List 45. Tečaj lui. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 8. novembra 1895. mi Politiški oddelek. Volilna borba. Sedaj se vrši volilna borba po naši deželi zdravo, splošno ljudsko omiko, truditi se za naše narodne pravice, braniti doinačo zemljo proti špekulaciji mejna-rodnega velikega kapitala in skrbeti pred vsem za steber slovenskega naroda — za naš kmečki stan. všemi silami hočemo pcvspeševati živinorejo ia delati na to, da se kmetu vrnejo njegove stare pašne katoliška stranka ruje proti narodni stranki huje, kot so pravice, vzlasti da se v starih mapah kot pašniki vpi- Nova nekdaj nemškutarji. Možje, ki so osivěli odni borbi ki so zaradi svojega narodnega prepričanja že škodo tr peli, se sedaj grde cd mladih agitatorjev ki še sto sane parcele v novem katastru zopet vpišejo za pašnike. Volilna pravica se mora razširiti na vse stanove, ki so sedaj izključeni od nje; vzlasti pa se morajo pajo v javno življenje in jih proglašajo za brezverce in pomnožiti zastopniki kmečkega stanu. izsesavalce našega naroda Po deželi se naša narodna Podpirati hočemo težnje, da se ustanove kmečki stranka opisuje za krdelo brezvercev, pristaši katoliške domovi in gospodarske zadruge, da se uravnajo hudour-stranke se pa ponašajo z vero, kakor nekdaj farizej v niki, v suhih pokrajinah napravijo vodovodi in da se templji. To je pa vse le goli humbug in nič druzega. povzdigne trtoreja in sadjereja. Posebno hočemo pospeše- Ko bi bilo jim toliko za vero, bi gotovo tedaj se bili vati snovanje in delovanje narodnih posojilnic po načinu oglasili, ko so pristaši njih stranke glasovali na Dunaji, Raiffesenovem, pospeševati prizadevanje, da se nota-da se odstavijo verska vprašanja z dnevnega reda. rijat podržavi, vsaj pa preje ko mogoče omeji pri Na drugi strani se pa narodni stranki podtika slabo silna legalizacija; delovati na to, da se zavaro-gospodarstvo z deželnim premoženjem. Koliko je na tem vanje proti ognju in drugim elementarnim nezgodam resnice, je pač najbolje vidno iz te da so v naši de m zavarovanje živine podeželi; prizadevati se, da želi najnižje naklade, če tudi druge dežele' imajo boljše se sklene tak lovski zakon, ki bode varoval ko- vire. želno Za vse večje izdatke, kakor za gledališče, za de sti kmeta; pospeševati gra ib h železnic n a bolnico glasovali so tudi pristaši naše katoliške Kranjskem; prizadevati se, da se povodom nove pra stranke, torej so tudi dgovorni vosodne organizacje osnuje zadostno število kolegijalnih Tudi z zabavljanjem proti židovskému liberalizmu sodišč po raznih krajih naše dežele in v obče novi in velikemu kapitalizmu deluje se proti narodni stranki, sodnijski okraji razdelijo tako, da bo ugajalo potřebám Zatrjuje se volilcem da so slovenski liberalci, kakor na ljudstva î podpirati težnje, da se uvedó mirovna sodišča ; vadno imenujejo slovensko narodno stranko, ravno taki, sploh, delovati v vseh strokah za duševni in kakor tišti židovski liberalci, katerim so nedavno pokazali gmotni blagor ljudstva!4' vrata iz mestnega zbora na Dunaji. Vprašati se moramo, katera slovenska stranka se je na Dunaji pajdašila z dovskimi liberalci? Morda narodna? 0 ne, to so bili Reči moramo, da bi sprava mej narodno in kato liško stranko bila lahko mogoča ako se faktično mislila držati teg programa poslednja Skoro vse točke možje, katere naša katoliška stranka vriva baš sedaj na- so prepisane iz programa narodne stranke. Za večino teh šemu narodu za deželnozborske zastopnike. Kako se pač stvarij se že dolgo bore možje narodne stranke. more prav imenovati tako zavijanje? Glede volilne pravice je narodna stranka vedno bila Naša katoliška stranka je v svojem glasilu obja- vsaj toliko na demokratičnem stališču, kakor je naša ka-vila cei gospodarski program. Ta program se glasi ta- toliška stranka. Kateri slovenski poslanci so se uprli raz- kole : r» Posebej povdarjamo 5 da naš namen skrbeti za širjenju volilne pravice pod grofom Taaffejem, mari ne 446 tišti, kateri pripađajo naši katoliški stranki. Vodja te stranke je v deželnem zboru posebno kaj neprijazno govoril glede volilne pravice delavcev. Veseli pa nas, da je ta točka v programu naše katoliške stranke sedaj pred volitvami. Ne zaradi tega, da bi morda se nadejali, da • à r * • ' ^^^^ ■ ' „ 10 , ». bode naša katoliška stranka volilno pravico v deželnem zboru razširila, ako bi imela večino ; temveč zaradi tega, ker vidimo, da naš narod spoznava važnost razširjenja volilne pravice, ker sicer bi pred volitvami naša