:>$Š::$:::::: i m '.........i.........J..........1!........... glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine vrhnika LETO XV ŠTEVILKA 143 MAJ 1987 V Pod lipije bilo slovesno za praznik Med številnimi gosti sta bila tudi predsednik predsedstva SRS Franc Popit in komandant LAO general podpolkovnik Svetozar Višnjić. Letošnji občinski praznik smo proslavili v krajevni skupnosti Podlipa — Smrečje. V lepem in sončnem nedeljskem popoldnevu se je v Podlipi zbralo veliko občanov. V Podlipi je že od jutranjih ur vladalo praznično vzdušje. Popoldne pa je bilo ob prenovljenem Domu krajevne skupnosti še slovesneje. Krajani so se še posebej potrudili, da bi se vsi, ki so to popoldne prišli k njim, čim prijet-neje počutili. Ponosni so bili na svoj obnovljeni dom. O tem je v nagovoru ob otvoritvi doma krajevne skupnosti predsednik krajevne konference SZDL Jože Malovrh poudaril: »Kljub temu, da časi niso lahki, da se vsak bori za svoj obstoj, pa še vedno živi v ljudeh želja po skupnem razvoju kraja. Že dolgo smo čutili potrebo, da si postavimo v vasi objekt, ki bo združeval vsa zanimanja in področja dejavnosti. Od zamisli do izvedbe ni minilo veliko časa in tako smo si ob prizadevnem delu posameznikov, vseh kraja- nov in širše družbene pomoči zgradili dom, v katei bodo našli prostor gasilci, kultura in družbene organiz. je. S tem pa naše delo še ni končano, saj so pred nami like naloge, kot razširitev pokopališča, asfaltiranje ce Podlipa-Smrečje, športno igrišče in prenovitev elekt nega omrežja v zaselkih. Za uresničitev teh ciljev bo poleg ostalega zopet i grala glavno vlogo enotnost krajanov, tako kot jo je i preteklosti.« Na slavnos*ni seji občinske skupščine in družbeno; tičnih organizacij je imel slavnostni govor predsec izvršnega sveta Peter Petkovšek. Sledila je podel plaket pisatelja Ivana Cankarja, kijih je izročil predsei občinske skupščine Herman Bole. Dobitnikom sreb priznanj OF pa je priznanja vročil predsednik občin konference SZDL Jože Perpar. Gasilci Podlipe in Smrečja pa so svojo 65-letnico f slavili tudi s parado. Nato pa je bilo na veselici res ves (Obširneje na 2. str Razvoj ne sme zastati Slavnostni govornik na praznovanju občinskega praznika v Podlipi je bil predsednik občinskega Izvršnega sveta ing. Peter Petkovšek. V nagovoru delegatom, gostom in občanom je orisal razvoj občine in KS Podlipa v dvainštiridesetih letih v svobodi in med drugim poudaril: »Razvoj ne sme zastati. Rojevajo se nova spoznanja, nedorečene rešitve nakazujejo smeri in iskanje boljšega. To in še drugi vzroki so pogojevali, da v letu 1987 pričenjamo široko javno razpravo za spremembo ■ Ustave SFRJ in Zakona o združenem delu. Temeljnih načel teh dokumentov ne bomo spreminjali. Gre za to, da potrebujemo take spremembe in dopolnitve ustave, ki bodo pripomogle k nadaljnji ustvarjalni razčlenitvi in doslednem uresničevanju temeljnih ustavnih načel. V zakonu o združenem delu moramo spremeniti in dopolniti tiste določbe, ki v praksi niso mogle biti uresničevane (pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev za OD z namenom stimulacije delavcev za bolj produktivno delo; medsebojna delovna razmerja v zaostrovanju odgovornosti za izvajanje delovnih nalog; samoupravno organiziranje združenega dela; da se zagotovijo pogoji za prilagodljive organizacije, ki bodo poslovale na realnih ekonomskih osnovah itd.). Podobno je orisal gospodarjenje v naših organizacijah združenega dela in poudaril: "Ob ugotavljanju dobrih poslovnih rezultatov pa je potrebno omeniti, daje bil tudi v letu 1986 ustvarjen pretežni del družbenega proizvoda ob- Predsednik IS Peter Petkovšek, slavnostni govornik: »Rojevajo se nova spoznanja in iskanje boljšega.« čine v 4 OZD (IUV, LIKO, FENOLIT, KOVINARSKA). Nekatere manjše OZD (zlasti ISKRA-Antene, Slovenija avto in Obrtnik Borovnica) so tudi bistveno izboljšale rezultate, pa čeprav še niso izkoristile optimalnih možnosti za razvoj. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da v nekaterih OZD beležimo stagnacijo ali celo nazadovanje, predvsem ob upoštevanju ekonomskih kategorij, kot so DOHODEK delavca, AKUMULACIJA s povprečno porabljenih poslovnih sredstev, AKUMULACIJA v DOHODKU in SREDSTVA ZA RAZŠIRITEV MATERIALNE OSNOVE DELA. Na področju negospodarstva so bili uresničevani sprejeti programi v okviru dogovorjenih in pretečenih finančnih sredstvih (korekcija prispevnih stopenj je bila izvršena v drugem polletju). Za to področje je bila po zakjljučnih računih značilna visoka rast celotnega prihodka in dohodka in razporejenih sredstev za OD. V to so bila vključena tudi sredstva za poračun OD za 1985. leto in sredstva za uskladitev ravni OD z gospodarstvom. Ocenjujemo, da je bilo resolucijsko dogovorjeno usklajevanje ravni OD v negospodarstvu z gospodarstvom v globalu doseženo v zadnjem četrtletju leta 1986 in da smo s tem odpravili žarišče pogostih upravičenih pritoževanj delavcev v teh dejavnostih. Seveda pa je še veliko vprašanj, ali bomo še v letu 1987 uspeli ohraniti oziroma usklajevati doseženi nivo. KAKŠNE rezultate dosegamo na začetku leta 1987? Primerljivost doseženih rezultatov z enakim obdobjem leta 1986 je zaradi novega obračunskega sistema brez ustreznih preračunavanj nemogoča. Vemo, da je osnovni namen novega zakona, ki med drugim vpeljuje revalorizacijo sredstev, prikazati realnejše dohodke in s tem tudi realnejši dohodek ter realnejšo vrednost celotnih družbenih sredstev (v povprečju bi bil lanski Dohodek za približno 20 % nižji). S tem naj bi preprečili trošenje »izmišljenega« dohodka, kar je vsekakor tudi močan pospeševalec inflacije. Sprejeti pa so bili še drugi ukrepi, katerih namen je pospešitev gospodarske rasti, izvoza, zaostritev finančne discipline, omejitev rasti cen in učinkovitejše gospoarjenje. Ti ukrepi pa pomenijo zaostritev pogojev gospodarjenja. IUV TOZD Usnjarna je povečala fizični obseg za 11 % (Konfekcija 10, Ščetinama 7), produktivnost dela za 2%, izvoz za 35% (7.368.127 US$ uvoz pa za 15%). Založenost s surovino je biila dobra (precej na račun visokih zalog ob koncu 1986). LIKO je zmanjšal število zaposlenih za 1,3%, ob tem pa zadržal izvoz naravnileta 1986; boljeso koristili delovni čas in bili bolj produktivni. Kljub temu pa so nezadovoljni zaradi prepočasnega razreševanja tehnoloških in organizacijskih problemov, prevelikega odpadka, neralnega tečaja dinarja, kasnitev z izplačili stimulacij in premajhnih možnosti za uvoz potrebnih repromaterialov. ISKRA povečuje izvoz preko kooperacij, ne dosega pa ostalih planiranih rasti (previsok plan). V ostalih OZD so dosegli solidne rezultate ob tem, da so evidentno v TOZD Fenolit rešili precej problemov, ki omogočajo doseganje planiranih količin. Po hitrem postopku sprejeti interventni zakoni (za omejevanje OD, splošne in skupne porabe, prepovedi za negospodarske investicije) so zaradi svoje neselektivnosti (kasneje je omilitev — sprememba zakona o obračunavanju in izplačevanju OD le dala nekoliko več manevrskega prostora) tudi v naši občini povzročil nemir in številne upravičene kritike na predlagatelja, tojeZIS. Predvsem zaradi že večletnega dokaj gospodarnega obnašanja pri nas na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti do tega trenutka še niso nastopile motnje v smislu prekinitev dela. Dobri rezultati po periodičnih obračunih omilujejo stanje v OZD gospodarstva, nikakor pa ne na področju negospodarstva, saj še ne moremo oceniti, ali bo možno zagotoviti, ob omejitvah interventnega zakona za skupno porabo, sredstva za OD in materialne stroške za izvajanje zagotovljenih programov. Še bolj odprta pa je situacija za drugo polletje 1987, ko naj bi v celoti začel delovati nov obračunski zakon. Povsem jasno je, da bo manj dohodka tudi pri dobrih gospodarjih in ne smemo si ustvarjati iluzij, da bomo lahko brez selektivnosti uresničevali programe v DD in gospodarski infrastrukturi. Pričakujemo nadaljnje aktivnosti IS — SRS in RUO, predvsem v smislu skupnega bilansiranja na ravni SRS in pri oblikovanju kriterijev za medobčinsko solidarnost, kije žal v dosedanjem sistemu nismo uspeli doreči in smo Vrhničaniše vedno na 2. mestu po dajanju solidarnosti, kljub dejstvu, da smo leta 1984 bili na 39. mestu, leta 1985 pa na 31. mestu na statistični lestvici DP med 65 občinami v SRS. Na številnih drugih področjih življenja in dela v občini smo prav tako v preteklem letu dosegli pomembne rezultate (kultura, telesna kultura, krajevne skupnosti, medobčinsko sodelovanje, sodelovanje z enotami JLA). Uspešno nadaljujemo po izglasovanem samoprispevku II. faze vodoo-skrbe; v KS so bili uspešno izvajani programi krajevnih samoprispevkov in druge akcije. Na področju kmetijstva nadaljujemo izvajanje hidro- in agromelioracije. Pri komasacijah se bo treba bolje organizirati in motivirati lastnike zemljišč, da bomo dosegli večjo tržno pridelavo in s tem upravičili velika materialna sredstva, ki jih vlagamo v ta namen. Pri vlaganjih družbenih sredstev, pridobljenih iz katerega koli vira, pa moramo zaostriti odgovornost investitorjev, projektantov, nadzornih organov in izvajalcev del. Priznati moramo, da smo v zadnjih letih pri tem bili premalo dosledni, zato imamo zgrajene objekte z vrsto pomanjkljivosti in jih moramo sanirati že na začetku uporabe in nato zaradi različnih ocen stroke in premajhnih sredstev, »gasimo« in sanacij ne uspemo dokončati. Iz preteklega obdobja ostaja veliko nedorečenih nalog in jih moramo, kljub neugodnem času, pričeti izvajati bolj zavzeto kot dosedaj (varstvo okolja in urejanje prostora, kulturo za spoznanje, da je nujno uresničevati odvoz smeti in odpadkov pričeti z izgradnjo CČN in povezovanje kanalizacijskih vodov; minimalni program za zaščito podtalnice (Borovniškega vršaja itd.). Nadaljevati moramo s prizadevanji, da čimprej aktiviramo proizvodne prostore Opekarne. V zvezi s tem je bilo že veliko zapisanega, izrečenega, še najmanj pa dorečenega. Ob tem pričakujemo večjo pomoč, predvsem tistega dela Vrhničanov, ki upravičeno terja, da obogatimo naš prostor z novimi, kreativnejšimi in dolgoročnejšimi, dohodkovno zanimivejšimi proizvodnimi programi. Namen je, da vendarle nekaj pridobimo; to nekaj pa seveda ne bo prišlo samo od sebe. Že večkrat sem poudaril in ponovno izjavljam, da ne bomo dovolili, da bi tudi nova dejavnost dodatno obremenjevala naše okolje; še zlasti pa potencialno ogrožala zdravja delavcev in občanov. Prepričan sem, da bomo vnaprej še bolj zavzeto delovali in gospodarno trošili družbena sredstva na vseh ravneh. Še bolj združimo naša skupna prizadevanja, bodimo strpnejši pri medsebojnih odnosih, za kar nam mora biti kot osnova medsebojno zaupanje in spoštovanje.« Otvoritveni trak je prerezal Lovro Žakelj (letošnji dobitnik sre nega priznanja OF). Pomagala sta mu Franc Fortuna in An Bastarda. Priznanje za KS Drenov grič- Lesno brdo Za dosežene rezultate pri razvoju samoupravljanja, humanizaciji življenja in dela in za pospeševanje družbenega standarda v krajevni skupnosti je krajevna skupnost Drenov grič — Lesno brdo v okviru tekmovanja »Program akcij krajevnih skupnosti 1981—85« prejela LISTINO, ki jo podeljuje Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije. Priznanje je predstavnikom KS Drenov grič — Lesno brdo 24. aprila izročil predsednik republiške konference SZDL Jože Smole. Informacija o kvaliteti vode centralnega vrhniškega vodovoda v času od 1.1. do 31. 3. 1987 V času od 1. 1. 1987 do 31. 3. 1987 je bilo odvzetih iz centralnega vodovodnega sistema Vrhnika—Borovnica 24 vzorcev za bakteriološko analizo in 10 vzorcev za kemično analizo. Vsi vzorci so bili neoporečni. Voda v vodovodu je bila po mnenju Zavoda za socialno medicino in higieno Ljubljana ves čas primerno klorirana. KOMUNALNO PODJETJE Vrhnika Dan mladosti so osnovnošolci s Pokojišča počastili delovno. Skupaj s šoferjem, ki jih vsak dan s kombijem vozi v šolo v Borovnico, so zgrabili za lopate in krampe, da bo pot do šole lepša. Pa še dejali so, da je to lep dan mladosti. naš časopis maj 1981 red novim domom Mimohod gasilskih enot Nov dom ob 65-letnici Prostovoljno gasilsko društvo Podplipa—Smrečje je z otvori-vijo novega doma proslavilo tudi 65 letnico obstoja društva. Ob ej priliki je predsednik društva Franc Fortuna orisal delovanje Iruštva. V kroniki je 22. julij 1922 zapisan kot ustanovni dan Prostovoljnega asiIskega društva Podlipa—Smrečje. Tega dne so se namreč usta-ovitelji društva zbrali na prvem občnem zboru. Društvo je prostore a delovanje nasledilo po takrat razpadlem izobraževalnem društvu, i je od leta 1909 skrbelo za kulturno in izobraževalno življenje ljudi v 'odlipi in njeni okolici. Vendar je bilo, za uspešno delovanje novoustanovljenega društva, otrebno nabaviti ustrezno opremo. Že leta 1925 je bil zgrajen stolp za sušenje cevi, za katerega so da-Dvali les kmetje iz okolice, postavili pačlani društva. Istega leta je bila abavljena nova ročna brizgalna. Za razvoj našega gasilskega društva je bilo pomembno leto 1956 o je bila nabavljena nova motorna brizgalna, ki je omogočila hitrejše Zahvala krajanom Za nami je velika delovna zmaga, ki je doživela vrhunec v nedeljo, 10. 5. 1987 s slavnostno sejo Občine Vrhnika, mimohodom gasilskih enot in z enkratnim tovariškim srečanjem, ki so ga popestrili mladi Sto-parji. V februarju, ko smo se odločili, da prevzamemo organizacijo občinskega praznika ter otvoritev večnamenskega doma, smo bili že izredni pesimisti. Upali smo na širšo pomoč tako krajanov kakor tudi širše družbe. Krajani so pomagali zelo veliko: nekateri so prispevali ure, dneve, tedne pa tudi mesece svojega časa, tako daje bil objekt pravočasno končan. Danes vem, da nam ni žal, saj imamo dom, ki ga bomo lahko vsi koristili ter bomo zadovoljni, ko bomo uživali sadove napornega dela. Ko so nekateri odgovorni v občini Vrhnika uvideli, da smo krajani Podlipe — Smrečja enotni delovni ter željni prostora, ki nas bo še bolj združeval, tudi finančna sredstva niso predstavljala večje ovire. Zbrati smo morali blizu stare milijarde dinarjev, da smo lahko uresničili naše zastavljene cilje. