vpoštevak. Gradbetia direkcija za Slovenijo v Uubljanl, dne 4. februarja 1922. Oradbeni direktor: 149 2 ml. A. Kllnar, s. r. Železničar 32 let star, ve5č slovenskega, nemškega in IirvaSkcga jezika, kakor tudi zmoüen pSs»rniäkesia det^ z vrf.iettio praks'% lače prtmerne slnžbe za takojSnji nastop. — Naslov v upravi »Nove Dobe«. SaLflME NOVO BLAGO Puvsem zrela g S3 dobiyo pood. ¦ snliB^a mesa ia m:sn 11 HliOE 10ÜI ¦ d. d. | H I16<» ¦ Petrlnja 30-25 I ¦Gavno/asiojistvozaSlover.iJo: ¦ ¦ R. Bu>c i d- ug H Dlif- Ljubljana Kirihor Tužnim sreem naznanj^mo vs» m sorodnikom, prijateljem in znancem o smrti naSega iskreno ljubijenega očeta, go>poda FRANC KOTNIK-a posestnika v Smatrjete t»r» Getju ki je dne 4. februarja 1.1. po dolgi mučni bolrzni v 74. letu svoje dobe mirno v Oospodu zaspal. Pog cb oragega pokojnikn bo v p« ndcljek, due 6. t. m. ob 3. uri pop. iz hiše žnlosti nb - i « deželne predeike k u p u j e mo ciajwtSjih cenah Celje ¦ PETEK & DRUfi • Celje Lesni trgovci pozor! Tvornica kola i industrija drvene robe dioničko društvo MARIBOR, kupuje vsakovrsten les, rezan ali okrogel in sicer: hrastov, brestov. javorov jasenov, bukov in akacijev n a d a 8 j e večjo množino suhih smrekovih desk 30 m/m, 4 m, 20—30 o\: Sirokih, paralelno rczanih k s» ^ o r f u d i smrekove hlode od 25—50 cm srednjega premera in bukove cepanice (Prügelholz) 1 m dolg. in 9—10 cm srednjega premera Ponudbe za kubični meter franko vagon z navedbo nakla dilne Železnične postaje na naslov • ¦is» Tvorkola MARIBOR, poštni pred. 27. s-i. GQSTiOniCÜRSKa BDNHQ U BEDBÜ9DU (33 3—2 Nemaniina ulic» 42 (Oruštvena Qlavnioa 5,000 QOCt dinara.) otpocela je svoj rad. Baviče se bankap'skinii trgovačkim, finansiskim i zndustHsfcint floslovitwia» Prima nloge na štednju i plnCa 1% boniate. Adresa za brzojavc : BüSftOU'lCarS^ta Bfl!lh3 fcwtä Mil Naznanilo! MfA Cenjenim damam naznanjam, da sem otvoril modni ' salon tudi za dame. Specijalistično delo v kostimih, , plaščih, jahalnih, športnih oblekah in fantazijah. Najmodernejše mode. Izdeluje se ravno tako, če se prinese blago seboj. Ravnotam se sprejme prvo- lirstna pomučnica za kr la. Franc Mesko Aleksandava ulica št. 3, Celje. 123 5-4 Oglejte si i manufakiurnc trgovino JT. KXJDISZ Celje - Gaberje 16, nasproti vojašnici kr^lja Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debeio. Dospela je velika množina inozemskega , blaga po zelo nizkih cenah; na primer 1 sukno za moške in zenske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manatakturno blago.