katoliška stranka te stvari ne rabila za agitacijsko sredstvo. Tudi o gospodarskih zadrugah govori ta načrt. Pri tem pa pač moramo poklicati naši katoliški stranki v spomin, da je nedavno bila drugih mislij. Osnovo tacih zadrug je predlagala že Taffejeva vlada, a to ni oviralo naše katoliške stranke, da ne bi bila pomagala te vlade vreči in tako koristno stvar zavleči. Sicer pa stvar spada pred državni zbor in o tem se pred deželnozborskimi volitvami še ni potrebno razgovarjati. Kar se tiče podržavljenja notarjata, to omenimo da stvar spada pred državni zbor. Tako lahka pa stvar ni, kakor si bi kdo mislil, in če bi bila ta naprava potem ceneja, kot je sedaj, je še jako dvomljivo. Toliko je gotovo, da bi moral za to biti precej obširen aparat. Sicer pa mi nismo proti temu, da se to vprašanje temeljito pretrese in sklene, kar se bode spoznalo prebival-stvu v prid. Podeželenje zavarovalnic je pa zopet jedno tistih stvarij i katere je prevzela katoliška stranka od narodne. Stvar je že pred osmimi leti izprožil g. prof. Šuklje v deželnem zboru. Za njegov predlog so tedaj glasovali na rodni poslanci. Pozneje je pa stvar zaspala. deželnem pa brez tega sklepa osnuje deželna zavarovalnica, je pa njen vspeh jako dvomljiv. Upravni stroški bodo isti ) kakor pri zasebnih zavarovalnicah, imeti bode morala svoje zastopnike in agente, ki se bodo ruvali z zasebnimi zavarovalnicami za zavarovance Posebno sprva bode te- Zavarovanci so navadno za več let zavarovani pri pre-taki De- žava. zasebnih zavarovalnicah in bi od začetka ne mogli stopiti k novi. Prva leta bi se pri njej zavarovali katerih že zasebne zavarovalnice prevzeti ne hate želna i jih pa bila prisiljena, ker drugače deželno zava na rovanje pravi smisel zgubi. Mej zavarovalnicami vada, če katera prevzame večje zavarovanje, da se potem sama zavaruje pri jedni ali več drugih, da potem škoda zadene več zavodov. Jedna bi namreč prišla v zadrego, ali bi morala celo bankerot napovedati v neugodnem letu. Vprašanje pa, če hotele zasebne zavarovalnice od deželne prevzeti taka pozavarovanja? Gotovo Če bi ne hotele bila osnova deželne zavarovalnice tako „vagana u stvar i kakor stavili v loterijo. Zavarovalne zadeve so kočljive, kakor je nas poučila bivša „Slovenija" in treba ) zboru ni več prišla v razgovor, niti narodni, niti katoliški poslanci niso več govorili o stvari. Naša katoliška stranka pravi baš, da se je to zgodilo gosp. Hribarju na svoj program je previdnosti, da dežele ne zamotamo v najvecje denarne zadrege. Kar se tiče pospeševanja gradbe novih železnic na Kranjskem, to je pač zade va, katero je sprožil v deželnem zboru že gosp. Hribar. Katoliška stranka se je stvari poda naše katoliške stranke. Toliko je gotovo, da za grajenje železnic bode narodna stranka gotovo toliko storila, kot bi katoliška. Nekateri člani katoliške stranke so dělali ovire celo grajenju dolenjske železnice, pa bi sedaj nakrat tako vneti za železnice bili postali. Kar je katoliška stranka vsprejela glede sodišč v lastila le v agitacijske namene, da bi ljudje mislili dobe železnico do vsake vasi, ako volijo pristaše ljubo. Da bi jo gospodje Šuklje, Klun, Povše bili barju na ljubo zanemarili zakaj Hri ne verjamemo, če so jo pa i pa naša katoliška stranka več tako malomarnih ugovarjalo, češ, da bi se ljudje še bolj tožarili tudi pobrala že od narodne stranke. To vse je nedavno priporočal g. Gruntar v Bohinji na nekem shodu. Tedaj se mu je celo od katoliške strani nekaj če bi poslancev zopet kandiduje. Po našem mnenju je pa pravi povod tak. Ko je imeli bližje do sodišča. Sedaj so pa menda gospodje pri katoliški stranki spoznali, da jim ta stvar utegne kori- gosp. mogoče Šuklje stavil predlog, je še mislil, da bode lahko stiti Pri volilni agitaciji. da se osnuje deželna zavarovalnica, pri kateri bodo vsi posestniki prisiljeni se zavarovati. Pokazalo se je pa, da bi za to bilo treba državnega zakona. Za tak Iz povedanega je vidno, da je naša katoliška stranka pobrala program tište stranke, katero danes tako po bija Pač vprašati se moramo, če je treba tacega boja zakon pa ni bila vlada, pa tudi stranke državnega zbora ko so težnje obeh strank tako sorodne. Vprašati se pa v večini ne. Teh razmer pa Slovenci nismo bili v moči moramo tudi, če bode to koristilo veri in cerkvi, da se zmagati, da si je nam dobro znano, da bi g. Šuklje bil duhovniki podajajo v tako strastno volilno agitacijo in ne posebno rad dosegel tak zakon, a ni mogel ničesa storiti. z najpoštenejšimi