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem krajanom, predstavnikom Skupščine, družbenopolitičnih organizacij SO Vrhnika, SKOCES, Občinski gasilski zvezi, SIS za požarno varnost, delovnim organizacijam ter ostalim, ki so pripomogli, daje bila dosežena velika delovna zmaga in da so se gostje pri nas na občinskem praznovanju dobro počutili. Ker vas krajani Podlipa — Smrečja nismo razočarali ob občinskem prazniku, velja vsem povabilo tudi za 1. avgust, ko prirejamo tradicionalni izseljeniški piknik. NASVIDENJE? M. ŽITKO Na slovesni seji prostovoljnega gasilskega društva Podlipa—Smrečje ob 65-letnici so vročili številna priznanja za delo v društvu in zahvale za pomoč pri gradnji novega doma. n učinkovitejše akcije. Pod vodstvom Feliksa Grdadolnika je bila za avnanje z brizgalno usposobljena posebna desetina. Po nabavi sodobne brizgalne je društvo takoj stremelo po novem irevoznem sredstvu. Leta 1973 smo kupili nov kombi, ki nam je še lanes v vsestransko korist. V letu 1975 je društvo slavilo razvitje prapora, leta 1977 pa smo z iovo električno sireno poskrbeli za obveščanje ljudi ob nenadnih ne-rečah. Ko je bilo društvo oskrbljeno z ustrezno opremo, se je pokazala po-reba po večjem in funkcionalnejšem prostoru za shranjevanje avto-nobila in ostale opreme, kajti obstoječi dom je po vseh teh letih redno dotrajal. V prostorskih težavah so se nahajale tudi ostale or-lanizacije in društva v krajevni skupnosti. Po preveritvi vseh možnih variant je bilo na sestanku 27. 6. 1983 dogovorjeno, da se dotrajan dom poruši do tal in na istih temeljih zgradi nov dom s povišanjem slemena, s čimer bi v zgornjem delu pridobili prostor za dvorano in pisarne. Takoj po pridobitvi ustrezne dokumentacije in potrebnih soglasij so se pričela dela izvajati. Po štirih letih zagnanega dela je dom ponovno zgrajen. Ko danes gledamo nov dom, nam ni žal številnih ur in truda, ki je bil vložen v gradnjo, kajti zavedamo se da bo dom služil nam in tudi kasnejšim rodovom. Ob tem bi rad povedal, da so vsa dela (tudi gradbena) vseskozi potekala na prostovoljenem delu članov društva ter ostalih krajanov. Kajti naše pravilo je, da mora biti gasilec požrtvovalen, nesebičen in delaven. Ne sme gledati na osebne interese, ampak na interese svojega društva in kraja. Ob zaključku det ne smemo pozabiti na finančno pomoč, ki nam so jo nudili: SIS za varstvo pred požarom Vrhnika, Občinska gasilska zveza Vrhnika ter nekatere večje organizacije združenega dela v občini (LIKO, Industrija usnja, Kovinarska ter še nekatere druge) in se vsem za izkazano pomoč iskreno zahvaljujemo. Kajti brez finančne pomoči, nam ne bi uspelo zgraditi dom v tako kratkem času. Zdaj, ko je dom zgrajen pa dela za nas še niso končana. Čakajo nas nove naloge, katere bomo zmogli le, če bomo delali složno in znali prisluhniti potrebam naše ožje in širše skupnosti. Cankarjevo plaketo je Rifatu Šehoviću izročil Herman Bol Plaketa pisatelja Ivana Cankarja . Občinska skupščina vsako leto na slavnostni seji ob občinskem prazniku podelji priznanja občine Vrhnika — »Plaketo pisatelja Ivana Cankarja«. Občinska skupščina je na sejah Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupni in Družbenopolitičnega zbora na predlog komisije za odlikovanja in priznanja in?' predhodnem mnenju predsedstva OK SZDL 16. 4. 1987 sprejela sklep, da v leti njem letu podeli priznanje občine Vrhnika Jc PLAKETO PISATELJA IVANA CANKARJA naslednjim dobitnikom: IUV TOZD USNJARNA VRHNIKA za izjemne dosežke na področju notranjr prestrukturiranja proizvodnega programa v TOZD TOZD Usnjarna Vrhnika se je v letu 1986 ponovno uvrstila med največje izvozi na konvertibilno področje v ljubljanski regiji in s tem tudi v slovenskem okviru.? Poslovni rezultat, kigajevletu 1986 dosegla temeljna organizacija, potrjuje, d'1 v celoti uspel proces prestrukturiranja proizvodnega programa, začet v letu 19^r Takoj po prvih znakih, da proizvodni program ni v celoti prilagojen tržnim razmeri je temeljna organizacija v sodelovanju s strokovnimi službami na ravni DO priprar celovit program notranjega prestrukturiranja proizvodnega programa. Vanj so *6 vključene povsem nove vrste kvalitetnega oblačilnega in obutvenega galant^. skega usnja, izdelanega na lice. Vse uspele tehnološke rešitve so rezultat lastnega razvojno-raziskovalnega ero. Že v svojem prvem delu Sirene tulijo je razkril bedo predvojnega proleta-Jiata, njegovo borbo za socialno in družbeno pravičnost, revščino in krivico. r Najpomembnejše obdobje v Gabrovem življenju je bila NOB. Ta leta so ga Jiočno zaznamovala in mu navrgla ogromno doživetij in izkušenj. Sam je jlejal: »Življenjebi me intimno in ustvarjalno prikrajšaloza najdragocenejše, če bi bil partizan. Spremljal bi me občutek, da nisem izpolnil dožnosti, ki mi jo je jarekovalo srce.« i Njegova pripoved je izpoved o doživljanju vojne, ki prepričljivo govori o le->oti žrtvovanja za ideale revolucije, vendar tudi o tragiki človeškega bivanja. jVla zgledih iz svoje izkušnje dokazuje, da lahko samo človek, navdihnjen z ve-iko idejo, opravlja velika dejanja, velike ideje pa izžarevajo vero v življenje, :eprav prinašajo tudi trpljenje. j Grabeljšek, vedno skromen, delaven, požrtvovalen, vseskozi pošten, jeza-iutil, da je med ideali revolucije in resničnostjo zazeval prepad. Bolele so ga Jtvari, ki so bile drugačne, kot bi morale biti; naraščanje socialnih razlik, krivi-fe, ki so prizadele malega človeka, premajhno upoštevanje moralnih norm. Iz 'seh teh občutij je nastal roman Bolečina, ki je moralni obračun z zablodami )ovojnega nemira, s protislovji in nasprotji, ki gnetejo naš vsakdan. Gaber je večkrat dejal, da ne piše rad, vendar tisto, kar čuti v sebi, mora poredati. Tako je dolgo nosil v sebi misel, da se v svojem pisanju mora vrniti v nladost, v socialni prostor svoje Vrhnike, v prostor svojega otroštva, med »ču-iaške Vrhničane«. i Otroška letasonaredilaGabra takega, kot jebil vse življenje. Nikoli ni skrival wojih korenin. Malce nerodnosti, čuteča, na videz robata pojava z veliko mero h- Malavašič izdal knjigo Ljudski umetnik, slikar, pesnik in še kaj, 'van Malavašič iz Podlipe, je končno dočakal tudi izid svoje prve pesniške zbirke z naslovom Ne bom na tuje hodil. Knjiga s PreJsnjim številom različnih pesmi je v Prvih mesecih tega leta izšla pri Kmečkem = asu. o njej in avtorju pravi urednik oranko Gradišnik takole: Ivan Malavašič je ljubiteljem samorasle rnečke poezije dobro znan, saj je v I yiečkem glasu in podeželskih glasilih izsio veliko število njegovih pesmi. Kakor am sam pripoveduje v pesmi z naslovom _ s°č sem jih skupaj zbral, ki je uvrščena v r'cujočo zbirko, je napisal kar tisoč pesmi *aanes je ta številka seveda že preseženi' Marsikatera je ponarodela. saj jih je se spremenili je naslov menda najobsežnejšega ciklusa. Nič čudnega: slovenska zemlja v zadnjih letih preživlja toliko tragičnih sprememb kot še nikdar. Malavašič se v teh pesmih, ki so včasih elegič-ne, včasih spet obtožujoče, ukvarja z zamiranjem kmetstva in z umiranjem narave. Portreti je naslov naslednjega ciklusa i n bralec lahko že iz naslova ugane vsebi- Ob odkritju spomenika pisatelju Karlu Grabeljšku-Gabru, ki ga je zasnoval in izdelal Jakov Brdar je spregovorila Marija Iskre- novič. že kar strupene hudomušnosti. Težko se vključuje v družbo, a ko se razklene, se naveže na človeka. V Cerkvenem mačku je postal kronist naše Vrhnike na začetku stoletja; Skozi svojo mladost je zapisal socialni prostor in takratne razmere. Cerkveni maček je ob sliki otroštva postal del kronike in zgodovinskega spomina Vrhnike. To je prijetno branje za mlade in starejše. Za mlade je najrajši pisal, ker so najbolj hvaležni bralci, zato ni čud no, da jim je namenil kar 17 knjig, kar je izredno bogat prispevek mladinski književnosti na temo NOB. Partizanstvo razkriva na humoren način, v bogatem stilu in izhajajoč iz značajev ter lastnosti njegovih junakov. Zato ni čudno, da je med otroci najbolj prikljubljen partizanski pisatelj. Njegove mladinske knjige s svojimi odlikami prinašajo izročilo tudi za današnji čas. Skupaj z otroki smo se veselili izida vsake njegove knjige in ga vabili v knjižnico, kamorjezelo rad prihajal. Nepozabna so srečanja otrok z Gabrom in njegovimi zgodbami. V decembru leta 1984 se jeposlednjič srečal z otroki, ko je izšla njegova zadnja knjiga Kako smo partizani stanovali. Pripovedoval je, kako je s tovariši gradil bunker za Ljubljanskim vrhom; otrokom so žarele oči, saj so vedeli, kje je ta bunker in čigave so bile deske, zato je Gabrova pripoved postala njihova. Slovenski borci so mu za njegovo delo namenili številne nagrade: nagrado vstaje slovenskega naroda, nagrado OF, Kajuhovo in Prešernovo nagrado. Grabeljška poznajo tudi drugi narodi, saj so posamezna njegova dela prevedena tudi v srbohrvaščino, ruščino, češčino, poljščino, bolgarščino in madžarščino. Gaber je skoraj neopazno živel med nami. Skromen in bolj vase zaprt je najrajši hodil na sprehode po Vrhniki. Dokler je bil še dovolj pri močeh, je prav po tej cesti ob vsakem vremenu šel proti Planini. Smrt ga je fizično iztrgala iz naše sredine, njegov spomin pa bo živel dalje, postal bo spomin mnogih tovarišev, katerih usode je popisovalo njegovo pero. Gaber je pesem in izpoved tistih, ki so že več kot štiri desetletja pogreznjeni v molk; njegovo pero je govorilo za njihova srca v ta čas. Gaber je bil eden redkih ljudi, ki so lahko veliki čas boja prenesli s srcem in poštenjem v današnje dni. Prav v njegovem delu je iskanje svobode dobilo realnejšo sliko tistih enkratnih let in odločitev slovenskega naroda. Gaber je čutil težo in dolgove, ki jih je ta boj sprožil v malih in nepomembnih ljudeh, združenih v usodnem času v eni sami želji — svoboda. Hrepenenje po svobodi pomeni večno stalnico življenja. Gaber je v svojem delu za zmeraj zapisal to partizansko pot v svobodo. Do konca svojih dni je ostal partizan, dosleden in pošten; komunist v pravem pomenu besede. Nekatere stvari v razvoju naše socialistične družbe so ga bolele in tega ni mogel preboleti, a v srcu je komunist ostal. Tudi današnji čas ni lahak, zato bi učinkovito aktivistično delo, ki je bilo lastno Gabru, pomagalo tudi v sedanjem trenutku; zakaj potreben nam je precejšen zasuk, ki edini lahko utre dostojno pot v 21. stoletje, v učinkovito gospodarjenje, večjo demokracijo — sodobni in prepričljivi socialistični družbi nasproti. »Rad imam sonce, jasno nebo in zelenje,« je nekoč dejal Gaber. »Šel bi živet nekam na Primorsko; tam bi imel polno prgišče sonca. A kaj, ko se jaz ne morem ločiti od Vrhnike. Do kolen sem zakopan vanjo. In zakaj bi hodil drugam, če mi je tu lepo.« Dragi naš Gaber! Želja se ti je izpolnila; tu ti bo sijalo sonce, poslušal boš šelestenje vetra v krošnjah belih brez in zelenih smrek, gledal boš jasno nebo nad Planino. Večno boš ostal na Vrhniki; tvoje delo bo živelo, ker si v njem za mnogo desetletij podaljšal svojo in svojih tovarišev pot za nas in za tiste, ki prihajajo. no: avtor v večidel šegavih pesmih izrisuje portrete in profile naših ljudi. Sklepni ciklus Ljubezen ne potrebuje komentarja. Avtor se je omejil na dokaj strog izbor in to je pesmim v prid: čeravno se po oblikovni h prizadevanjih (rime, metrum) in po vsebinski naravnanosti prilagajajo najširšemu bralstvu (in poslušalstvu), je treba poudariti, da tečejo Malavašiču verzi ritmično gladko in spevno, tako da je tudi oblikovno eden najbolj uspešnih pesniških samorastnikov kmečkega rodu. Še večja hvala gre iskreni skrbi in pozornosti, ki ju namenja perečim vprašanjem današnjega kmetstva, in pa neugasljivi veri v moč spodbudne vezane besede. Malavašič je pomemben tudi zato, ker je njegova poezija vez med kmečkim človekom in kulturo nasploh: od bralca ne terja umskih naporov in ga ne bega, zato pa mu zna zbujati hrepenenje po lepem in dobrem. V tem pogledu je Malavašič vmesni člen med priložnostnim bralcem (ki v današnji h razmerah res nima ne vem koliko časa za kulturo kot tako) in poklicno kulturo. Svoje prosvetljevalsko delo opravlja z iskrenostjo in zavzetostjo, to pa sta tudi poglavitni kvaliteti vsakega prepričljivega pisanja. Sprejmimo torej izid te zbirke pesmi kot redkost v skromnih razmerah današnje ljubiteljske kulture. Ivan Malavašič se je rodil 30. septembra 1927 v Podlipi in živi v rojstni vasi. Poleg poezije piše tudi povesti in črtice, večidel s hudomušnimi ali optimističnimi poudarki. Znan je tudi kot slikar kmečke motivike; v svojih slikah opeva tisto, kar opeva v svojih pesmih: našo kmečko zemljo in trpkost njenih radosti. Upokojenci vedno bolj delavni Upokojenci vrhniškega društva ne mirujejo. Na redni letni konferen so si zastavili spet nov, še pestrejši program. Poleg že utečenih deja« nosti bodo imeli letos še več izletov, pripravljajo razna predavanja, žet ske so ob petkih že začele s telovadbo in že jih je obiskal tudi znan prof i sortelesne vzgoje Drago Ulaga. Sestavili so pevski zbor, vendar nimajo f pevovodje. Še vrsto drugih dejavnosti so si zastavili. Zakaj, tako razv jana dejavnost. Stane Kogovšek predsednik društva pravi: »Ni jih malo, ki bremena v novi ambijent življenja ne zmorejo in se prezgoc postarejo. Večina pa vendarle najde sebe in stopi v korak z novim časom, i več; zdaj šele najde pravi čas za sebe, za svoj hobi in svoje prijatelje. No vidi taki, ki so dobili tako sebi enako društvo ali zaposlitev, so si umislili upokojen? pozdrav »nimam časa«. Najbolje je, če se človek izogne samoti in moreči pra nini. Anketa o tem, kaj delajo upokojenci v času upokojitve, so različne: prec jih je, ki se zaprejo sami v sebe in to je za nas upokojence najslabše. Zato j potrebno, da se čim več druži z ostalimi sovrstniki kot na primer na družabni srečanjih, da se udeležuje izletov itd. Kdor ima svojega konjička, se lahk šteje med srečneže. Dokazano je, da dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, nis le zabava, temveč mnogim nadomestilo za njihovo poklicno delo, pa tudi f nančno nadomestilo pri današnjih pokojninah. Spored vrhniškega kina v juniju 18. 6., četrtek ob 20.30 — DAKOTA HARRIS — avstralski 20. 6., sobota ob 18.00 — Režija: John Lamond V gl. vi.: John Hargreaves, Meredith Phillips Dakota Harris je pilot tovornega letala, ki s skrivnostnim tovorom na liniji iz Avstralije v VVas-hington zaide v magnetno neurje in strmoglavi na področje Velikonočnih otokov. Znajde se v hudih škripcih in razrešiti mora skrivnost tovora, da si reši življenje. 20. 6., sobota ob 20.30 — BOŽJI OKLEP — hongkoški 21. 6., nedelja ob 18.00— Režija: Jackie Chan V gl. vi.: J. Chan, Alan Tam, Rasmund Kvvan, Lola Forner Največja zanimivost tega akcijskega filma je ta, da se znani mojster borilnih veščin bori proti sovragom v Predjamskem gradu, Nanosu in v okolici Zagreba, kjer so snemali film. 21. 6., nedelja ob 20.30 — BOGOVI SO PADLI NA GLAVO — botsvanski 22. 6., ponedeljek ob 19,30 — Režija: Jamie Uys V gl. vi.: Xao, Marius Weyers, Sandra Prinsloo Izreden uspeh premiernega predvajanja tega filma pogojuje reprizno. Distributer zagotavlja, da kopija, čeprav tik pred iztekom licence, vendarle ni v »zadnjih zdihljajih«. P. S. Če bo do tega tedna pripravljena kopija filma celovečerne risanke RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA, in bi ga po pogodbi igrali, bo razpored filmskih predstav oziroma program filmov, prerazporejen. 23. 6., torek ob 19.30 — POMLADNA SIMFONIJA — nemški Režija: Peter Schamoni V gl. vi.: Nastasja Kinski, Herbert Grbnemeyer, Rolf Hoppe Biografski film o veliki ljubezni med skladateljem Robertom Schumanom in mlado pianistko Claro VVieck bo po velikem uspehu filma AMADEUS morda zbudil zanimanje, čeprav je že bil na sporedu ljubljanske televizije. Kot zanimivost še to, da v filmu igra naš pianist Ivo Pogorelič. 25. 6., četrtek ob 20.30 — LOV NA ČLOVEKA — ameriški 27. 6., sobota ob 18,00 — Režija: Larry Ludman V gl. vi.: John Ethane Wayne, Henry Silva, Ernest Borgnine, Bo Svenson Sin Johna Wayna igra vzgojitelja rasnih konj, ki ga zaradi pomanjkljivih dokumentov obtožijo kraje. V zaporu grdo ravnajo z njim, zato pobegne, da bi našel dokaz za svojo nedolžnost. Policija ga seveda lovi z vsemi sredstvi, gledalci pa lahko ob tem uživajo ali pa tudi ne, saj so takšnih variant videli že ničkoliko. 26. 6., pelek ob 22.00 — STRASTI — ameriški Režija: Chuck Vincent V gl. vi.: Kelly Nichols, Jerry Butler, Tish Ambrose Zaradi očitkov, da sicer z raznovrstnim in pisanim filmskim sporedom skrbimo za gledalce vseh starosti in alinitet, da pa zanemarjamo erotiko, smo se odločili za obliko NOČNEGA KINA, čez poletje vsakih 14 dni ob22.00.ZazačetekpačprvipravF.>trdi« pornografski film, ki si ga je v Ljubljani ogledalo rekordno število gledalcev. 27. 6., sobota ob 20.30 28. 6., nedelja ob 18.00 28. 6,, nedelja ob 20.30 — MOJA LEPA ŠOFERKA — ameriški 29. 6., ponedeljek ob 19.30 — Režija: David Beaird , V gl. vi.: Deborah Foreman, Sam Jones, Sean McClory Zapeljiva Casie se zaposli kot šofer najetih limuzin. Ker je to »moško« delo, ji šef in kolegi mečejo polena pod noge, da bi v preizkusnem času ne zadovoljila. Po vrsti različnih zapletov mora gospodarjev sin odločiti, ali jo bo odpustil ali oženil... 30. 6., torek ob 19.30 2. 7., četrtek ob 20.30 — TOP GUN — ameriški 4. 7., sobota ob 18.00 — Režija: Tony Scott Vgl. vi.: Tom Cruise, Kelly McGillis. Val Kilmer, Tom Skerrit, Anthony Edwards,Michael Iron-side Letošnja največja uspešnica je že imela dve izredni predstavi v našem kinu, obe razprodani. Za zamudnike in tiste, ki bi si film radi še enkrat ogledali — in teh ni malo — botokratpriložnost. Efektni prizori zračnih bitk na najmodernejših letalih vedno znova burijo domišljijo mladi h gle-dalcev. Ostale privlači tudi melodramski zaplet (ljubezen) in z OSCARJEM nagrajena pesem. 4. 7,, sobota ob 20,30 — DIRKA S SMRTJO — novozelandski 5. 7., nedelja ob 18.00 — Režija: Bruce Morrison V gl. vi.: Clif Richardson, Leif Garretl, Lisa Harrow Bivši avtomobilski dirkač z mladim mehanikom pomaga mladi znanstvenici, ki hoče preprečiti vladne načrte z novim nevarnim virusom. Potrebuje drzna moža, ki bosta kos »dirki s smrtjo... Zelo razgiban film odlikuje lepa lotografija ene najlepših dežel — Nove Zelandije — ter drzni prizori, vredni najboljših holtywoodskih filmov. 5, 7., nedelja ob 20.30 — DOZOREVANJE — ameriški 6. 7., ponedeljek ob 19.30 — Režija: Michael Chapman V gl. vi. Tom Cruise, Craig T. Nelson Junak TOP GUNA se tokrat predstavlja v čisto drugačni vlogi. Po končani srednji šoli je na razpotju: nadaljevati študij ali ostati doma, kjer ima dekle... uglasbenih; širom po naši deželi jih |[rePevajo ansambli H'asbe večjega ali narodno-zabavne h, -- '^i»a» q" manjšega slovesa, '6d njimi na primer Slaki, Brajko, Kreže, ™arr ■ ■ arondini, Zeme, Dovžan, Henček, Hlade L in ko razmišljamo o tem, kaj spodbuja ^aiavašiča k tolikšni ustvarjalnosti in plc-c v"°sti, lahko ostanemo kar pri omenjeni p srni, saj nam pesnik v njej prijazno ra-»d ?-Va svoi program: pesmi piše zato, .a ljudem bi v dar jih dal«, namenja pa jih t Posebej kmečki ženi (»Tebi, skromna T^ečka žena. spev najlepši naj doni; tiho L*3 dom žrtvuješ, pesem naj te razveji"), potem domovini, njenim lepotam in nem rodu, da bi se tukaj obdržal Po 5. členu Pravilnika o podeljevanju plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika delavcem na področju vzgoje in izobraževanja v občini Vrhnika Odbor /.a podeljevanje RAZPISUJE PLAKETE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI VRHNIKA ZA LETO 1987 i. •V letu 19X7 bo po sklepuSkupSčine Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika podeljenih 5 plaket. 11. 2acin 'je pa še vsem tistim, ki na- v tujini hre- CSjU Po rojstni deželi, da bi jim tako vsaj v , *?ih poromalo srce v stare kraje. L udi v ureditvi zbirke je najti podobno Vih °'1(1 lzvira iz temeljnih Malavašiče-L,namenov. Tako uvodni pesmi, ki je kot L,,akšen moto in ki poziva vse ljudi k vu, sledi ciklus Pesmi v srcu: v njem p °r raziskuje odnos med življenjem in rp-žlio, še posebej pa pomen slovenske 'nas!*1' 2a 0DS,0i narodovega upanja V na. tSclriJem ciklusu z naslovom Ne bom lm0|iU|e hodil so zbrane rodoljubne in do-Posv -ne Pesmi Ponosna bodi je ciklus, ečen slovenski kmečki ženi. Časi so f~*LLTLJKNA SKUP- ^ i M>S! OBČINE VRH- !IkA 1 VABI K SODELOVANJU i upokojencev za oskrbo , "nkarjevc rojstne hiše Na j K|ancu. Oglasite se na Kul-: "r,ii skupnosti Vrhnika, L ^es!a 6- maja I, kjer boste f\sJ*)''i potrebne informacije. Plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika bodo podeljene za izredne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju. /.a plaketo lahko kandidirajo posamezni zaslužni delavci ali skupine delavcev, ki sodosegli izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja, pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja ter druge izredne rezultate, ki so bili doseženi z. delom v vzgojno-izobražcvalnih, vzgojno-varstvenih in drugili organizacijah zdniženega dela, z organiziranjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti, s strokovnimi in raziskovalnimi deli ter pri oblikovanju učnih sredstev, /.a plaketo lahko kandidirajo tudi organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbene organizacije in društva (v nadaljevanju: kandidati), ki so na področju vzgoje in izobraževanja .dosegli izredne uspehe in so rezultat kolektivnega dela na področju občine Vrhnika. iii. Kandidate za podelitev Plakete občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika lahko jiredlagajo: — Krajevne skupnosti — Organizacije združenega dela gospodarskih in družbenih dejavnosti — Samoupravne interesne skupnosti —- Družbeno-politične skupnosti in organizacije — Društva in družbene organizacije — Zavod SR Slovenije za šolstvo, OE Ljubljana. Predlogu za podelitev plakete je treba predložiti: 1. Podrobno utemeljitev predloga. 2. Življenjepis s podrobnimi podatki iz življenja in dela kandidata. 3. Mnenje KO za kadrovska vprašanja pri OK SZDL. Predlogu so lahko priložena tudi dodatna mnenja oziroma priporočila drugih organizacij, društev ter priznanih strokovnjakov. ■ iv. Odbor bo upošteval le tiste predloge, ki bodo odposlani do v ključno .10. septem- . hra 1987 v zaprti kuverti na naslov: OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VRHNIKA. VRHNIKA. Cesta 6. maja 1. z oznako »Razpis plakete OIS Vrhnika«. v. Svečana podelitev Plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika bo v začetku decembra I 987 ob dnevu prosvetnih delavcev. ODBOR /jA PODELJEVANJE PLAKETE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI VRHNIKA NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Boar, R.: Največje skrivnosti naše dobe Boar, R.: Najuspešnejši vohuni vseh časov Boar, R.: NajokiutnejŠi morilci našega Časa Cestni in železniški prevoz Cigoj, S.: Transportno pravo Komunist danes Korošec, V.: Rimsko pravo Košir. M.: Mladi novinar Kovačič. J.: Amoiti/acija družbenih sredstev McKie. R.: Laserji McKic, R.: Roboti Miklavčič-Predan, N.: 4 letni časi v kuhinji Mrak, 1.: Smer in protismer Nagel, W.: Odkrivanje in spodbujanje talentov Najhujše svetovne katastrofe Nieholas, M.: Največji ljubimci sveta Postopek /a uveljavljanje pravic i/ pokojn. in invalid, zavarovanj; Predpisi o graditvi objektov Pretnar,'!: Šolski kemijski laboratorij Prunk, J.: Slovenski narodni programi •t ir Hitler jem loga ZK n moč Ide Sledi, p. Rau&Chning, H.l Pogovor Mer, J.: Morala, razredni Thcrbom. G.: Ideologija Toporišič, J.: Portreti, ra, 1.1. kongres ZKJ Vc/jak, D.: Mednarodno Vse naredim sam Zadrnvcc. p.: Srečko Kos LEPOSLOVJE Mladinsko: Cvenkcl, F.: Zgodbe o-->ivalih Disncv. W.: Pepclka Disncv, W.: Rubin Hood Disnev. W.: Dama in Potepuh Disncy, W.: Alica v čudežni deželi Jež. M.: Oh Dravi in Muri Kant. U,: Kako je šel Janek iskat Zgodbi Kovač. P.: Zver inice : .logijc Za odrasle: Pajdiga. P.: Pogreznjeni otok Godina, P.. Jezdec hre/ konja Grabnar, A.: Človek Gri/ila, S.:.Dva modra /vezka Petan,'"/.:. Preteklost Peternelj, J.: Bukovci Rožanc, M.: Markov evangelij Svetek. I.: Pri svojih na svojem "■Svajncer. J.: Past za podgane Švajnccr. J.: Vzpon in /maga revolucije pri s Šviga. D/.: Rdeča zloba Vrhovec. B.: V pakistanskih zaporih Prevodi: Allende. I.: Hiša duhov Ballard. J. D Imperij sonca Buck. P. S.: Ponosno srce Conde, M.: Scgu Duras, M.: Ljubimec Gareia, M. G.: Ljeubezen v času kolere Gordimcr, N.: Bulgcrjcva hči Grey. / .: Kraljica pašnikov Hihbert, L.: Revna sorodnica Jong, p.: Padala in poljubi Krantz. J.: Manhattan bo moj Kundera, M,: Knjiga smeha in pozabe Polanski. R.: Roman o Polanskem Steel, D.: Le enkrat v življenju Suskind, P.: Parfum Tomizza, P.: Mladoporočenca i/ ulice Rosset Vargas, P. M.: Pogovor v katedrali Pesmi: Birsa. N.: Poskus maga Maurer. N.: Drevo spoznanja Šalamun, I.: Mera časa V angleškem jeziki!* Asimov. I.: I, robot Blume, J.: (.Micruisc Knovvn as She Blume. J.: Superfudge Blume. J.: Than again, muvbe 1 vvon't thandkr. R.: The Big Slccp Grane. S - The Red Badce of l oni age sila the Gl :at B Makarimč, Makarovič, Makarovič. Mustei , M. Ovčka Mi.) Pavlin. M.: Vklaček. Z Zagorski, t S : Crni muc S. Kaj bi m S.: Kaj lahki Det ekt iv ' P1 Dickens. C Dickens, C Dickens, C.: Oliver 1 Pvans, I.: A Short Si I lardv. T.: Tess of Ih Hardv.T,: The Mavc I.udlum. R.: The Ost Mackin, R Exercka f Tvvr ipecla Crtii ions dela: ada kop ry of Lnulish lit d Orbervilles of Casterbrklge rman \Veekend in linglish Palici SckI I. G nni I Pl Cl !. /ib, Mo ' pesi i Prvi Scidl. J.: English Idioms an Shellev, M,: l-iankenstein Stelnbeck, J.: The Pearl Slovvc. H. B.: Uncle Toms Svvan, M.: Basic Pnglish lis Svvan. M : Praelic i! Pnclish Thnmvon, A. r A Pr.ulica I h, ■ to lil 4 naš časopis Sodelovanje s starši Vzgojno varstvena organizacija razvija otrokom prek vzgojnega programa sposobnosti in osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo uspešno uveljavljanje v družbi. Tako je VVO usmerjena k vsem otrokom v svojem okolju, to pomeni, da ne izvaja samo oblike dnevnega varstva, temveč v dogovoru s Skupnostjo otroškega varstva uresničuje obsežen program tudi prek drugih oblik vzgojnega dela. — dnevno varstvo — pripravo na šolo: v okviru dnevnega varstva in skrajšana oblika — cicibanove urice za 4- in 5-letne otroke — letovanja in zimovanja v povezavi z ZTKO in SOV. Pri svojem delu VVO tesno sodeluje s starši, povezuje pa se tudi z ostalimi dejavniki v KS. Sodelovanje je namenjeno reševanju skupnih vprašanj in širših družbenih interesov. Sodelovanje VVO s starši je prav gotovo najbolj pomembna naloga pri usklajevanju družbeno organizirane vzgoje in družinske vzgoje. Zato starše tekoče obveščamo o vzgojnem delu, o uresničevanju vzgojnega programa in reševanju tekoče problematike. Ob štiridesetletnici je bila spet prilika, da so starši v vseh vrtcih videli, kaj vse njihovi najmlajši delajo v vrtcih. Fotografija je nastala v vrtcu na Bregu, ko so staršem pokazali, kaj so jih'naučile tovarišice. Štiri desetletja družben za organizirano predse vzgojo v občini Vrhniki Začetki družbeno organizirane predšolske vzgoje s socialističnimi usmeritvami in načeli segajo na območje Vrhnike v prva povojna leta. Kot drugod po Sloveniji je bila tudi na Vrhniki do leta 1951 skrb za predšolske otroke poverjena Antifašistični fronti žena in posameznim delovnim organizacijam, ki so vrtec ustanavljale za potrebe svojih delavcev. Na pobudo AFŽ je bil leta 1947 v stavbi na Tržaški cesti 14 ustanovljen Dom igre in dela. Ustanovitelj je bila Industrija usnja Vrhnika. V njem so bili predšolski in šolski otroci v dnevnem varstvu. Leta 1951 se je Dom igre in dela preimenoval v OTROŠKI VRTEC, ki je delal pod upravo OŠ Janeza Mraka do leta 1959 nato pa se je osamosvojil. Sprejemali so otroke od 3. leta starosti naprej. Število vseh otrok seje spreminjalo, prav tako tudi število skupin. V otroškem vrtcu pa je več let gostovalo tudi šolsko varstvo z enim oddelkom. Šele sprejem resolucije o nalogah komune in stanovanjske skupnosti pri otroškem varstvu (skupščina LRS 1961) je na takratni razvojni stopnji otroškega varstva pomenil pozitiven preobrat in zasnovo za nadaljnji hitrejši razvoj. Zasnovan je bil enoten sistem družbenega varstva otrok, izoblikovana so bila temeljna načela, opredeljena družbena vloga staršev in družbenih dejavnikov v otroškem varstvu, njihova akcija pa idejno enotno usmerjena in usklajena. Zasnovan je bil enoten tip, to je »kombinirana vzgojnovarstvena ustanova za otroke vseh starostnih kategorij od dojenčkov do šolarjev, ki je neposredna predhodnica sedanjih predšolskih vzgojnovarstvenih zavodov...