sredstvi. Na Francoskem so imeli tudi Člani naše katoliške stranke pa na Dunaji niso ničesa take čase ob začetku republike. Duhovščina je ves svoj storili v tem oziru. Za take stvari se naudušujejo pred volitvami. Za deželno zavarovalnico se je izrekla večina de vpliv vporabljala proti republikancem. Posledice temu so bile jako žalostné, tako žalostné, da je papež moral duhovnikom svetovati, da naj se bolj odtegujejo politiki in želnega zbora zaradi tega, ker bi take zavarovalnice ce- ne nasprotujejo republiki. Končno pa tudi glas sv. Očeta neje poslovale, ker bi bili stroški manjši ko jim ne ni mogel popraviti, kar so spridili francoski prelatje in trebalo agentov, večina poslov bi opravila županstva in duhovniki. davkarije To pa mogoče, če državni zbor sklene prisilno zavarovanje pri deželnih zavarovalnicah Če se Tega nismo omenili, da bi hoteli morda žaliti du-hovščino, temveč da pojasnimo, da v političnih ozirih se tudi duhovščina lahko moti, in da cerkvi ne koristi, če se njeni služabniki preveč mešajo v posvetne reči. Politični pregled. Grof Hohenwart je iastopil iz odseka za volilno reformo. Povod temu je, da je grof Badeni izjavil, da vlada hoče, da se cel načrt vsprejme. Grcf Hohenwart je spoznal, da so te besede najbolj njemu namenjene. Grof Badeni namreč ne mara pustiti, da bi grof Hohenwart s svojimi predlogi celo st\ar zavlačeval, temveč hoče, da se vladni načrt brez bistvenih prememb vsprejme. Vodja konservativcev je spoznal, da v odseku zani ni več mesta in je zatorej iz odseka izstopil. Seveda s tem še ni rečeno, da bi morda groí Hohenwart v zbornici Badeniju ne dělal kacih ovir. Toliko je gotovo, da se bode načrt v odseku hitreje řešil iu spravil pred zbornico, bodi kakeršnakoli že potem njegova osoda Grof Hohenwart je pa najbrž že při konci z njegovim uplivom in po novih dr-žavnozborskih volitvah ga najbrž ne bode več v zbornici poslancev. Přestavili ga bodo v gospodsko zbornico, kjer je mesto za politične upokojence. Volilna reforma. — Grof Badeni je že předložil ce-sarju načrt volilne reforme in dobil dovoljenje, da ga predloži državnemu zboru Kakšen je ta volilni načrt, je sedaj še tajnost. Pri svojem nastopu grof Badeni o njem ni dal nobenih natančnejših pojasnil. Kar so Časopisi o njem pisali, so najbrž le ugibanja Dosedaj so skoro vse stranke za vlado, a ločile se bodo pa najbrž kmalu po tem, ko se volilna reforma predloži, kajti vsem stránkám najbrž ne bode ugajala. Mej konservativci je celo več poslancev, ki so zoper vsako sedaj mogočo volilno reformo, posebno pa zoper to, da bi se delavcem dovolil kak vpliv na zakonodajo. V tem zmislu je nedavno pisal rGrazer Volksblatt", ki je volilno reformo imenoval sleparijo. Po mnenji tega lista volilne reforme drugi ne želi, kakor socijalni demokratje. Po našem mnenju jo pa želi vsak pravico-ljub. če je ne žele uredniki tega lista, je to pač le dokaz, da pravicoljubje pri štajerski katoliški stranki ni posebno raz vito. Dunajski župan. — Vlada ni predložila dr. Luegerja cesarju v potrjenje za dunajskega župana. Drugi teden bode nova volitev. Protisemitje baje mislijo voliti zopet Luegerja. Grof Badeni se pa ne misli dati prestrašiti, temveč bode raz-pustil mestni zastop, če se protisemitje ne odločijo koga druzega izvoliti za župana. Pri novih volitvah pa niso več povsem gotovi zmage, kajti ni gotovo, da bi jih podpírali uradniki in učitelji. Tudi Čehi se bodo dvakrat premislili, predno bodo dali protisemitom svoje glasove, ko se je Lueger v svojem govoru po izvolitvi bil postavil tako na skrajno nemškonarodno stališče Če bi na Dunaji nastali kaki izsredi, misli vlada poglasiti izjemno stanje in ce bi protisemitje in konservativci v državnem zboru delali vladi zaradi nepoter-jenja dr Luegar;a kake ovire, se bode pa razpustil državni zbor. — Vidi se, da novi ministerski predsednik zares hoče pokazati svojo železno roko. Trentinsko vprašanje. — Grof Badeni hoče se baviti z veliko pozornostjo tudi s trentinskim vprašanjem. Italijani že goje nade, da se izpolnijo njih želje. Če bi se to zgodilo, bode pa prišlo^ slovensko vprašanje na dnevni red. Raz-mere Slovencev na Štajerskem in Koroškem so podobne itali-janskim na Tirolskem. Če se Italijanom dovoli neka samouprava na Tirolskem, je smemo zahtevati tudi Slovenci na Štajerskem in Koroškem, to tembolj, ker smo Slovenci zvesti Avstrijci, dočim Italijani škilijo čez mejo. Rusini bodo pa v tem slučaji tudi jeli za svoj del dežele zahtevati samoupravo. Vidi