« (30 let socialistične predšolske vzgoje, Skupnost VVZ Slovenije). Ta resolucija je potrdila akcije stanovanjskih skupnosti za razširitev otroškega varstva in akcije društev prijateljev mladine, ki so že proti koncu petdesetih let imela v svojih programih poudarjeno skrb za družbeno varstvo predšolskih in šolskih otrok. Tak vrtec je bil tudi od 1957. leta v KS Borovnica, z enim mešanim oddelkom. Prostori so bili na stari železniški postaji. Leto kasneje pa seje preselil v sedanje prostore. Prostori, ki so bili namenjeni za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, so postajali pretesni zaradi naglega razvoja industrije v občini. Na Vrhniki je bil leta 1973 namensko zgrajen objekt, prvi v občini Vrhnika, ki je postal res prijeten dom za predšolske otroke. Glede na povečano stanovanjsko izgradnjo v KS Verd so bile kapacitete že naslednje leto (1974) premajhne, zato je bilo potrebno usposobiti oddelke v prostorih na Tržaški 14. Skupnost otroškega varstva Vrhnika je od ustanovitve dalje intenzivno skrbela za razširjanje možnosti vključevanja čimvečjega števila otrok v družbeno organizirano varstvo in vzgojo ter za izboljšanje prostorskih razmer v VVO. Prevzela je izgradnjo novih objektov in preurejanja prostorov za potrebe predšolske vzgoje in varstva. S sredstvi, ki so jih delovni ljudje vlagali v otroško var-' stvo je bilo v dobrih desetih letih zgrajenih ali preurejenih šest objektov za vzgojo in varstvo predšolskih otrok in s tem pridobljenih okoli 600 mest. V smeri izgradnje in preurejanja objektov so se vključile tudi delovne organizacije, ki so ogromno prispevale za pridobitev novih kapacitet. To je bila Industrija usnja Vrhnika, ki je leta 1976—77 odkupila stavbo v Hribu 1 in jo adaptirala za prostore VVO, nato pa jo je dala v uporabo Skupnosti otroškega varstva oz. Vzgojnovarstveni organizaciji Vrhnika. Urejeni so bili 3 oddelki za 68 otrok, predvsem za potrebe delavcev IUV. V letih 1979—80 je prav tako delovna organizacija DONIT TOZD Fenolit Borovnica ogromno prispevala za izgradnjo vzgojnovarstvenega objekta na Bregu pri Borovnici, prav tako za potrebe delavcev TOZD Fenolit. Zgrajen je bil objekt z dvema oddelkoma za 48 otrok. Vzgojno varstvena organizacija Vrhnika je pridobila: 1) Vzgojnovarstveni objekt na Tržaški 70 (1974) Se bo vrtec v Borovnici sam porušil Vrtec v Borovnici je v dokaj klavrnem stanju. Sploh je najslabši vrtec v naši občini. Več kot sto let stara stavba, v kateri je bilo že marsikaj, kliče po podrtju. In res obstoji nevarnost, da se bo kaj zrušilo, saj bodo zaradi tega iz te stavbe preselili knjižnico. Knjige se bodo preselile, kaj pa otroci, »naše največje bogastvo«? Dejstvo je, da je nujno zgraditi nov vrtec. Akcija je sicer stekla. Tako Krajevna skupnost kot Izvršni svet in občinska skupščina in Skupnost otroškega varstva si prizadevajo najti finančna sredstva za izgradnjo novega vrtca. Na eni od sej Sveta krajevne skupnosti Borovnica smo slišali, da bosta skušala Izvršni svet in Skupnost otroškega varstva zagotoviti okoli dve tretjini denarja, potrebnega za nov vrtec, iz sredstev skupnosti otroškega varstva, ter z denarjem, ki naj bi ga prispevale delovne organizacije iz naše občine. Približno eno tretjino denarja pa bi morali zbrati Borovničani sami s samoprispevkom. Kakorkoli že, vrtec je treba čimprej zgraditi. Vrtec ima vhod na glavno cesto 2) Vzgojnovarstveni objekt Hrib I 3) Vzgojnovarstveni objekt Borov 4) Vzgojnovarstveni objekt Drag«1 5) Vzgojnovarstveni objekt Bregl 6) Prizidek na Tržaški 70 (1980)1 7) Preurejene prostore na Tržašl1 8) Vzgojnovarstveni objekt Log (' Zaradi potreb po vzgoji in varstviK nova oblika dnevnega varstva — m stveni družini. Hkrati z intenzivno rastjo vzgojno«" je tudi vzgojnovarstveno delo vs0 vzgojnovarstvenih ustanovah smo I6 prave na šolo za otroke, ki niso bili^r šole« pa so izpeljali v osnovnih šol^' čela izvajati tudi 80-urni program iP1 Vse te oblike vzgojnovarstvenegi^i vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ^ nevni praksi VVO. V letu 1985 pa je VVO ob strokovfc Vrhnika in SOV odprla oddelek, ki je&! in duševnem razvoju. Prelomnico v delovanju SOV pc < — Zakon o skupnih osnovah sv! — Zakon o družbenem varstvu VVO oblikuje pretežni del celotnh prek Skupnosti otroškega varstva P1 leta 1985 so ti prispevki določeni s sfa nju socialnovarstvenih pravic. Iz skromnih začetkov in slabih tP' stvena dejavnost na Vrhniki lep uspr novarstvenem procesu 784 otrok vP programu priprave na šolo in — 1* ' -L ANTONIJA KUCLER 2. 1. 1896—21. 9. 1942) Antonija Kucler je bila rojena P* Bila je mati desetih otrok. S svd>* torju, z ljubeznijo do domovine?1 junaško smrtjo je postala legeri'2 vzgajala vse svoje otroke. Od iv Antonija in vsa njena družina Njihova hiša na Lesnem brdu /e ga je Antonija z vozom vozila dtn-in spretna, zato jo sovražniki Partizanski kurirji so se rednd' tonija vedno toplo sprejela. Vč£n 1942 se je v hiši Kuclerjevih hčl[ Antonija Kucler je bila dobra ?b uspelo pridobiti kmečke žene, '■>" . zansko vojsko. Zato so jo klica91 Veliko bi lahko Antonija Kuclfl1 1942 so prišli Italijani in obkolir1 bližnji gozd, ker so se kasneje!' • očeta ustrelili na dvorišču, Ani) ' Antonijo Kucler so mučili vei'1 benega odgovora. Vedela je, dtif sovražniku. Do konca vojne je Vi otrok. 21. septembra 1942 jeCn možni jami. 21. julija 1953 pa je bila Ant&k heroja Jugoslavije. VVO Vrhnika je bila poimen<£ predšolske vzgoje v občini VrhP/ živi še med nami kot hrabra m2sl hudih časih vzgojila v dobre inPe Dnevno varstvo (stanje 31. 3.87) Vzgojnovarstvena enota doS Na tesnem so, pa so otroci viH«»ti kljub temu zadovoljni. Dve straniščni školjki za kopico otrok 1) VVE Tržaška 70 2) VVE Tržaška 14 3) VVE Hrib 4) VVE Dragomer 5) VVE Borovnica 6) VVE Breg 7) VVE Log 8) Varstvena družina Vrhnika 9) Varstvena družina Borovnica jp. Skupaj £ S pripravo otrok na šolo se vznija Kucler ustreljena v Graver imenovana za narodnega (Vir: Heroine Jugoslavije) b Antoniji Kucler ob 35-letnici P. leta. Tako Antonija Kucler številnih otrok, ki jih je v tistih le ljudi. rosti vzgojitelji — medicinske sestre. V pomoč so jim varuhi. Za organizacijo dela pa so potrebni še tehnični delavci: kuharice, perice, hišnik, čistilke, za upravno-administrativno in finančno delo pa upravno-administrativno finančni delavci, računovodja, vodje enot in ravnatelj. Skupaj je zaposlenih 105 delavcev. Vsi delavci VVO se zavedajo svoje odgovorne in družbeno pomembne naloge, ki jo opravljajo. Zato dosledno izpolnjujejo vse dane usmeritve v prid otroku in se zavzemajo za take pogoje dela, ki bodo pri delu z otroki omogočili vse večjo kvaliteto vzgojnovarstvenega dela in napredovanje dejavnoti v celoti. VVO je v obdobju intenzivnih priprav za izboljšanje pogojev za opravljanje celotnega vzgojnovarstvenega dela v KS Borovnica. Objekt, v katerem deluje VVE, nima ustreznih pogojev za uspešno delo oz. zagotavljanje otrokove varnosti glede na zdravstveno-higienske razmere, hkrati pa so v teh prostorih tudi težki pogoji dela za delavce. Širšo družbeno skupnost je VVO že zainteresiral ■ in jo bo moral še bolj za razširitev zmogljivosti za otroke, stare do 3. let. VSEBINA IN ORGANIZACIJA VZGOJNEGA DELA Z organizacijo dnevnega življenja v VVO želimo čimbolj upoštevati potrebe zaposlenih staršev. Zato se odpirajo vrata posameznih VVE ob 5.30 in zapirajo ob 16.30. Glede na 42-urni delovnik staršev preživi večina otrok v VVO od 9—11 ur dnevno, kar je za otroka gotovo veliko. Staršev ne more nadomestiti nihče, vendar se delavci v VVO trudijo in izvajajo tak dnevni red, s katerim upoštevajo telesne, duševne in socialne potrebe. Glede na starostne razlike otrok se režim za dojenčke razlikuje od režima starejših otrok. Dnevni red temelji na upoštevanju otrokovih potreb po hranjenju, negi, igri, bivanju na prostem in počitku. Za načrtovanje življenja otrok v VVO upoštevamo vzgojni program. V njem so določeni smotri in vsebine vzgojnih dejavnosti, s katerimi zagotavljamo načrtno, postopno in sistematično vzgojno delo. Pretežna otrokova aktivnost je IGRA. Zato jo vzgojitelji uporabljajo kot vodilno metodo. Otrok se igra v spontanih dejavnostih, po svoji želji, igra se v usmerjenih zaposlitvah, ki jih organizira vzgojitelj. S tem ko se igra, se otrok uči in dela. Za otroke je pomembno vsakodnevno razgibavanje v notranjem prostoru, na igrišču in v naravi. Vzgojiteljice otrokom nudijo razne pripomočke in vsebine, ki otroke vspodbujajo k raznim aktivnostim, s katerimi si urijo spretnosti in utrjujejo telo. Gibanje je tesno povezano z otrokovim razvojem. V predšolskem obdobju otroke vspodbujajo k izraznosti giba, pri katerem sta pomembna ritem in glasba. To je sestavina estetske vzgoje. Vsak dan morajo otroci preživeti čimdalj časa na prostem. Izkoristijo ga za igre na igrišču in sprehode v bljižnjo okolico. Pomembna vzgojna naloga je razvijati OTROKOV GOVOR, MIŠLJENJE IN POMNENJE. Za to je veliko spodbud, ko otrok obnavlja pravljice, zgodbice, pesmice in sam dramatizira. S tem si otrok širi besedni zaklad, ki je podlaga za uspešno delo v OŠ. Ker je otrok čustveno bitje, ta čustva najlaže izraža z risanjem in slikanjem. Otrokova risba je zrcalo njegove duševnosti. Otroke uvajamo tudi v svet glasbe od poslušanja pesmi do vsakodnevnega priložnostnega prepevanja. Ritmična spremljava z raznimi narejenimi malimi instrumenti zelo popestri glasbeno dejavnost. Za otroke od 5. leta dalje organiziramo vrsto telesnovzgojnih aktivnosti, ki so v programu športne značke. To so: izleti v naravo, kolesarjenje, smučanje, plavanje, vodenje žoge, kotalkanje. Znanje smučanja si otroci pridobivajo na Ulovki, znanje plavanja pa ob morju v Valovinah pri Puli. Tu letuje meseca junija okoli 150 predšolskih otrok. Otroke spremljajo vzgojiteljice in drugi vaditelji, za katere poskrbi ZTKO Vrhnika. Vse druge panoge potekajo v okviru programa telesne vzgoje v VVO. S prometno vzgojo uvajamo otroke v spoznavanje pravil prometa, v katerega so vključeni pešci. Pred vstopom v šolo jih morajo obvladovati, da bodo lahko varno hodili v šolo. Otroci dobijo ob zaključku priprave na šolo tudi priznanje in prometno značko. * Otroci od 5. leta dalje so vključeni tudi v aktivnost Ciciban—planinec. Otroci hodijo na daljše izlete in vrhove v okolici Vrhnike. Praznovanja, ki popestrijo življenje v VVO, so zelo priljubljena. Posebno dedka Mraza so otroci zelo veseli. Pustovanje je posebno priljubljeno med vsemi otroki. Ob 8. marcu povabijo otroci svoje mamice v vrtec na prireditev ob njenem prazniku. Tudi drugi prazniki se prisrčno praznujejo: praznik jeseni, teden otroka in vsi domovinski prazniki. Število otrok skupaj doj. predš. skupaj 12 49 225 274 6 — 127 127 3 — 75 75 S 16 111 127 3 — 75 75 2 — 45 45 2 48 48 1 6 — 6 1 7 — 7 35 78 706 784 *nstyo predšolskih otrok povezuje 9ojni proces (Zakon o vzgoji in 0,rok na šolo v letu pred vstopom 'a Programa družbenega varstva 9°jih za vzgojo in izobraževanje 0 na šolo v oddelkih dnevnega vno varstvo in v samostojnih od- na šolo v 8 oddelkih dnevnega 150-urni program v oddelku ' '2 oddelka). Skupaj obiskuje i ^teven dnevnega varstva je Se9u izvajati po letu 1975. Te jeij^-Smrečje, Ligojna, Blatna l98n°troki, prav tako kot 80-urni 5an.87 pa VVO izvaja ciciba-ovniVe urice 123 otrok starih od ostiCa(1 oddelek) in v KS Log (1 vzn '? vseh KS v občini Vrhnika. a '"eiji, v oddelkih do 2. let sta- Vzgojnovarstveni delavci se vsako leto izpopolnjujejo na številnih seminarjih, ki jih pripravlja Zavod za šolstvo OE Ljubljana in drugi organizatorji izobraževanja. Na Pedagoški akademiji v Ljubljani se ob delu izobražuje za smer vzgojitelj predšolskih otrok 6 vzgojiteljic. Na Vzgojiteljski šoli pa za smer varuh predšolskih otrok končujejo šolanje 4 varuhinje. K. P. Miličniki med malčki Tako kot vsako leto, so tudi letosv mesecu maju vse vrtce obiskali miličniki z naše Postaje milice. Na teh obiskih, ki sodijo v redno preventivno in vzgojno akcijo v cestnem prometu, so se miličniki z otroki pogovarjali, kako se morajo pravilno obnašati na cesti, da bodo čimvarnejši. Z njimi so odšli tudi na sprehod in jim praktično prikazali, kje vse pretijo nevarnosti na cesti. Hkrati so naši malčki spoznavali tudi delo miličnikov. Tako sta tisto dopoldne bila z malimi šolarji z vrtca Hrib pomočnik komandirja Boris Peterka in miličnik Bojan Lampreht, ki sta jih popeljala po vrhniških ulicah. Ravno ko sta otrokom razlagala, kje in kako se pravilno in varno prečka cesto, je skupina »odraslih« zakoračila čez cesto kakih dvajset metrov od prehoda za pešce. Lep zgled so jim dali!!!? MED MLADIMI - MED MLADIMI - MED MLADIMI - MED MLADIMI okrogla miza o alternativnih gibanjih v borovnici Alternativna gibanja _ družbena vest Pojem alterantiva v zadnjem času vse bolj polni naše časopisje, vedno teže pa je razumeti njegov pravi pomen, saj ga pogosto srečujemo v prav nemogočih zvezah. Čeprav se o alternativnih — ali bolje — novih družbenih gibanjih veliko govori in piše, pa celovite ocene zanje nimamo, ljudje pa se glede na staro prakso razvrščanja sprašujejo, kaj sploh so alternativna gibanja in v kateri predalček naj jih stlačijo. Oznake »politična gibanja« se branijo sama. Institucionalna jim ne pristaja. Marsikak nezaupljiv črno-beli razčlenjevalec pa bi jim še vedno najraje nataknil kar »naci« predznak. Iz različnih vzrokov in z različnimi nameni smo se zbrali mladi iz Borovnice v sredini maja v osnovni šoli. Nekatere je zani- malo predavanje o noih družbenih gibanjih, drugi so že prišli s trdnim namenom skritizirati vse, kar ni v skladu z njihovim mnenjem, tretje pa je privedlo šokantno dejstvo, da se za organizacijo okrogle mize skriva vodstvo ZSMS, (češ, katerim bedakom se še da ukvarjati s takimi stvarmi), spet četrti so prišli iz dolgočasja. Iz predavanja Petra Jamnikar-ja, ki sodeluje v skupini za duhovna gibanja pri RK ZSMS, smo izvedeli precej o nastanku gibanj, ki imajo samosvoj razvoj. Mladinska organizacija jih je šele pozneje vzela pod svoje okrilje. Nastajala so kot izraz nezadovoljstva nad gospodarsko in politično krizo ter dogmatizacijo politične misli. Od svojih začetkov pa do danes so alternativna gibanja že marsikoga prebudila. Veliko pa je še neopravljenega dela. Tako je mirovno gibanje s Pozdrav prazniku mladih Vrt Ooma JLA je bil premajhen za vse, ki so hoteli skupaj z izvajalci in pripadniki JLA obeležiti dan mladosti in Titov rojstni dan. V dveh urah programa so nastopili: Otroški zbor Doma JLA, recitatorji, najmlajši iz otroških vrtcev, skupina, ki je zaplesala moderni ples — bilo je veliko humorja, zabave, otroške neposrednosti. Skupno sporočilo najmlajših Vrhničanov je sporočilo ljubezni in vdanosti Titovemu imenu, njegovi ljubezni do najmlajših, sporočilo miru in skupnosti. M. A. svojim predlogom za civilno služenje vojaškega roka naletelo na silovit odpor v nekaterih okoljih. Kasneje, ko se je razprava umirila in so si nekateri vendarle vzeli čas za premislek, je dobila drug ton. Ekološko gibanje ima pomembno vlogo pri osveščanju javnosti o onesnaževanju človekove okolice. Strah pred nevarnostmi jedrskih elektrarn je pričujoč, realen (Černobil in druge jedrske elektrarne), zato je tudi akcija za referendum proti njim bila uspešna. Če nič drugega, velja odločitev, da po letu 2000 ne bomo pri nas gradili novih jedrskih elektrarn. Novejšega nastanka je delovna skupina za obdelavo šolskega področja, ki je nastala kot posledica neumnosti in slabe priprave šolske reforme, kar danes priznavajo tudi odločilni družbeni dejavniki. Pri tem ima še posebno mesto pouk STM (samoupravljanja s temelji marksizma) in mirovne vzgoje. Pouk STM je na srednji šoli še najbolj odvisen od učitelja, ki bi moral biti strokovno in humanitarno razgledan ter predvsem ustvarjalen in elastičen. Žal pa največkrat ni tako. Peter Jamnikar je podrobneje razložil tudi delo duhovne skupine. Čeprav je delo skupinsko, pušča prosto pot ustvarjalnosti posameznika. Ukvarjajo se z raziskovanjem različnih problemov v zvezi z duhovnostjo, or-ganizairajo tabor kot poletno šolo duhovnosti, izdajajo svoje glasilo, itd.... Po predavanju se je razvila burna razprava. Beseda pa ni tekla le o alternativi, ampak smo se dotaknili tudi žgočih vprašanj mladinske organizacije v Borovnici. Odkar ni mladinskega kluba, je aktivnost mladih zamrla. Opaziti je nesoglasja med mladimi, kar seveda narekuje temeljit pogovor med nami, še posebej o interesih in njihovem uveljavljanju v okviru mladinske organizacije. KSENIJA HORVAT Lokalna mladinska delovna akcija »Zaplana 87« »Če vidiš smisel svojega dela, potem ti ni težko delati.« Tako je vsaj prepričanje večine tistih, ki so se odzvali vabilu vodstva OO ZSMS Zaplana za udeležbo na lokalni mladinski delovni akciji »Zaplana 87«. Pobuda, da bi na Zaplani organizirali delovno akcijo, je prišla s strani KS. Pokazala se je priložnost, da mladi prispevamo svoj delež pri urejanju pašnikov. In ta ni bil majhen. Predloga se nismo prestrašili, kljub temu, da z organiziranjem takih akcij nimamo bistvenih izkušenj. Akcija je stekla in če jo ocenjujemo po zadovoljnih obrazih ter pohvalnih besedah domačinov, na katerih kmetijah smo delali, ter po besedah tistih mladincev, ki so se akcije udeležili, (»Tudi drugič pridem.«), si upam trditi, da je bila tudi uspešno izpeljana. Ko smo se začeli pogovarjati o sami organizaciji akcije, se nam je zdelo vse precej enostavno. »Potrebno je obvestiti mlade, pa bo.« Toda težave in nerešena vprašanja so se kar sproti vrstila. Najprej je bilo potrebno motivirati mlade. Poslužili smo se prijetno sestavljenih vabil in plakatov. Nismo pozabili povabiti tudi pionirje. Glede delovišča smo se posvetovali z gospodarji kmetij in s KZ Vrhnika. Glede nasvetov pri organiziranju akcije nam je precej pomagala OK ZSMS Vrhnika, ki ima izkušnje že iz podobnih akcij na Pokojišču. Pri organiziranju prehrane se je izkazal Jelko Orel. Na svoje breme je prevzel kompletno oskrbo, tudi prevoze hrane na delovišče. Ker so bile potrebe po delovni sili velike, dela bi bilo celo za več dni, smo s pomočjo OK ZSMS poklicali na pomoč še mlade iz ostalih KS v občjni ter mlade iz OK ZSMS Logatec. Pričakovali smo večji odziv: Iz ostalih OO ZSMS v občini se ni vabilu nihče odzval, z udeležbo pa nas je razveselil sam predsednik OK ZSMS Vrhnika ter 4 brigadirji iz Logatca. Vseh udeležencev na akciji je bilo 35, nekaj od teh tudi pionirjev, ki so pokazali, da jih pri prostovoljnem delu ni podcenjevati. Delali smo na dveh deloviščih, ki sta med seboj precej oddaljeni. To je pomenilo še dodatno težavo. Pri tem nam je priskočilo na pomoč GD Zaplana z organiziranjem nekaterih prevozov. Vsak udeleženec je dobil kapo z napisom ter značke z mirovno vrečko RK Slovenije. Tako smo poskrbeli, da bo vsak udeleženec imel tudi konkreten spomin za svoj trud na akciji, ter opozoriti mlade o prizadevanjih RKS za mir. Ni bilo lahko določiti tudi datuma. Bali smo se muhastega aprilskega vremena, odlašati pa nismo smeli zaradi trave, ki ob spomladanskem dežju hitro zraste. Tako od same pobude pa do realizacije ni preteklo več kot tri tedne. Sobota 25. aprila je bila kot naročena. Lepo spomladansko jutro, zadovoljivo število udeležencev, iz same OO ZSMS se jih je udeležilo precej več kot smo pričakovali, je pregnalo skrbi zadnjih dni. Odpeljali smo se na delovišča in pričeli z delom. Koliko vej in vejic smo pospravili na kupe, koliko drv zložili na prikolico, koliko kvadratnih metrov pašnikov počistili, bi verjetno tudi računalnik težko izračunal. Trdo smo delali ves dan in nismo se osramotili. Zvečer smo se pozabavali na pikniku in preživeli družabni večer ob plesu. Potrebe po takih akcijah na Zaplani so velike. Akcija, ki jo vodi KZ Vrhnika, je velikega pomena, ne samo za tiste kmete, ki so v akcijo vključeni, pač pa tudi za celotno družbeno skupnost. Ta pomen se lahko še zlasti pokaže ob morebitnih naravnih katastrofah ali v vojnem stanju. V sami OO ZSMS razmišljamo, da bi podobno akcijo organizirali že jeseni. Upamo, da lahko tudi v bodoče računamo na vse tiste, ki so pokazali pripravljenost pomagati tako pri organiziranju, kakor tudi z udeležbo. Pričakujemo podporo vseh zainteresiranih institucij v občini. To nam bi olajšalo delo, prepričani pa smo, da bi dosegli še boljše rezultate. DAMJAN SLABE Petkovec 58 61373 Rovte Utrinek z akcije 6 naš časopis maj 1987 STRELSKE NOVICE Za nami je drugo leto delovanja Občinske strelske zveze. Na skupščini, ki je bila konec aprila, smo strelci pregledali delo v preteklih dveh letih in sprejeli naloge za prihodnje leto. Prednostna naloga je izgraditev stališča. Izvoljeni so bili tudi predstavniki družin v organe Občinske strelske zveze. Po skupščini smo podelili priznanje najboljšim ekipam in posameznikom v pretekli sezoni. V občinski ligi je zmagala ekipa OSTO Vrhnika, druga je bila Postaja milice, tretja pa Strelska družina Dragomer. Med posamezniki pa je zmagal Lampret pred Gradišarjem in Gutnikom. Strelska zveza Slovenije pa je na podlagi rezultatov v pretekli sezoni dodelila naziv mojster strelec Bokavšku, Skubisu, Str-moletu in Tomšiču v disciplini trap. Medtem se je začelo že tekmovanje za pokal SZS v trapu. Na prvem turnirju v Novi Gorici sta osvojila dva strelca Dolomitov točke in sicer Strmole za 8. mesto in Tkalec za 11. mesto. Na II. turnirju v Ptuju je bil Strmole 7. in Tkalec 8. V skupni razvrstitvi po dveh turnirjih je Strmole na 5. mestu. Strmole se je udeležil tudi I. začasnega pozivnega turnirja za sestavo državne reprezentance. Pravico nastopa je imelo 18 najbolje uvrščenih tekmovalcev z lanskega državnega prvenstva. Kljub težavam z orožjem med tekmovanjem je zasedel odlično 5. mesto. Drugi turnir bo konec meseca v Novem Sadu. Kaja Rogelj s trenerjem Uspešen začetek atletske sezone Letošnja pomlad je najuspešnejša za mlade vrhniške atlete. Dosegli so nekaj zelo dobrih rezultatov, skupaj vsi pa tudi že nove osebne rekorde. Štirinajstletna Kaja Rogelj pa je že na otvoritvenem mitingu v Ljubljani dosegla nov pionirski republiški rekord. Sto metrov je petekla, čeprav z vetrom v prsi v 12,7 sekunde. Z rezultatom 7,6 sekunde je tudi republiška rekorderka na 60 metrov. Srečali smo jo na vrhniškem stadionu. Z nami je bil tudi tisti, ki je »kriv«, da se Kaja že od 2. razreda osnovne šole ukvarja z atletiko — to je Luka Drašler. Poleg trenerja Drašlerja, ki bdi nad pravilnimi obremenitvami pri treningu, pa Kajo treniera Barbara Torkar. Z načrtnim treningom se je Kaja povzpela v sam slovenski atletski vrh. Je članica republiške reprezentance in je izbrana med sedem najperspektivnejših slovenskih atletov, tako imenovanih »Olimpijski upi« -— to so kandidati za olimpijske igre v Barceloni. Trenira štirikrat na teden in pravi, da se mora za take dosežke zahvaliti obema trenerjema in tudi starši so ji v veliko oporo. Pa še nekaj — Kaja je tudi v šoli odličnjakinja. Rogljeva in Drašler pa nista pozabila pohvaliti tudi druge mlade vrhniške atlete. Tomaž Mikulan (17 let), je tudi republiški reprezentant v skoku v daljino, tudi trenerjev sin Luka je v dobri formi. Perspektivni sta tudi Alenka Bikar in Mojca Mlinar, potem je tu še Brigita Buh, sestri Kalič in še nekatere. Nista pozabila tudi na Klemena Široka in na »ekipo« skakalcev v višino, ki jih trenira Fefer. Ko smo ju še vprašali, kaj si najbolj žeita, sta bila enoglasna. Radi bi obdržali to perspektivno ekipo skupaj, zato pa so poleg individualnih treningov potrebne tudi skupne priprave, ki jih doslej zaradi pičlih denarnih sredstev doslej še niso imeli. Odlični tudi «-v reprezentanci Mesec maj je mesec veselja in mladosti, je pa tudi mesec, poln športnih prireditev. Vsi športniki, ki so pozimi trdo trenirali, pridejo na piano, da bi se pomerili med seboj ter preverili, koliko veljajo. Tako je bil 26. 4.1987 organiziran otvoritveni miting na novo zgrajenem stadionu v Šiški. Obenem je bila to tudi zadnja priložnost za dosego rezultata, ki omogoča nastope v dresu republiške reprezentance. V absolutni konkurenci so člani A. S. Vrhnika dosegli nekaj odličnih rezultatov. Naj omenimo le skok v daljavo, kjer je Tomaž Mikulan prebil magično mejo sedmih metrov, ter si z rezultatom 7,16 m priskočil nastop v slovenski reprezentanci. Kaja Rogelj pa je spet izboljšala rekord SRS na odličnih 12,7 (elektronsko merjeno) in si tako že kot pionirka utrla pot v mlajšo mladinsko reprezentanco. Pri sestavi rezultatov smo upoštevali najboljše dosežke vseh kategorij (članov, mlajših mladincev, starejših mladincev ter pionirjev): ŽENSKE 100m: 1. Rogelj (Vrhnika) 12,70; 2. Lopatic (Brežice) 13,21; 3. Mlinar (Vrhnika) 13,34; 4. Bernot (Trst) 13.39; 5. Krnel (Postojna) 13.37; 6. Bikar (Vrhnika) 13.43. ŽENSKE DALJAVA: 1. Lorbeg 549 (Tr); 2. Rogelj (Vrh.) 541; 3. Predikaka (Žak.) 536. MOŠKI DALJAVA: 1. Bilač (Post.) 738; 2. Šimunič (KI) 730; 3. Mikulan (Vrh.) 716; 4. Kabič (Tr.) 705; 5. Drašler (Vrh.) 680cm. Reprezentanca je odpotovala v Fočo na tradicjonalno partizansko olimpiado, ki je bila od 7. do 10. maja. V zastopstvu Slovenije so se zlasti odlikovale atletinje in atleti. Dekleta so med devetimi ekipami osvojile prvo mesto, fantje pa drugo. Od skupnih štirinajstih kolajn za Slovenijo ji h je ženska vrsta osvojila kar osem, od tega štiri zlate, dve srebrni in dve bronasti. Fantje so zbrali šest kolajn in sicer štiri zlate, eno srebrno in eno bronasto. A. S. Vrhnika je letos v Fočo poslala tri potnike. To so bili Tomaž Mikulan, Kaja Rogelj ter Luka Drašler, ki gaje AZS povabila kot strokovnega sodelavca za skoke. Kaja je bila tretja v teku na 100 m ter z 12.1 zopet postavila nov pionirski rekord SRS. Tekla pa je tudi v zmagovalni štefeti 4 x 100 m. Tomaž, ki je bil letos že drugič v Foči, je gladko zmagal v skoku v daljavo s 6,74. Bil pa je tudi član zmagovalne štafete 4 x 100 m (Kidrič, Mikulan, Tement, Kozuvan), ki je s 43,9 postavila nov rekord iger. JERNEJ FEFER Lep uspeh tekačev Ljubljana je bila 9.5.1987 kot mravljišče, saj je bilo v počastitev dneva zmage mnogo manifestacij ter športnih in kulturnih prireditev. Ena takih je bila tudi štafeta zmage, kjer so tekmovali osnovnošolci. Fantje so tekli 3 x 1000 m, dekleta pa 3 x 600 m. Slednje so dosegle izjemen uspeh, saj so v konkurenci 24 štafet gladko, s 30 metrsko prednostjo, osvojile prvo mesto. Ta uspeh je toliko večji, če povemo, dadolgoprogašice to sezono niso imele svojega trenerja in da so trenirale po navodilih Barbare Torkar, ki trenira šprin-terje. V zmagoviti štafeti so tekle Mojca Kalič, Mojca Mlinar ter Brigita Buh. Upajmo, da bodo dekleta dobila svojega trenerja ter tako nadaljevale svojo uspešno športno pot. Pohvaliti je treba tudi moško štafeto, ki je v močni konkurenci zasedla odlično četrto mesto, kljub temu, da ni nobeden od tekmovalcev obiskoval rednih ,rening0V JERNEJ FEFER Kolesarstvo REKREATIVCI KOLESARJI Vse kolesarje, ki se želijo udeležiti obeh velikih kolesarskih maratonov, to sta — Dakijev maraton, ki bo 14. junija — Maraton Franja, ki bo 22. julija obvešča Kolesarska sekcija, da se lahko prijavijo na ŠD Partizan Vrhnika. Ce bodo v njihovem moštvu, jim bo SD Partizan Vrhnika povrnilo stroške startnine: Gostovanje nogometašev iz Gonarsa Dolgoletno sodelovanje športnikov iz Vrhnike in pobratenega Gonarsa se je nadaljevalo z nedavnim gostovanjem italijanskih nogometašev na Vrhniki. V prijateljski tekmi so zmagali domačini z 2:1 z goloma razpoloženega Arharja. Naslednjič se bodo srečali v Gonarsu. M. A. 23. planinski tabor MO PD Vrhnika - Log pod Mangrtom 87_ MO PD Vrhnika bo letos organiziral taborjenje v bližini Loga pod Mangartom, ki leži na začetku doline Koritnice. To je najbolj zahodna dolina, ki se zajeda v osrčje Triglavskega narodnega parka, obdana z veličastnimi zidovi Mangarta, Jalovca in Loške stene. Pogled v Koritnico spada med najlepše alpske dolinske panorame. Naselje Log pod Mangartom (oddaljeno 10km iz Bovca) je razdeljeno na Spodnji in Zgornji Log, oba skupaj papredstavljata enega najlepših urbanistično arhitektonskih spomenikov v Triglavskem narodnem parku. Za Log so značilne strnjeno grajene hiše ob cesti, ki gre iz Bovca čez Predel na Koroško, oblikovane pa so v značilnem alpsko-bovškem stavbnem izročilu. V bližini kraja je veliko kulturnih in zgodovinskih spomenikov kot na primer: — vojaško pokopališče iz 1.svetovne vojne — grobišče NOB — župna cerkev Sv. Štefan iz 18. stoletja. Njeno največjo vrednost predstavljata stropna oblika in kvalitetna gotska plastika. Taborni prostor bo blizu glavne ceste in dostopen z osebnimi avtomobili. Čas taborjenja: 1. — 10. avgust 1987 Cena: 30.000,- Vodstvo tabora: Pri vodenju tabora bodo sodelovali naslednji mladinski vodniki: Mirko Malneršič, Janez Rožmanec, Jože Verbič, Janko Verbič, Janko Jerebic, Tomaž Štular. Program tabora: — možni izleti: Mangart (2678m), Kotovo sedlo (2138m), Svinjak (1637m), Jerebica (2125m), Možnica (877m), Veliki vrh-Rombon (2208m), Kanin (2587m), Prestreljenik (2499m), Predel (1156m), Bavški grintavec (2344 m). — ostale aktivnosti: obisk planšarije, ogled kulturnozgodovinskih spomenikov, večeri ob tabornem ognju, itd. Informacije: Vse informacije v zvezi s taborjenjem dobite v društveni pisarni (Cesta gradenj 1), vsak četrtek od 20. do 21. ure. Podatke o odhodu in pobiranju opreme bodo udeleženci dobili na sestanku udeležencev, ki bo v mesecu juliju in o katerem bodo udeleženci pravočasno pismeno obveščeni. Preizkusna tura je za vse udeležence obvezna. Organizirali jo bomo v mesecu juliju in sicer na Krn. Prijave: Prijavite se lahko v pisarni Planinskega društva Vrhnika, Cesta gradenj 1, vsak četrtek do 16. 