se, da se s trentinskim vprašanjem spravi na dnevni red mnogo težavnih vprašanj, katerih rešiti najbrž še ne bode kos sedanja vlada, če tudi se govori o njej, da ima železne roke. Najbrž se niti trentinsko vprašanje pod Badenijem ne resi. Shod čeških veleposestnikov. — Minoli teden so v Pragi imeli češki konservativni veleposestniki shod. Kneza Karla Schwarzenberga ml. ni bilo na ta shod in se je s tem očitno pokazalo, da je ta mož popolnoma se sprl s svojimi tovariši. Knez je hotel biti nekak vodja, za kar mu je pa manjkalo vseh sposobnostij O svojem času je bil s svojim neotesanim govorjenjem dal Nemcem povod, da so zapustili deželni zbor, potem se je vedno drgnil ob Mladočehe in naposled se je pa sprl s svojimi lastnimi tovariši. Zgubilo konserva-tivno veleposestvo ž njim ni nič, državni in deželni zbor ne bodeta imela nobene škode, ako njega ne bode v njem, v odseku za volilno reformo, je baš on mnogo pripomogel, da se je sklenil tak načrt volilne reforme, da ni imel najmanjšega upanja, da bi bil vsprejet. On je bil največji nasprotnik nižjih stanov. — Shod veleposestnikov ni postavil za kandidata za deželni zbor nobenega ustavoverca, pa tudi nobenega člana češkega narodnega veleposestva. Gospodje so se postavili na tesnosrčno stališče svojih stanovskih koristij. Izrekli so se tudi zoper čisto zlato veljavo. Rusinska deputacija. — Grof Badeni ni posebno vesel tega, kar pripravljajo rusinski kmetje. Na Dunai po-šljejo deputacijo 300 članov, ki bode pri cesarji se pritožila zaradi nerednost' pri poslednjih deželno^borskih volitvah in ga prosila, da se zabranijo jednake nepravilnostij pri državno-zborskih volitvah. Poljaki si jako prizadevajo, da bi prepre-čili to deputacijo. Rusinsko razumništvo bi se še dalo prego-voriti, da se deputacija opusti ; a kmetje so pa trdno prepričani, da dobe pravico na Dunaji pri cesarji. Sedaj je vprašanje, če bode grof Badeni mogel kako preprečiti, da bi deputacija ne bila pri cesarji vsprejeta. Deputacija poljskih kmetov ni bila vsprejeta, a drugič pa najbrž tega ne bode moč zabraniti. Za ministerskega predsednika je vsekako jako nepovoljno, ako o njegovem postopanji v Galiciji še sedaj prihajajo take pritožbe. Bolgarija. — Na dnevnem redu bolgarske politike je zadnji čas prestop kneževega sina Borisa iz katoliške vere k pravoslavni. Dočim narod, posebno poslanci to iskreno žele, ustavlja se temu zlasti njegova mati. Pa tudi knez menda ni posebno navdušen za to, ker mu Rusija za ta slučaj ni dala nobenega zagotovila, da bi ga pripoznala za kneza. Vender je pa knez z ozirom na to, ker želi to narod bolgarski in ve, da bi bilo tudi všeč Rusiji ravno minole dni pooblastil ministerskega predsednika Stojlova, da sporoči poslancem, da bode glede vere princa Borisa vse poskusil, da ustreže naro-dovi želji. Brezdvomno je torej zdaj, da Boris v kratkem prestopi k pravoslavju. Rusiji pač ta počasnost ni povsečna, vendar se upa, da bo ta korak v kneževi rodovini v zbli-žanje uM Bolgarijo in Rusijo. Francija. Znano, da se na Francoskem razni veljaki in vladni možje kaj radi zapletajo v razna sleparstva. To je dalo povod že mnogim rabukam in vsled ednakih dogodkov je palo že dosti ministerstev. Ko je zopet minole dni socija-lističen poslanec Rouanet interpeloval vlado zaradi sleparstev pri južni železnici in zahteval, da se kaznujejo vsi krivci v tej zadevi, zlasti podkupljeni poslanci in se je vladi očitalo, da hoee vse te sleparije potlačiti, ker so v to zadevo zapleteni nekateri vladni privrženci, je vlada opravičevaje se, zahte-vala, da se preide o interpelaciji na dnevni red. Zbornica tega ni storila in sprejela Rouanetov predlog, vsled česar je ministerstvo takoj podalo ostavko. Novo ministerstvo je sestavil radikalec Burgeois, ki je pri razvitji svojega programa posebno zadovoljil socijaliste in radikalce. Kuba. — Ustaške čete na Kubi so vedno močneje. Očitno je, da dobi vajo pomoč iz severne Amerike. Posebno posamezniki, zlasti tovarnarji američanski iz dobičkarije in drugih ozirov prav močno podpirajo ustaše nasproti španiji. Ta je žrtvovala že velikanske svote za Kubo, a še bo morala če bo hotela ondi kaj opraviti, kajti kakor rečeno, ustaši so 44$ močni Na noben način pa neče Spanija odjenjati. Tudi, če bi se imela zaplesti v vojsko s severoamerikansko državo, ne izpusti Kube. Ravno sedaj se španjska vojska zopet marljivo pripravlja na zopetno veČjo ekspedicijo na Kubo. Po-množuje svoje parnike in oborožuje novo vojsko 36.000 ki ima v