7.1987 od 20. do21. ure. Prijavijo se lahko vsi, ki so starejši od 10 let in so za tabor kondicijsko sposobni. Pogoj za udeležbo je tudi plačana letna članarina, ki jo lahko poravnate vsako sredo od 18. do 19. ure v društveni pisarni. Notranjski pokal 1987 Tekmovanje za NP se je v letošnjem letu nekoliko zavleklo, saj je bilo prvič izvedenih za posamezne kategorije preko 10 tekmovanj. Prav tako sta bila prvič v zgodovini NP izvedena dva superveleslaloma in to na smučišču v sosednji republiki Hrvatski, Tršču. V NP je sodelovalo 10 društev s preko 350 tekmovalci. V točkovanje so vštete po tri najboljše uvrstitve VSL, SL in najboljša v SVSL (superveleslnlom). REZULTATI NP PO KATEGORIJAH Cicibanke: 1. Dolenc Sabina 150, Vrhnika; 2. Skočir Petra 105, Vrhnika; 3. Mišvelj Jasna 100, Vrhnika; 4. Rotar Katja 75, Pivka; 5. Posavec Lidija 66, Vrhnika; 6. Kavčič Simona 58, Vrhnika. Cicibani: 1. Barbo Matevž 150, Vrhnika; 2. Miklič Tadej 120, Vrhnika 3. VadnjalTine 105, Postojna, 6. MattiasDani 65, Vrhnika; 7. Jerina Andrej 62, Vrhnika; 8. Langenvalter Aleš 48, Vrhnika; 9. Borko Jernej 43, Vrhnika. Mlajše pionirke: 1. Suhadolc Mojca 170, Vrhnika; 2. Gruden Eva 160, Vrhnika; 3. Kokalj Katja 130, Logatec; 6. Žibert Urška 66, Vrhnika. Mlajši pionirji: 1. Sluga Boštjan 175, Vrhnika; 2. Matičič Robert 132, Postojna; 3. Petere Slavko 109, Pivka; 8. Petrič Edo 59, Vrhnika; 9. Sečnik Tomo 42, Vrhnika. Starejše pionirke: 1. Zupan Saša 175, Vrhnika; 2. Oblak Ana 160, Vrhnika, 3. Petrovčič Karmen 115, Logatec. Starejši pionirji: 1. Furlan Peter 175, Vrhnika; 2. Gruden Aleš 160, Vrhnika; 3. Sečnik Peter 120, Vrhnika; 6. Drofenik Boštjan 73, Vrhnika; 8. Kočevar Klemen 45, Vrhnika. Mlajše mladinke: 1. Zupan Darja 175, Vrhnika; 2. Šuštaršič EVa 130, Logatec; 3. Žitko Barbara 90, Postojna; 6. Rijavec Nataša 71, Vrhnika. Mlajši mladinci: 1. Barbo Janez 170, Vrhnika; 2. Sluga Matjaž 160, Vrhnika; 3. Požar Fredi 122, Vrhnika; 4. Kuhar Aleš 90, Vrhnika. Uvrstitev društev Notranjske tekmovalne skupnosti za leto 1986—87:1. Vrhnika 5.124, 2. Logatec 1.337, 3. Pivka 1.100, 4. Postojna 942, 5. Snežnik II. B. 710, 6. Koper 133, 7. Loška dolina 124, 8. Sežana 122, 9. Portorož 73, 10. Mašun 47. Prvaki Not. tekm. skupnosti (priloga). Vsi ti uspehi niso rezultat minule sezone, so plod kvalitetnega dela v Smučarskem društvu že vrsto let nazaj. Prav od kvalitete ter usmeritev in odločitev so v največji meri odvisni rezultati ter vse dejavnosti Društva v telesni kulturi občine. »Od tod tudi ogromne razlike med posameznimi društvi. Te razlike so posledica vodenja oz. reševanja problemov športnih društev, tu je večno pomanjkanje kvalitetnih strokovnih kadrov ter spremljajočih finančnih sredstev. Prav ta dva problema najbolj ogrožata nadaljnji obstoj društva, kljub temu, da več kot polovico stroškov, ki nastanejo z dejavnostjo SD Vrhnika, preskrbijo sami člani društva preko celega leta. Vemo pa, da to ni dovolj, in da so sredstva, kijih dobimo od družbe, vsak dan bolj skopa, tako da je že ogrožen obstoj take dejavnosti. Zato bi združeno delo Vrhnike moralo prisluhniti težavam SD Vrhnika in mu pomagati, da svoje delo nadaljuje in s svojo dejavnostjo zadovolji interese delovnih ljudi tudi na področju smučarskega športa. Društvo je lahko s svojimi strokovnimi kadri gonilna sila za razvoj množične zimske rekreacije ter izgradnjo naprav na našem zimskem športnem središču Ulovka. Vsa ta hotenja članov SD pa so močno ogrožena, zato pričakujemo, da nam boste prisluhnili in nam po svojih močeh pomagali! KAT. DISCIP. PHIIMEK IME KLUB KRAJ TEKMOV. DATUM TEKMOV CE SL DOLENC SABINA VRH LOGATEC 7. 2 1987 CE VSL PEČEK PETRA LOG ULOVKA 28. 2 1987 Ct ;; SL BARBO MATEVŽ . VRH LOGATEC 7. 2 1987 CI VSL VADNJAL TINE POS ULOVKA ?8. 2 1987 MPE SL GRUDEN EVA VRH TRŠČE 15. 3 1987 MPE VSL SUHADOLC MOJCA VRH ULOVKA 28. 2 1987 MPE SV SUHADOLC MOJCA VRH TRŠČE 14. 3. 1987 MPI SL SLUGA BOŠTJAN VRH TRŠČE 15. 3. 1987 MPI VSL SLUGA BOŠTJAN VRH ' ULOVKA 28. 2. 1987 MPI SV SLUGA BOŠTJAN VRH TRŠČE 14. 3. 1987 SPE SL ZUPAN SAŠA VRH TRŠČE ■ 15. 3. 1987 SPE VSL OBLAK ANA VRH TRŠČE 14. 3. 1987 SPE SV ZUPAN SAŠA VRH TRŠČE 14. 3. 1987 SPI S L VUGA SIMON PIV TPŠČE 15. 3. 1987 SPI VSL FURLAN PETER VRH TRŠČE 14. 3. 1987 SPI SV GRUDEN ALEŠ VRH TRŠČE ■ 14. '3. 1987 MME SL ZUPAN DARJA VRH TRŠČE '< 15. 3. 1987 MME VSL ZUPAN DARJA VRH TRŠČE 14. 3. 1987 MME SV ZUPAN DARJA ' VRH' ' ' TRŠČE' ' ' ■ ' ' 14. 3. Uspeh balinarjev Upokojenci Vrhnike so se udeležili balinarskega tekmovanja Ljubljanske regije. Sodelovale so najboljše ekipe iz 9 občin Ljubljane, Notranjske in delno Gorenjske. Naši igralci so dobro igrali z upokojenci Bežigrada in Šiške. Do finala so porazili še tekmovalce Domžal. V borbi za prvo mesto pa so izgubili z ekipo občine Ljubljana Center. REZULTATI: 1. Ljubljana — Center, 2. Vrhnika, 3. Domžale, 4. Šiška . Vrhniko so zastopali: Ciril Grom, Ivan Selec, Ivan Cafuta, Ivan Petrovčič in Ivan Samardžič. Preko žime smo ustanovili tudi žensko sekcijo balinarjev, ki je že začela s treningi. Moški igralci pa jih bodo poučevali o veščini tega športa. Naloge balinarske sekcije v letu 1987: Barvanje ograj in mrež okoli igrišč, obnova lesenih oblog sten; predelava omare za krogle; nakup krogel in športnih majic; nakupi vitrine in ureditev prostora za dosežena priznanja. Denarna sredstva za to bo prispevalo Društvo upokojencev, nekaj pa tudi iz denarja za rekreacijo. KAREL STIREN Z ligo obdržati j kvaliteto_j Namiznoteniško društvo iz Rakeka je po daljšem času spet organiziralo prvenstvo Notranjske v namiznem tenisu za mlajše in strejše pionirje. Po dve ekipi so prijavili klubi iz Rakeka, Logatca in Begunj, po tri pa Vrhnika in Podpeč — Preserje; ekipa iz Loga-Dragomerja je nastopila med starejšimi pionirji. Med Vrhničani so vidnejši uspeh dosegli starejši pionirji, ki so se uvrstili v finale, kjer pa jih je premagala prva ekipa Rakeka s 3:0. V konkurenci posameznikov pa je bil v isti kategoriji T. Srećković 3. po zmagi z 2:1 nad Debevcem jz Podpeč i—Preserje. V ostalih kategorijah tekmovalci iz naše občine niso imeli opaznejših rezultatov. Ker pa je pri nas že nekaj let namiznemu tenisu posvečena premajhna pozornost, so ti dosežki kar pričakovani. Prvenstvo je bilo tudi priložnost za srečanje namiznoteniških mentorjev. V sezoni 1987-88 naj bi tako po njihovem dogovoru začeli z Notranjsko ligo tur-nirskega tipa. Tako bi namizni tenis obudil iz otopelosti, obenem pa bi dvignili kvaliteto in zadržali kontinuiteto razvoja najmlajših tekmovalcev. Ce se želi notranjski namizni tenis spet vrniti na pozicije, ki jih je imel pred leti, mu je potrebna nadaljnja izgradnja, saj ima dovolj kvalitetno pionirsko bazo. M. A. tradicionalni tek po mejah ks drenov grič-lesno brdo 165 sodelujočih Športni delavci športnega društva Dren iz Drenovega griča so spet organizirali tradicionalni tek Po mejah KS Drenov grič Lesno brdo in tako obeležili svoj praznik. Nastopilo je 165 tekmovalcev in tekmovalk, razdeljenih v 14 kategorij. Sodelovali sotudi tekači iz Izole, Portoroža, Hotedr-šice, Spodnje Idrije, Dolskega, Ribnice, Novega mesta in od drugod. Značilen za ta tek je nastop najmlajših in najstarejših. Najmlajši so še enkrat dokazali, da Vrhnika ima mlade in nadarjene atlete, ki imajo radi to vrsto športa. Odgovorni ljudje, ki v občini skrbe za šport, pa bi ta mladi potencial morali prav sprejeti. Strelci Vrhnike najboljši v LAO Na letošnjem prvenstvu LAO v streljanju za starešine, ki je bilo na strelišču Mlake pri Vipavi, je nastopilo 15 ekip iz vseh vojašnic tega območja. Vrhničani so tudi tokrat dokazali, da nimajo tekmeca v LAO. Njihova je bila zmaga v skupnem seštevku, osvojili pa so še dve prvi mesti: v streljanju s snajperjem (Rudnički, 87 krogov) in v streljanju z avtomatsko puško (Ivanišević, 202 kroga); v streljanju s pištolo je bil Babic tretji (247 krogov), Ignjatović pa je v streljanju z avtomatsko puško osvojil 4. mesto (160 krogov). SKUPNO: 1. Vrhnika 1352, 2. Maribor 1305, 3. Ajdovščina 1253. Ivanišević 214 krogov! Na nedavnem odprtem prvenstvu Zagrebškega armadnega območja v streljanju so sodelovali tudi strelci iz vojašnice Ivan Cankar z Vrhnike. Nastopili so z dvema ekipama in so v konkurenci 61 ekip vojnih pošt, strelskih družin, ekip ZRVS in organov za notranje zadeve osvojili 11. (prva ekipa) in 22. mesto (druga ekipa). Ti uspehi pa so ostali v senci odličnega rezultata Slobodana Ivaniševića iz prve ekipe v streljanju z avtomatsko puško. V malem meču je »zadel« 214 krogov (rafalno od 300 možnih) in prepričljivo osvojil 1. mesto. O vrednosti tega rezultata še najbolje govori podatek, daje vsak rezultat okrog 200 krogov izreden in da ga dosežejo samo najboljši strelci z avtomatsko puško. 214 krogov Slobodana Ivaniševića je svojevrsten rekord, ki bo še dolgo predstavljal cilj strelcem z avtomatsko puško. M. A. Partizanu šesta krona Navijači naših najpopularnejših klubov Partizana, Crvene zvezde, Dinama in Hajduka so tudi letos organizirali tradicionalni turnir v malem nogometu. Turnir je letos slavil 10-letnico, na spisku zmagovalcev pa sta samo »Partizan« (5-krat) in »Hajduk« (4-k>at). Ti dve ekipi sta se letos srečali že v prvem krogu. Zmagali so navijači Partizana po streljanju sgJg metrovk. »Dinamo« je brez težav premagal ekipo »Crvene zvezde« in prvič prišel v finale. To finale je bilo zanimivo in izenačeno. Po neodločenem rezultatu v regularnem detu tekme so sedemmetrovke odločile zmagovalca. Taje bi[ponovno.»Partizan«,' kj je imel bolj prisebne strelce in je tako že šestič zmagovalec turnirja. MAJ 1987 naš časopis 7 Mantova - spodbuda za sodelovanje Zaposleni v MERCATOR-HOTELI-GOSTINSTVO, TOZD Hotel MANTOVA z Vrhnike se zahvaljujemo dobaviteljem, ki so 6. maja na dan občinskega praznika, sodelovali na RAZSTAVI DOMAČIH JEDI v MANTOVI. Ti so KMETIJSKA ZADRUGA Vrhnika, ŽITO Vrhnika, DROGA Vrhnika, PIVOVARNA UNION Ljubljana, SLOVIN Ljubljana, DANA iz Mirne, KMETIJSKI KOMBINAT Vipava, FRUCTALOVTOZD ALKO Ljubljana in RADENSKA. Zahvaljujemo se tudi naslednjim gospodinjam, ki so s svojimi lepimi in okusnimi jedili omogočile tako lepo razstavo: 1. Rodošek Zinka z Vrhnike, 2. Kokot Marica z Verda, 3. Kogovsek Cilka z Vrhnike, 4. Ogrin Lojzka s Stare Vrhnike, 5. Verbič Pavla z Vrhnike, 6. Mesec Majda izZaplane, 7. Kavčič Anica z Vrhnike, 8. Novak Marija iz Sinje Gorice, 9. Dolenc Malči z Vrhnike, 10. Zalaznik Francka z Vrhnike, 11. Horvat Her-mina z Vrhnike, 12. Gruden marija z Vrhnike, 13. Šinkovec Tončka z Vrhnike, 14. Japelj Ančka z Vrhnike, 15. Žila več Marija z Vrhnike, 16. Jerina Pavla z Vrhnike, 17. Fortuna Julka iz Podlipe, 18. Brenčič Francka z Vrhnike, 19. Pivk Marija iz Zaplane Nad obliko in okusom pripravljenih jedi je bil izredno navdušen tudi Pavle Hafner iz Škofje Loke, avtor knjige TA DOBRA, STARA KUHA, ki se mu za sodelovanje prav tako zahvaljujemo. Hvala tudi Andreju Verbiču in njegovi folklorni skupini BISTRA ter Almi štrumberger in njeni skupini mladih deklic za njihov prijeten nastop. Žal nam je le.da je prireditev zagrenilo izginotje dragocene, stare kuhar2 ske knjižice NOVE KUHARSKE BUKVE iz leta 1900. Ker nam je kot piredite-Ijem zelo neprijetno, lepo prosimo prisvojitelja, naj po pošti, brez podpisa, vrne knjigo Tončki Šinkovec, Na klancu 13, Vrhnika. Ob tej priložnosti izrekamo svojo zahvalo tudi Marinki Furlan s Stare Vrhnike, ki je v mesecu aprilu vodila v MOČILNIKU tečaj za pripravo jedi iz soje, Marti Rijavec, ki je ob zaključku obogatila večer z informacijo o soji, tečajnicam, ki so s svojo prisotnostjo poleg pridobivanja znanja tudi pridno pomagale, da je razstava in pokušnja uspela, in pa simpatičnemu ansamblu DOMINO, ki je brezplačno poskrbel za prijetno zabavo. Ob organizaciji SRBSKE KUHINJE je na vseh petih večerih pomagala iskati neznane—znane goste in s svojo prisrčnostjo popestrila prireditev Mirjam Suhadolnik — tudi njej hvala. Ko je 16. maja letos, na pobudo TURISTIČNEGA DRUŠTVA, potekala v Močilniku OČIŠČEVALNA AKCIJA, se je tam zbralo 30—40 udeležencev, članov Turističnega društva, mladine, spačkarjev, ribičev, smo lahko pripravili kosilo, za katerega so brezplačno poskrbeli mesarji iz M-Preskrbe Vrhnika — hvala. Še in še bi lahko naštevali in se zahvaljevali, saj je bilo lepega, poslovnega sodelovanja izredno veliko, zato naj tisti, ki jih nismo našteli, ne zamerijo, ker smo omenili le to zadnjo akcijo, člani kolektiva pa vemo za vse, tudi prejšnje in smo vsakemu, ki je kakorkoli sodeloval, posebej hvaležni pa gostom, ki se radi udeležujete naših prireditev in vsakodnevno obiščete naše gostinske prostore. Sedaj pa še povabilo za novo sodelovanje! Na parkirnem prostoru med Mantovo in KEGLJIŠČEM bi ob sobotah ali nedeljah dopoldan radi realizirali zamisel Slavka Česna in organizirali BOLJŠI TRG — SEJEM. Vabimo vse, ki se za to zanimate, da se oglasite v recepciji hotela osebno ali po telefonu 751-370. Člani KOLEKTIVA HOTELA MANTOVA Vrhnika KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA Opekarska 55, \ rimi U Odbor za medsebojna delovna razmerja Komunalnega podjetja \rhnika objavlja prosta dela oziroma naloge: 1. stroškovno knjigovodstvo 2. VODOVODNOINŠTA1.aterska okla i. strojno-kuucavniCarska dela Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: pod I: Ekonomski tehnik in 6 mesecev delovnih izkušenj pod 2: K V vodovodni instalater in 6 mesecev delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu / pod 3: K V strojni ključa v ničar, 6 mesecev delov ni h izkušenj, izpit iz varstva pri delu Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas / dvomesečnim poskusnim delom. Prijave / dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov podjetja \ I 5 dneh po objavi. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VRHNIKA RAZPISUJE za šolsko leto 1987/KN NASLEDNJE KADROVSKE ŠTIPENDIJE; — 4 ŠTIPENDIJE ZA UČITELJA RAZREDNEGA POUKA — I ŠTIPENDIJO ZA UČITELJA GLASBENEGA POUKA — 2 ŠTIPENDIJI ZA UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE - I ŠTIPENDIJO ZA UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA — I ŠTIPENDIJO ZA UČITELJA TEHNIKE IN LIKOVNE VZGOJE. Prosilci morajo predložiti prijavo /a štipendijo na obrazcu SPN — I, /adnje šolsko spričevalo in potrdilo o vpisu. Prijave sprejemamo do M. avgusta 1987'. Kandidati naj prijave z dokumenti pošljejo ali se osebno /glasijo na naslov: DS SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE SIS OBČINE VRHNIKA OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VRHNIKA VRHNIKA. Cesta (.. maja I. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v .10 dneh po končanem zbiranju prijav. Opozarjam osebo, kisi je ua i a/slavi domačih jedi v Mantovi neupravičeno sposodila starejšo kuharsko knjigo, da mi jo vrne! V nasprotnem primeru bom objavil, kdo si. Slavko Šinkovec Na klancu 13 Vrhnika ali hotel Manična Enosohno stanovanje ali garsonjero na Vrhniki /a dalj časa išče mlad pat brez otrok. Ponudbe na telefon (Oni) 72.1-162 zvečer. Ptepo\edujem vsako motenje posesti in odtujevanje ncpieniičnin in piemicnin iz moje lastnine. Opozarjam pred nakupom in prejemom darila! Marija Bi/jan (19.11) LesnO hrdo I 7 Vrhnika IŠČEMO KUHARICO Al I KUHARJA 7S2-460 GOSTILNA SIMON Tel J Podjetje za ptt promet Ljubljana n.sol.o., Ljubljana TOZD Ptt Vrhnika, n. sol. o., VRHNIKA Komisiju za delovna^ u zmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: — dostavljanje PTI pošiljk na območju pošt Vrhnika, Korov niča, Preserje in Horjul. Kandidati morajo poleg / zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana osnovna šola, — vo/niški izpit B kategorije ali prei/kus znanja za vožnjo kolesa s pomožnim motorjem, — poskusna doba 3 mesece. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v I 5 dneh na naslov TOZD Ptt Vrhnika, Na Klisu I 1. Na osnovi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS.Što . .VK!). 5N. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvi SRS ter s. in 9. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev \ zajemnosti delavec v, zaposlenih pri zasebnikih, objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika 10. NATEČAJ ZA PRIDOBITEV POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI Nalečajna vsota je 17.700.000 din Sredstva so namenjena za nakup, gradnjo ali prenovo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš. Pravico do posojila imajo delavci, zaposleni pri občanih, ki / osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo dejavnost (zasebniki) in ki združujejo 2,695 BOD v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika za namene vzajemnosti. Delavci lahko pridobijo posojilo, Če: — namensko varčujejo najmanj 2-1 mesecev oziroma so že pridobili bančno posojilo na osnovi namenskega varčevanja, — niso sami ali njihovi družinski člani lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše, — niso sami ali njihovi družinski člani Istniki počitniške hiše, ki presega 50kv.m površine, — predložijo predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo, — predložijo gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi del, — predložijo potrdila o skupnih dohodkih gospodinjstva, — predložijo izjavo,o skupnih, doslej pridobljenih posojilih Višina posojila, ki ga delavec lahko pridobi iz združenih sredstev, je odvisna od višine dohodka na družinskega člana in znaša: TABELA Vsota vseh posojil ne sme presegati: — 60% predračunske vrednosti stanovanjske hiše v individualni gradnji, — 75% predračunske vrednosti stanovanjske hiše v z zadružni gradnji, — 80% predračunske vrednosti etažnega stanovanja. Pri izračunu višine možnega posojila se upošteva največ 90kv.m površine in 2 10.000 din/kv.m. Posojilo bo odobreno za največ 19 let po 5 obrestni meri. Doba vračanja posojila je odvisna od višine dohodka na družinskega člana. Obrestna mera se po 5 letih odplačevanja poviša še za 12,5% po 10 letih pa še za 12,5%. Razpis traja do 2j). 6. 1987. Vloge za pridobitev posojila vložite na Obrtno združenje v razpisnem roku na posebnem obrazcu, ki ga dobite na LB Gospodarski banki, enota na Vrhniki, zraven pa je treba priložiti — gradbeno dovoljenje, — izpisek iz zemljiške knjige, — dokazilo o namenskem varčevanju, — potrdilo o skupnem dohodku (Od vseh zaposlenih družinskih članov), — potrdilo o skupnem gospodinjstvu, — izjavo o že odobrenih kreditih (obrazec se dobi hkrati z obrazcem za vlogo). Delavci, ki jim bo odobreno stan ovan jsko posojilo, bodo sklenili posojilno pogodbo z Ljubljansko banko, Stanovanjsko-komunalno banko v Ljubljani, ki bo pred sklenitvijo pogodbe preverila kreditno sposobnost prosilca in v primeru pozitivne rešitve zavarovala plačilo. Vrhnika, maj 1987 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST VRHNIKA Strokovna služba DO EMONA IPKO. p. o. Kamnik pod Krimom 142 61352 Preserje Smo majhna delovna organizacija, z mladim kadrom in velikimi možnostmi za razvoj. Iščemo strokovnjake, ki so pri tem razvoju pripravljeni sodelovati in s svojo kreativnostjo prispevati k svoji uveljavitvi in uveljavitvi delovne organizacije. Zato vabimo strokovnjake z visoko ali višjo šolo strojne oz. kemijske smeri, ki bi radi delali na področju razvoja, konstrukcije ali tehnologije, da se zglasijo v naši kadrovski službi ali pokličejo po telefonu 766-092. Hkrati objavljamo ludi naslednja prosta dela in naloge: — delovodja orodjarne pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe 3 leta delovnih izkušenj 2 meseca poskusno delo — delovodja proizvodnje poliestra pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe kemijske, ličarske ali kovinske smeri nad 3 leta delovnih izkušenj 2 meseca poskusno delo — ključavničarja pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe 2 leti delovnih izkušenj 2 meseca poskusno delo — plastikarja (2 delavca) pogoji: IV. stopnja kemijske, kovinske ali ličarske smeri 2 leti delovnih izkušenj 2 meseca poskusno delo — pomožnega plastikarja — pogoji: II. stopnja (PK) kemijske, kovinske ali ličarske smeri oz. delavec brez poklica z možnostjo priučitve nad 6 mesecev delovnih izkušenj' poskusno delo 1 mesec Za objavljena dela in naloge sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas s pogojem uspešno opravljenega dela. Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO EMONA IPKO, Kamnik pod Krimom 142, 61352 Preserje, 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Tehniški muzej Slovenije išče več pogodbenih delavcev za čuvajsko službo v muzeju v Bistri. Delovni čas: sobota, nedelja in prazniki ves dan: med tednom po dogovoru Pogodbo o delti bi sklenili za določen čas. Informacije v muzeju v Bistri, telefon 75 I-422 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega !: ;< S?: Ivana Božiča se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu podarili cvetje. Vthnika, Vet d. Borovnica. Ljubljana, Mežica, JJa-votnik Žalujoča Ani r otroki ZAHVALA Ob izgubi najmlajšega sina in brata Slavka Jarca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za i/kazano sočustvovanje. Posebna zahvala sodelavcem Kamnoloma Verd za požrtvovalno pomoč. Zahvaljujemo se tudi dr. Rožmančevi-Drašlcrjevi. Lepa hvala tudi gospodu dekanu, pevcem za občuteno odpete pesmi in govornikoma. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Vsi Jarčevi ZAHVALA Oh boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče in tete Marije Murovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji poklonili vence, jo obsuli s cvetjem, nam izrazili sožalje ter jo jx>spsremili na njeni zadnji poti in za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Enako se zahvaljujemo Jelki Gladek za nesebično pomoč med boleznijo, tov. Ivanki Gunstek pa za poslovilne besede. Prav posebna zahvala dr. Popit — Stanovnik Mariji za njeno pomoč in obiske na domu. Enako gospodu duhovniku za lep obred ob slovesu. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: mož Drago, hči Majda, zel Mirko, vnuka Dragica in Lado, nečakinja Anica Britovšek / možem dr. Marjanom in ostalo sorodstvo. Vrhnika, Ljubljana, Doinci ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta,dedi-ja, brata, strica Avgusta Slabeta se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, denarno pomoč in darovano cvetje. Zahvala pevcem za zapete žalostinke in Ribiški družini Vrhnika za spremstvo in poslovilne besede na njegovi zadnji poti, ter gospodu župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki sle ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žena Ivanka / družino ZAHVALA Ob snuti naše drage sestre Ivanke Malovrh i/ Smrečja se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje in nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali. Posebno se zahvaljujemo osebju v domu upokojencev Vrhnika za nego v zadnjih dveh letih, gospodu dekanu in kaplanu z Vrhnike za duhovno tolažbo * težki bolezni, GD Podlipa Smrečje za prevoz v Jsentjošt k zadnjemu počitku, sosedom za po-giehna opravila ter župniku iz Šentjošta za lepo opravljen obred. Zahvala pevskemu zboru. Hvala vsem, ki ste jo spiemili na zadnji poti in ji darovali cvetje. Žalujoči bratje in sestri ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Antona Kavčnika se iskreno zahvaljujemo vsemSoroduikom, prijateljem in znancem, ki so ga tako množično pospremili do preranega groba, /a cvetje, izrečeno sožalje m drugo pomoč. Posebno se zahvaljujemo (iasilskemu diuštv u Log, Zdiuzenju šoferjev in avtomehanikov, KS 1 og za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in tople besede slovesa. Hvala tudi župniku za njegovo spremstvo in slovo. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti moža očeta in brata Franca Široka st. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu pomagali med njegovo boleznijo m vsem. ki s,, se jioslovili od njega. Posebej se zahvaljujemo predstavnikom OO Z.Z.B-NOB. Skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij Vrhnike. Iskrena hvala za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. /.ena Ivanka, sinova Iranci in Branko z družinama in sestre Ivanka i možem Vrhnika, 28. 5. 1987 ZAHVALA Ob izgubi naše dobre mame. stare mame in babice Ivane Peršin — Peršinove mame z Brega pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, posebno pa se zahvaljujemo dr. Petrovčiču. ki ji je s svojo požrtvovalnost jo in humanostjo lajšal bolečine do zadnjega dne. Hvala vsem za darovano cvetje in vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti: hvala borovniškim pevcem, ter g. župniku za lepe, ganljive besede ter Društvu upokojencev Borovnica in vsem. ki ste nam ustno ali drugače iztekli sožalje. Vsem Še enkrat iskrena hvala Peršinovi ZAHVALA Ob boleči izeuhi očeta Franca Langenvalterja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem m znancem /a izračeno sožalje in darovano cvetje. Najlepša hvala g. dekanu za duhovni obred in pevcem IUV za odpete žalostinke. Prisrčna hvala tudi zdravnici Peršičev i. Vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. se še enkiat iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi ZAHVALA mik Ob boleči i/gubi našega dragega sina. brata in strica lp& d? Janka Božiča . se zahvaljujemo vsem. ki so ga pospremili na zadnji poti. izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo vsem sodelavcem IUV za denarno pomoč, pevcem IUV, tov. Peti iču/a poslovilne besede, gospodu dekanu za opravljen obred. Posebna zahvala gre družinama Sulic in Kozel za pomoč in tolažbo v najhujših trenutkih. Vsi njegovi RAZPIS ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA ŠOLSKO LETO 1987—88 Samoupravni organi za štipendiranje v občini Vrhnika razpisujejo štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju. /a štipendijo iz združenih sredstev in razliko h kadrovski štipendiji lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1986 ni presegel 60 % poprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1986 — 73.476 din. Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi od kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke od kata-' sirskega dohodka, se ta upošteva enako kot za druge oblike socialnovarstvenih pomoči v občini. Prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev bodo imeli kandidati: — ki so vključeni v izobraževanje v naravoslovno tehničnih usmeritvah in drugih razvojno prioritetnih usmeritvah in drugih razvojno prioritetnih usmeritvah, ki so jih v občinah sprejeli samoupravni organi štipendiranja; seznami teh bodo objavljeni v lokalnih glasilih in izobešeni na oglasnih deskah strokovnih služb za štipendiranje v občinah: — ki se izobražujejo za kmetijske poklice, — iz družin, ki so v slabšem socialno-ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, — z bolišim učnim uspehom, — katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi (mnenja o tem posredujejo službe poklicnega usmerjanja). V občini svojega stalnega bivališča, učenci in študenti iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, imajo pravico zaprositi za razliko h kadrovski štipendiji v občini, kjer imajo kadrovsko štipendijo. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oz. dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na navedenem območju. Sveti vzgojnoi/obraževalnih organizacij lahko predlagajo za štipendijo iz združenih sredstev učence in Študente, ki s svojim izrazito nadpoprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Ti kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani niso plačali davka od skupnega dohodka ohčanov. Kandidati za štipendijo morajo prijavi oz. vlogi za štipendijo priložiti: — potrdilo o vpisu — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih — izjavo organizacij združenega dela in drugih štipenditorjev, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena — izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije — potrdilo davčne uprave, da ožji družinski člani za preteklo leto niso plačali davka od skupnega dohodka občanov — samo kandidati, ki jih predlagajo sveti vzgojnoizobražcvalnih organizacij iz skupine posebno nadarjenih. Otroci naših delavcev na začasnem delu v tujini — kandidati za štipendije — naj pošljejo vlogo za štipendijo v obliki prošnje in pri loži jo potrdilo o neto osebnih dohodkih staršev v preteklem letu ter mnenje krajevne skupnosti in občinskih skrbstvenih organov v domovini, / a kandidate, ki še niso dopolnili IK let. podpiše jo izjavo tudi starši ali skrbniki. Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji. Kandidati za štipendije ali razlike h kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev morajo vso zahtevano dokumentacijo oddali do 5. septembra 1987, kar velja tudi za prosilce, ki so to obliko štipendije že prejemali. Te vloge bodo rešene do 30. septembra I9S7. Po .S. septembru I 987 vlog ne bomo več sprejemali, razen v naslednjih primerih: da se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka in zato dokumentacije ni mogel predložiti do roka — da se je prosilec naknadno vpisal v šolo (v tem primeru odda dokumentacijo 1 5 dni po vpisu) — da prosilec za razliko h kadrovski štipendiji do roka še ni dobil obvestila o podelitvi kadrovske štipendije — da prosilec (študent) nima vseh opravljenih izpitov zavpis v naslednji letnik ( tem primeru pa mora do roka oddati vso preostalo dokumentacijo) — zaradi izjemnih okoliščin, kar mora prosilec pisno utemeljiti. Kandidati izpolnjene vloge na obrazcu SPN-1 »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«, ki ga dobijo v knjigarnah. Tako izpolnjene vloge z uradno potrjenimi podatki o osebnih dohodkih naj kandidati oddajo osebno strokovni službi samoupravnih organov za štipendiranje v občini, katere sedež je na Samoupravni interesni skupnosti z.a zaposlovanje Vrhnika, Na klancu A-2. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOSTZA ZAPOSLOVANJE VRHNIKA Koristna spodbuda V veliki dvorani Doma JLA na Vrhniki so se srečali aktivni in upokojeni vojaški starešine ter borci s predstavniki poveljstva LAO. Cilj sestanka je bil, da se vojaški zavarovanci iz prve roke informirajo o tistih področjih, ki so v sedanjem družbenopolitičnem trenutku zanimivi za širši krog vojaških zavarovancev. Starešina Tomislav Ljubic je govoril o globalnih vprašanjih mednarodnih odnosov s poudarkom na mestu in vlogi naše družbe v mednarodnih dogajanjih in gibanjih. Pojasnil je tudi nekatera vprašanja, ki so zadevala skupnost socialnega in pokojninskega zavarovanja in Stanovanjsko skupnost našega armadnega območja. Josip Fabčič je prisotne informiral o delu organizacij ZK s posebnim ozirom na mesto in vlogo članov ZK v tem družbenopolitičnem trenutku ter aktivnosti komunistov pri bojni pripravljenosti enot in poveljstev, njihov prispevek k obvladovanju težav v programu ekonomske stabilizacije in urejanju kmetijstva. O zdravstveni zaščiti in rehabilitaciji vojaških zavarovancev, še zlasti borcev in upokojenih starešin, je govoril Štefan Šturbej. Pojasnil je tudi nekatera zakonska določila o zdravstveni zaščiti in rehabilitaciji vojaških zavarovancev. Starešina Rifat Šehovič, gostitelj srečanja, je odgovoril na nekaj vprašanj prisotnih in podal nekaj koristnih spodbud. Takšna srečanja so neobhodna in nadvse koristna. Poudarjali so, da ima tako informiranje večkratno korist. Informacije pridejo iz prve roke in predstavljajo del armadnega vodenja, zavarovanci pa so pravočasno, podrobno in pravilno informirani v vseh pomembnejših dogajanjih. Dogovorili so se, da se bodo doslej srečevali vsaj dvakrat letno, če bo potrebno, pa še večkrat. Omenimo še, da so udeleženci srečanja tudi pomagali Titovemu skladu za štipendiranje učencev in študentov. M. ARSIĆ Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. turistično društvo objavlja: K sodelovanju vabimo zakonski par za vodenje koče v Starem mlinu (v poletni sezoni). Interesenti naj svoje ponudbe pošljejo na UO TD Vrhnika, Cankarjev trg 4, najkasneje do 15. 