kratkem oditi na Kubo. Dosedaj Kubi že 80.000 vojakov. ima Spanija mož na Madagaskar. Kakor vemo, je Francija premagala ustaški Madagaskar. Pogodba, ki se je na to sklenila, do- loča : Kraljica ima pripoznati v vsem vrhovno oblast Francije. Poslednja posreduje v vseh notranjih in vnanjih političnih za- Francija nikake odgovornosti glede ali de vah. Ne sprejme pa dolžnostij nasproti madagaški vladi, torej tudi ne dolgov ugodnostij. Dosedanji prvi minister se odstavi in imenuje novi. Vse madagaskarske Čete se morajo razorožiti in odslo-viti. Greneral Duchesne pa bo na novo preosnoval vojaštvo, ki bo pa neposredno podrejeno francoskemu poveljstvu. in tudi za zdravila. debla se da dobiti nekaka smola t katero rabijo v Rusiji za zdravilo proti protinu. Gaber (Carpinus betelus) je kacih 12metrov visoko i gr drevo Srednje Evrope. Deblo je nepravilno razvito často in z vito, lub gladek, včasih z mahom porašen. To drevo delà že nizko veje. Listje je jajčasto spi-často, jeseni močno rumeno. Gaber rodi seme od dvaj-setega leta in cvete v aprilu, zori pa v oktobru. Gaber ne mara za premokra in preveč sprejemljiva tla in raste v nižavah in na hribih. Les je bel, jako gost in trd i se nerad kolje in ima v sebi mnogo strojila. Gaber zraste kacih 25 metrov visoko v ugodni zemlji. Bolezni skoro niso znane pri tem drevesu, tudi mu ne škoduje pozen mraz pomladi. Učaka starost kacih 300 do 400 let, a vendar začenja že na suhih krajih tudi s 100 leti bi rati. Gabrov les se da lepo polirati, rabi se za mašinske lî « Obrtnija. Es» Lesovi. (Dalje.) dele vobliče, kline, toporišča itd. Pri nas gaber raste navadno mej drugim drevjem, v Rusiji pa imajo tudi cele gabrove gozde. Pravi kostanj (Castanea vesca) raste po vsej gor kejši Evropi in ga je v nekaterih krajih cele gozde Ko- Breza (Betula pubescens) se nahaja največ v se-vernih deželah in daje dobra drva in če se zogoljeni, dobro oglje. Les rabijo kolarji, in veje pa sodarji za obroče. Breza rodi seme od petnajstega leta in se popolnoma razvije s kakim šestdesetim letom in učaka kacih 140 let. V mladosti raste breza hitro, a potem počasneje. Drevo je to redkokdaj ravno m le izjemoma men 40 cm v premeru. Doseže 20 metrov visokosti. Breza je zadovoljna s slabo zemljo. Raste posebno rada na ilovčnato- peščeni prsti. Če je presuho ali pa premokro, pa ne stanj je lepo, visoko drevo z močnimi vejami. Listje je podolgasto, spičasto, zobčasto in na obeh straneh gladko. Cvete v maji ali juniji. Sad je v ježici in je dober kuhan ali pa pečen. Les je podoben hrastovemu in se rabi za škafe, sode in vodne zgradbe, v Angliji in Franciji ga rabijo za grajenje ladij. Tudi mizarji in strugarji rabijo kostanjev les. Sad ni le za ied, temveč ž njim tudi pi tajo živino, kjer ga imajo veliko (Dalj sledi.) Obrtnij ske raznoterosti. vspeva in ostane grm. Breza raste proti severu tako daleč kakor jelka. Solnčne gorkote dosti ne potřebuje. Pomladi že delà listje, ko imamo 7.5° toplote, jeseni pa zgublja listje, ko nimamo več te toplote. V severnih de Izboljšana iznajdba. Dominikanec P. Camaldoni iz-našel je črkostavski stroj, kateri nastavi v jedni uri 50.000 črk. Novi stroj nastavi torej več kot štirje dosedanji te vrste. „Novice" sestavljene bi bile s tem strojem približno v dveh urah. želah î kjer je zeleno v letu kake tri mesece, ne na redi breza nič drevesa, temveč je nizek grm. V naših krajih raste breza navadno mej drugim sovjem, na severu pa imajo pogosto cele brezove gozde. Sploh breza kaj zdravo drevo. Neugodne vremenske Turčijo. Rusija Izdelovanje lokomotiv v Rusiji. Rusija je dosedaj kupovala v veliki množini lokomotive in železniške vozove v inozemstvu. Drugo leto v Zlatoustu (Tiilis) napravijo velike tovarne za lokomotive in železniške vozove. Te tovarne bodo lahko preskrbovale vso jugovzhodno Rusijo, Perzijo in azijsko si že dolgo prizadeva, da bi pridobila popolno razmere jej dosti ne škodijo, pa tudi mrčesi se breze na vadno ne lotijo. Les dober za razno orodje, za pipe i. Za stavbě pa breza ni, ker hitro trohni in se je črv rad loti. Veje se rabijo tudi za metle. Beli lub ima mnogo smole v sebi in mu zatorej voda ne škoduje in varuje celo drugi les pred močo. Tako se večkrat bruni, ki imajo priti pod vodo ovijejo z brezovim lubjem. Na se- nezavisnost od inozemstva v tem oziru. Celovški mestni zbor je sklenil osnovati mestno hra-nilnico, ki že začne 'poslovati z začetkom bodočega leta. Osnovi mestne hranilnice je ugovarjal jedino slovenski renegat