6. 1987. Sindikalne skupine, društva, šole in ostale obveščamo, da je uporaba parka v Starem mlinu pri koči možna po predhodnih prijavah z naročilnico ali ustreznim dogovorom. Informacije lahko dobite na tel. štev. 751-450, 751-104 (Otrin, Grampovčan). Družabni park v Močilniku poleg gostišča je možno koristiti le po predhodnem soglasju našega društva. V parkih je prepovedano povzročati kakršnokoli škodo, kuriti in onesneževati okolico. Proti kršiteljem bomo ukrepali! UO TD VRHNIKA V Borovnici sprejem za starejše krajane_ Mesec maj je mesec spominskih dni, prireditev in proslav. To velja tudi za RK, ki praznuje teden RK, cicibani postanejo mladi člani RK, na Vrhniki je krvodajalska akcija, zbiramo oblačila itd. Krajevni odbor Rdečega križa Borovnica je za mesec maj pripravil srečanje najstarejših občanov. Pridne odbornice so obiskale krajane, stare nad 75 let in jih z lično izdelanimi vabili, ki so jih naredili mladi člani RK OŠ Borovnica, povabili na sobotno srečanje. Vsi so se tega vabila razveselili, mnogi so izrazili: »Pridemo, saj nikamor ne gremo.« 156 ljudi se je pripravljalo, vreme je bilo naklonjeno, vozniki pripravljeni in osnovna šola v Borovnici je v soboto, 23. maja, sprejela najstarejše goste. Vsi so bili dobre volje, pa čeprav ostareli in bolehni, polni hvaležnosti, da se jih le nekdo spomni. Žal se tega srečanja niso mogli udeležiti tisti, ki so priklenjeni na posteljo. Velik, lepo pripravljen večnamenski prostor OS se je začel polniti. Ob prihodu je vsak vabljenec dobil obesek, lepo izdelan cokeljček, kot spomin na ta dan. Tudi te cokeljčke so izdelali mladi člani RK pod vodstvom spretne in pridne mentorice. Prostor seje napolnil in začel se je program. Nastopali so glasbeniki, pevci, recitatorji, deklamatorji od najmlajših do mladincev. Zaplesali so mladi folkloristi, harmonikaš in pevci Svobode pa so ostali še dolgo z vabljenimi in jim peli in igrali narodne in domače viže. Tako so mladi člani RK, pevci Svobode in glasbeniki razveselili najstarejše krajane. Po kulturni prireditvi pa se je izkazalo osebje šolske kuhinje. Postregli so z okusno obaro, doma izdelanim pecivom in dobro kapljico. Vse tako pripravljeno, da so vabljenci bili res nadvse zadovoljni. Zato so radi prisedli, po-kramljali in tudi zaplesali. Žal ni bilo med najstarejšimi krajani predsednika krajevne organizacije RK Borovnica Jožeta Petrovčiča. Tudi on je sodeloval pri pripravah za to srečanje in se veselil tega dne. Krajani niso pozabili nanj in se mu v bolnico poslali pozdravno pismo. Odbor RK Borovnica je imel veliko dela, vendar brez šole, vseh nastopajočih, mentorjev, vodstva šolske kuhinje in vsega osebja ne bi srečanje tako lepo uspelo. Naj bo zahvala vsem, ki so s svojim delom razveselili starejše, obdržati v spominu njihov prijazni in hvaležni nasmeh. Zal tudi, da takega srečanja ne moremo prirediti vsako leto. Vezano je na finančna sredstva, za kar je pa vsako leto težje, čeprav imajo veliko posluha organizacije, društva in podjetja. Vsem vabljencem želimo zdravje, dobro počutje in nasvidenje čez leto dni! P. S.: uredništva: Žal tokrat kljub obljubi nismo uspeli napraviti fotografij s tega srečanja. Prizadevni prireditelji, obljuba velja za prihodnje srečanje. Prenovljena Mlečna Že doslej je bila ponudba v trgovinah vrhniške Kmetijske zdruge dobra. Pred kratkim pa so v Mlečni obnovili trgovino in se potrudili za še boljšo založenost. Notranjost trgovine je sedaj lepo urejena in tudi kupci, s katerimi smo se pogovarjali, so dejali, da je to nova pridobitev za vrhniškega potrošnika, da so zadovoljni tako s ponudbo kot z ustrežljivostjo trgovcev. In še ena pomembna »podrobnost« je značilna pri ureditvi trgovine v Mlečni. V pičlih dveh tednih so opravili vsa dela tako, da je trgovina zdaj funkcionalneiša. Poslovodja Viktor Ščukovt: Prenovljena Mlečna »Hiteli smo z obnovo, da bi bil izpad dohodka čim manjši.« Viktor Ščukovt, ki je poslovodja te trgovine, pravi, da so hiteli z ureditvenimi deli in da so vsi zaposleni v trgovini veliko prispevali, da so jo hitro odprli. »Pohvaliti moram res prav vse, ki so dali vse od sebe in tako smo zdaj lahko zadovoljni. Hitro izvedena obnovitvena dela pa so doprinesla, da nimamo bistvenega izpada dohodka.« Seveda pa poslovodja razmišlja tudi naprej. V načrtu imajo nekatere akcije, ki naj bi v njihovo trgovino privabile še več Vrhničanov. Že zdaj slovijo po dobri založenosti s siri, saj jih imajo več kot štirideset vrst. V kratkem pa bodo pripravili degustacijo sirov, razmišljajo o predstavitvi popolnih asortimanov posameznih proizvajalcev. »Potrudili se bomo, da se bo v naši trgovini vedno kaj novega dogajalo in da bodo potrošniki zadovoljni z našo ponudbo.« Lepa skrb za potrošnika, mar ne? Teden sirov in degustacija bo v Mlečni trgovini od 15.6. do 20.6. Organiziranje javnih prireditev Spomladanski in poletni meseci, pa tudi zgodnja jesen so najprimernejši čas za i/.vedbo raznih javnih prireditev: različnih veselic, srečanj, plesov, nastopov zabavnih ansamblov in pevcev, športnih tekmovanj in podobno. Različna društva, osnovne organizacije ZSMS, krajevne skupnosti in drugi organizatorji si skušajo z organiziranjem javnih prireditev tudi izboljšati materialni položaj in zagotoviti dodatna sredstva za razvoj svoje dejavnosti in za izboljšanje pogojev dela in življenja vseh krajanov v krajevni skupnosti. Tudi pri organiziranju in izvedbi javnih prireditev je potrebno upoštevati nekatere osnovne predpise, ki urejajo to področje: Javno prireditev mora organizator priglasiti Občinskemu oddelku za notranje zadeve najpozneje pet dni pred nameravano prireditvijo. V priglasitvi je treba navesti podatke o organizatorju prireditve, kraju, času in trajanju prireditve, programu prireditve ter podatke o vodji prireditve in o osebi, ki bo odgovorna /a red in mir na prireditvi (priimek in ime ter naslov). Pri določitvi odgovornih oseb naj predvem OO ZSMS pazijo, da so to polnoletni občani, ki bodo z vso odgovornostjo poskrbeli za nemoteno izvedbo prireditve. Program prireditve, ki je lahko priložen vlogi za priglasitev, naj čim bolj podrobno in konkretno navaja, kakšne aktivnosti bodo na prireditvi potekale. Glede na aktivnosti, ki se bodoodvijale na javni prireditvi, si mora oragniza-tor pridobiti še različna dovoljenja in potrdila in sicer: — če se bodo na prireditvi prodajala tudi živila zunaj poslovnih prostorov (hrana, pijača), je potrebno dovoljenje Občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in družberio planiranje, na podlagi poprejšnjega soglasja sanitarne in veterinarske inšpekcije; — če je v zvezi s prireditvi jo potrebno postaviti začasne objekte (večje stojnice; odri, lope in podobni objekti), si mora organizator pridobiti potrdilo Občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje — če bo na prireditvi izvajanji ali predvajana glasba s pomočjo zvočnih naprav in bo prireditev trajala ob.petkih in sobotah dalj kot do 24.00 ure, druge dneve vključno z nedeljo pa dafj kot do 22.00 ure, si mora organizator pridobiti predhodno mnenje oziroma soglasje krajevne skupnosti. Rok za vložitev priglasitvo.javne prireditve je prekluziven, kar pomeni, da vloge, vložene po preteku tega roka (najmanj 9 dni pred prireditvijo) upravni organ ne more reševati, ampak mora izdati odločbo, s katero vlogo zavrže. To pa pomeni, da prireditve ni.možno izvesti, sicer sledijo v zakonu predvidene sankcije — prekinitev prireditve in prijava sodniku za prekrške. Po posebnem postopku pa se obravnavajopriicditve na cesti, za katere mora organizator zaprositi za izdajo dovoljenja 30 dni pred prireditvijo. Pri hitrostnih prireditvah pa si mora organizator pridobiti tudi dovoljenje za zaporo ceste. Organizatorje javnih prireditev želimo s tem člankom ponovno opozoriti na dosledno upoštevanje določil zakona o javnih shodih in javnih prireditvah ter določb odloka o javnem redu in miru ter varstvu pred hrupom v občini Vrhnika, ki smo ga sprejeli in smo ga dolžni tudi izvajati.. Vspomin Francu Široka Zapustil nas je človek, ki je s svojim bogatim, aktivnim življenjem spadal med soustvarjalce naše polpretekle dobe. Franca Široka je odlikoval »skojevski duh«. Prekaljen v skojev-ski organizaciji in v vrstah borcev za osvoboditev domovine je neomajno verjel v lepše svobodno življenje. V najtežjih razmerah povojne Jugoslavije se je po svojih sposobnostih, z naprednimi idejami in delavnostjo vključeval v graditev samoupravne poti, zato so mu bile zaupane številne pomembne in odgovorne dolžnosti. Naj bežno omenimo le nekatere od njih: Po demobilizaciji leta 1947 je bil zaposlen pri krajevnem odboru na Vhrniki. Od jeseni istega leta je pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana — okolica opravljal vrsto odgovornih nalog, bil je vodja uprave za odhodke, direktor uprave okrajnih podjetij, tajnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana — okolica, načelnik za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Ljubljana — okolica itd. Predolgo bi bilo naštevanje vseh pomembnih dolžnosti, ki jih je izpolnjeval s polno odgovornostjo. Zdi se mi pomembno obdobje, ko se je s svojimi bogatimi izkušnjami vrnil na Vrhniko. Od leta 1953 dalje je bil tajnik Občinskega ljudskega odbora Vrhnika, leta 1961 pa izvoljen za predsednika Občinske skupščine. S svojo razgledanostjo, strokovnostjo in z organizacijskimi sposobnostmi mu je v 10-letnem obdobju uspelo ustvariti kvalitetno občinsko upravo, prav tako je s svojimi naprednimi in odločnimi idejami pomagal Vrhniki, da je dosegla v tem obdobju velik razvojni napredek. V skrbi za socialni položaj občanov je veliko svoje energije in znanja usmeril v to, da je Vrhnika v tem času zgradila zdravstveni dom, da se je močno razširila stanovanjska gradnja, pridobil prvi sodobni trgovski objekt in se gospodarsko močno okrepila. Med izpolnjevanje zahtevnih delovnih dolžnosti se prepleta njegova družbenopolitična aktivnost, ki ima korenine že v družini, v kateri je odraščal. Poln naprednih idej, preverjenih med narodno osvobodilno vojno, se je po vojni vključil v družbenopolitično delo. Deloval je v Okrajnem komiteju Zveze komunistov, v Občinskem komiteju, bil sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov in član raznih drugih družbenopolitičnih organizacij. Nisem navedel vsega, kar je Francu Široku uspelo doseči z njegovo zagnanostjo in nesebičnostjo. Tako razgibano in odgovornosti polno življenje je zahtevalo, da se je soočal tudi s stališči, ki so mu bila tuja, in dokler so mu življenjske sile in zdravje dovoljevali, se jim je zoperstavljal, nato pa se je umaknil iz javnega življenja k svoji družini, ki mu je do zadnjih dni pomagala premagovati bolezen. In tu je priložnost, da spregovorim o Francu Široku kot človeku. V ljudeh, ki so ga poznali, ki so prihajali z njim v stik, pri skupnem delu ali kot občani, bo ostal v spominu lik preprostega človeka. Izhajal je iz delavske družine, zato so mu bile skrbi in problemi malih ljudi pomembni. Bil je dostopen vsakomur, za vsakogar je našel tovari-ško besedo. Pomagal je pri razreševanju tudi drobnih težav. Dolžnosti predsednika občine ga niso ovirale, da ne bi prisluhnil vsakomur, ki je bil besede potreben. Težko se je bilo posloviti od osebnosti, ki je s svojim delom toliko prispevala k temeljni izgradnji naše družbe. Naj bodo moje zadnje besede izraz globoke hvaležnosti in spoštovanja človeku, ki nam bo ostal v trajnem spominu. . PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE HERMAN inž. Bole OBRTNIK, obrtna organizacija Borovnica Delavski svet objavlja prosta dela in naloge: MIZAR (en delavec) za delo v mizarski delavnici POGOJI: — KV mizar, PK mizar, priučen — 2 leti delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — poskusno delo traja 2 meseca Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: Obrtna organizacija »Obrtnik« Borovnica, Obrtniška 2. WMm!m STARA CESTA PROMETNA ZMEDA Celotno področje stare ceste spada pod spomeniško varstvo. Tuji in domači turisti, ki bi se mirno in peč napotili po stari cesti, bi prav gotovo morali imeti s seboj varstvo, če bi si hoteli ogledati ta najstarejši del Vrhnike z obeležji v spomin Ivana Cankarja. V neposredni bližini so parkirni prostori pri Mantovi, Mlečni, vrtcu in Črnem orlu. Cesta je enosmerna, vendar se nekateri vozniki vozijo po njej v obe smeri. Parkirajo ne samo na zato določenih mestih, temveč po obeh straneh in na pločnikih. Kje naj hodijo mamice z otroškimi vozički; otroci, starejši ljudje in tisti, ki hodijo na njive z osebnimi vozički, in drugi koristniki te ceste? Kdo je odgovoren za tak red? Kako naj se pripelje do svojega doma krajan, ki živi ob tej cesti in kje so opravili vozniške izpite vsi kršitelji prometa na stari cesti? Zaradi vsega tega in tistega, kar je razvidno s posnetkov, bomo predlagali komisiji za varnost prometa in IS SO Vrhnika, da bi staro cesto zaprli za vse razen za dostavo, in stanovalce. Akcijo bomo nadaljevali do uresničitve! Andrej Jurij-Grampovčan OBVESTILO O RAZPISU KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Vse občane in delovne organizacije obveščamo, daje prišlo pri objavi razpisa kadrovskih štipendij za občino Vrhnika, ki je bil objavljen v časopisu Delo, dne 2. 4. I y87 do tiskarske napake. Objava kadrovskih štipendij za našo občino se nadaljuje brez presledka za občino Trbovlje. Izpadlo je ime Vrhnika. Na urgenco Skupnosti za zaposlovanje Vrhnika je bil objavljen popravek v Delu. dne I 7. 4. 1987. SREČANJE 8. a, b In c razreda osnovne šole Janez Mrak, razredniki: Mateja Grom, Mira Japelj In Janez Sodja. Razšli smo se junija 1977 — se pravi, da je minilo že 10 let. Obletnico bomo proslavljali v gostilni »pri MarlnčIčU" v Verdu v soboto, 26. septembra 1987 od 19. ure dalje. Informacije: Darja Gabrovšek, tel.: 751-396. Pripravljalni odbor