dr. Abuja. Električno ogrevanje sob. Ameriki so vpeljali električno ogrevanje sob, katero so vešcaki spoznali za ugodno. Ta stvar obstoji na tem, da se električnim potom voda raz-kroji v vodik in kislik. Potem se pa te dva plina z umet-nimi pripravami zopet spajata, pri čemur nastaja velika vro- veru pa rabijo lub tudi za obleko, zlasti pa za podlago čina, ko se porablja za ogrevanje sob. rušnim streham. Brezov lub rabijo tudi strojarji, ker kože zmeči, da raje vse vzamejo strojilo. Listje rade jedo ovce, a rabi se pa rumene barve. Starejša debla dajo mnogo soka tuđi za napravo 1 \ŠB*SĚ*Í......i*; = 1* ako se spomladi navrtajo. Iz tega soka se da napraviti nekako vino. Iz lubja korenin se dobiva brezov kotran in bre- Naznanilo in razglas Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se zovo olje. Poslednje se rabi za strojenje juhte, za parfume prične 1. dne januarja 1896 leta. 449 poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o Da pa kupca ložje o^leparij denej ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vzprejet biti v čebel in sleparija je dovršena. Ponarej vanj še par mrtvih podkovsko šolo, mora se izkazati : . s spričevalom, da se je pri kakem kovači iz učil za kovaškega pomoćnika; . z domovinskim listom; . s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja, in plača, kajti tako satovje pride na polovi je medu se pa iz-ceneje, nego pravo. Avstraliji se je lani přidělalo Vino v Avstraliji. V 143 tisoč hektolitrov vina za 4200 tisoč hektolitrov manj kakor predlanjskim. Največ ga pridelajo v naselbini Viktorija potem pa v Novem južnem Walesu v južni Avstraliji Izvo žilo se ga je 93.000 hektolitrov vina. . da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti Stipendije po 60 oziroma 50 forintov. Pro8ilci za štipendije imajo predložiti: ubožni list y = m Poučni in zabavni del. ______ 4jj T...............-.IM.MMI.................................................M...................illMllÎlIMMIli Deset let v Ameriki. 2. spričevalo o poštenem vedenji, in (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) potrdilo, da so dělali uže dve leti za kovaške XII. pomoćnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavoemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca junija 1895 leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačeo, vsak učenec si ima za šolski čas skrbeti le za živež iu stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim za četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo (Dalje.) Konjske ulične železnice hitro izginjajo v Ameriki i ohranile so se le še v manjših mestih. Elektrika jih je povsod zaměnila. Novem Jorku, Brooklinu ? Čikag u so ulice vedno tako napolnjene z ljudmi in vozmi, da v nekaterih niso našli prostora za ulične železnice in so jih torej zaměnili s parními železnicami na železnih stebrih. Vprašanje o cenem, hitrem in varném prevažanji je vedno bolj pereče in zahteva radikalne premembe v mnogih ulicah glavnih mest Zjedinjenih držav, posebno starih, kakor sta Boston in Novi Jork. Njih trgovski in tovor-niški deli so še davno zaprti od vseh stranij od tekoče in stoječe vode in poslednja desetletja rasto le na višino i v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih nadstropje na nadstropje. Občno uvedenje parnih dvigal boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih je popolnoma uničilo pomen stopnic m trgovske pisarne in mesovnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da do- v vrhnjih nadstropjih daleč od uličnega šuma, zaduhlega bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in zraka in vsemogočnih mestnih duhov se bolj čislajo, kakor živinskega in mesovnega oglednika. pisarne v nižjih nadstropjih, katere se že le bolj rabijo Ivan Murnik i predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske za skladišča in raznovrstne tovarne. Ta rast na višino j br sakega razširjenja vedno bolj zajezuje z ljudmi že Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški, obstoječe ulice; mejo temu rastenju kvišku stavijo nekod začasni vodja podkovske šole. samo določbe zavarovalnih družb proti ognju Bostonu Naznanilo. se je nedavno tudi mestna uprava potegnila za prebi-valce nižjih nadstopij, ki vedno bolj zgubljajo svetlobo in Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile zrak. Novem Jorku se je nedavno osnovala posebna doe 27. in 28. decembra in sicer 27. decembra komisija iz ljudij znanih po svoji praktičnosti in pozna- skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali njem življenskih pogojev tega mesta, katera se je odločno podkovske šole, 28. decembra pa za učence podkovske lotila proučevanja, kako bi se razrešila težavna naloga, šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in da se pospeši in uredi prevoz ljudij po ulicah in ob mesa. Kovači, kateri hočejo delati to skušnjo > naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne de cembra t. 1. Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 5. novembra 1895. jednem doseže največja varnost. Desetine načrtov različnih družeb z na stotine mi znano iz lijonov kapitala se je že pregledalo; kolikor časopisov, zmatrajo se za najugodnejše podzemeljske železnice s štirimi tiri in z elevatorji na križpotih, če tudi Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški. imajo dvenadstropne železnice s steklenimi strehami nad Kmetijske raznoterosti. hišami mnogo zagovornikov. Predsednik komisije » Viljem SteinneL znameniti izdelovatelj klavirjev in jeden najzna Ponarejanje medu že dolgo cvete v nekaterih krajih menitejših mož v Novem Jorku, se je povrnivši iz Ev zlasti na Francoskem. Ljudje so vsled tega že postali tako previdni, da nikdo ne kupi več medu, kakor v satovji. Sedaj pa tudi ta previdnost nič ne pomaga. Izumeli so celo neki način za izdelovanje umetnega satovja, katerega napolnijo z umetno narejenim medom. To satovje je jarko podobno pravému. rope izrekel za podzemeljske železnice, katere naj goni elektrika. Po njegovih besedah bi take železnice stale milijone dolarjev za angleško miljo. Sedanje nadulične železnice, katerih je v Novem Jorku okolu petdeset milj, 450 delajo lepe dobičke, če tudi so veliko stale in peljejo je dosedaj brez dvombe glavno mesto glede na vnanjo člověka za 5 centov dvanajst milj daleč. Če že govorim o posebnostih Zjedinjenih držav, ne trgovino, bodi si že uvozno ali izvozno ; Boston se lahko ponaša, da je duševno središce dežele; Čikago hitro do- morem prezreti nedeljskega vprašanja, vprašanja, ki ima seže Novi Jork v vnanji trgovini in zlasti v manufaktur-resen in pereč pomen, vsled prepira, ki vlada o njem v nem oziru, a prekosilo ga je že v notranji trgovini in je večini ameriških občin. Strogo in iskreno mislim se po- središče za veletrgovino jako velicega okoliša. Tekoče svečuje nedelja v vseh puritanskih in kvarkerskih obči« nah Nove Anglije ; v vseh drugih občinah se pa zakon o nedeljskem posvečevanji popolnoma ne izpolnuje, ali se pa izpolnuje le navidezno in to deloma. V Novem desetletje bode Čikago gotovo že postalo prvo trgovsko mesto. Že davno je Čikago prvo mesto za lesno trgovino in za trgovino s krajnimi izdelki in pridelki. Letopisi vsega sveta in vseh časov ne kažejo ni- Jorku na primer se javno mnenje na gotove čase za- česa î kar se moglo primerjati po rasti, razvoji m nimlje za to vprašanje Če tudi bi vsakovrstna zabavišča, vplivu temu velikanskemu mestu, temu dostojnemu vtele-gostilne in kavarne morale biti zaprte od polnoči v so- senju napredka največje republike XIX. stoletja. Še žive boto do šestih zjutraj v ponedeljek, vendar se pijanče- ljudje, ki pomnijo, da je na mestu, kjer je sedaj Čikag vanje nadaljuje pri zaprtih vratih, le včasih to moti po- bilo nevabljivo barje, ki je obdajalo bregove Michigan ki licija, da ustreže gotovim ljudem. Včasih se oglasi kak skega jezera, ki je bilo podobno močvirnim nižavam, pastor, ali kak vodja stranke potegujoče se za prazno- še sedaj obdajajo Peterburg. Sedanje Čikago stoji na vanje nedelje, ali pa kak član društva za poboljšanje pi- umetnem temelji. Pogoste povodnji in pa neugodne zdrav- jancev in palih žensk, da se ne praznuje praznik, in tedaj stvene razmere silile so v šestdesetih letih prebivalce, nastane velik krik po verskih in nekaterih drugih listih da so vzdignili nekatere ulice za celih petnajst čevljev zaradi tega, in tedaj policija zares zapre nekatere go- visoko. sedemdesetih letih so ta povišanja dosegla stilne, v katerih je v nedeljo preveliko veselje in šum. tako mero, da so inženerske težave, katere so tukaj pre To kričanje pa ne traja dolgo, v mestnem svetu kmalu magali domači stavbarji, nase obrnile pozornost vseh Zje zmorejo nasprotni vodje, ki vplivajo tudi na postavodajni dinjenih držav. Velikanske šest- do osemnadstropne hiše i zbor države, zlasti Tammani Hali. Tako pa ni v iz kamena in opeke, z globokimi kletmi so se cele vzdig Novem Jorku, v tem jako razuzdanem mestu, temveč nič nile in celo premaknile s kraja v kraj, ne da bili bolje ni v drugih primorskih mestih, kjer se zbira na morali se ljudje izseliti iz hiš, ali da bi se bil omet kaj tisoče pomorščakov, celo v Bostonu, tem središči ame- poškodoval. riškega puritanizma. Pred jednim letom je bil neki list 1873. leta je celo tri četrtine mesta zgorelo do začel razkrivati, kako je s praznovanjem nedelje v tem tal. Gorelo je 28 ur mej strašnim viharjem. Začelo je mestu. Ta razkritja so napravila mnogo hrupa, kajti ča- bilo pri vodovodnih napravah in te najprej uničilo i ter sopis je kar po imenu imenoval mnogo trgovcev, ban- tako gasilcem onemogočilo gašenje. Na stotine milijonov po kirjev in raznih agentov, znanih po vsej NoviAngliji, svoji trgovini, bogastvu in zvezah, kateri so se sami za- je zginilo v tem požaru ; mnogi bogatini postali so berači, vendar se je mesto odreklo od vsake tuje pomoči, bavali v nekaterih večjih beznicah do ponedeljka. Na za- ki se je ponujala od vseh stranij. Amerikanci so v tem padu in zlasti ob tihomorskem obrežju se malo gleda na oziru jako občutni in samoljubni, pri požarih, povodnjih posvečevanje nedelje, v teritorijah so odprte ves čas go- potresih nikdar ne vzemo tuje pomoči in vselej i znajo stilne in igrališča in molče duhovniki, ki so drugod na- preskrbeti trpeče someščane. Od kar bivam v Zjedinjenih vadno na čelu gibanju za posvečevanje nedelje. Na vzhodu državah, se spominjam le za dva slučaja, da so se krajna in jugu pa fanatizem in pretirana pobožnost močno pre- oblastva obrnila za pomoč na narod. V obeh slučajih je vladu jeta ; ne zabavišča, temveč tudi izobraževalni pa prvih 10 dnij po oklici krajnih gubernatorjev došlo z vseh krajev Zjedinjenih držav toliko denarja, da se je zavodi, muzeji in biblijoteke zapro se ta dan. Novem Jorku je vprašanje o zapiranji muzejev napravilo mnogo beda odpravila in nabiranje se zaključilo. To bilo hrupa. Hinavski pobožneži so pali po muzejih in že dolgo 1884. leta, ko je triletna suša popolnoma na beraško pa- se vrši borba mej njimi in ostalim prebivalstvom. lico spravila nekatere okraje v Južni Dakoti in 1887.1. j Amerika nima prestolnice v tem smislu, kakor evropske države. Washington je sicer sedež zvezne vlade in zatorej stalno mesto Zjedinjenih držav; a zvezna vlada nima tega pomena, kakor vlada v kolikor mogoče centralizovaní Evropi, in zatorej se zgublja pomen tega mesta znano, so vse države brezpogojno v tem oziru Kakor samostojne v vseh notranjih stvareh. Nikjer ni centrali- zacija tako slaba, kakor v Zjedinjenih državah ? trgovske i industrijske koristi so povsod važneje kakor ko je rumena mrzlica bila pobrala silno veliko ljudij v Južni Floridi. Mesto Čikago je pa samo hitro preskrbelo vse, ki niso imeli kaj jesti in stanovanja, in s čudovito odločnostjo in hitrostjo se je sezidalo novo mesto. Čikago daleč preseglo vse, kar je znano v tem oziru celo v Ameriki in sedaj je mesto Čikago drugo po številu prebivalcev v Zjedinjenih državah, poslednjih deset let je kulturne, prihitelo Filadelfijo in ima okoli 1,110.000 prebivalcev (Dalje sledi, i politične in se zatorej vpliv kacega mesta ravna potem, kakšne važnosti v teh imenovanih ozirih. Novi Jork 451 m uro zjutraj. bi ure zvečer in prihajal v Ljub- Za uboge Barjane! Veliko so prestali zadnje dni bedi Prvo ubogim Barjanom naklanjal vse dni, ko magistrat ljubljanski, ko je v obilni Da se pa ubogi Barjani napra- jim je pokvarila pridelke, klajo, odnesla drv.i, da Radovoljna darila naj se pošiljajo naravnost Kranjska hranilnica prazno vala je dne 4. no- 751etnico svojega obstanka. Tem povodom je Za ustanovitev in vzdrževanje za siromašne neozdravljive bolnike s Kranjskega Za ustanovitev nadaljnih pet ustanov po 50 gld. za ustanovitev vseučilišča 15.000 gid. ; 4. za vzdržavanje nemške gld.; gld.; Marijanišču v Ljubljani Lichtenthurnovemu zavodu za ženske sirote sirotišnici v Kočevji 10.000 gld.; 8. Joze- Poučni in zabavni drobiž. da bi se uvel mej Ljubljano in Trbižem lokalni vlak, Dr. Fran Celestin. Umrl je dne 30. m. m. dr. odhajal iz LjubUane okrog 1 # f Fran Celestin, upokojeni gimnazijski profesor in učitelj slo- Jano meJ vanskih jezikov na vseučilišči in hišni poseestnik v Zagrebu. ~~ Pokojnik je bil rojen Slovenec in je znan kot slovenski pi- stanovalci ljubljanskega barja, ko jim je velika voda vse pre- satelj Nekaj časa je služboval v Rusiji in je izdal večje delo. Plavila- Takošne povodnji, kakor je bila poslednja, že ni bilo Ivan Filipovič. Umrl je v Zagrebu v 73 letu Ivan đavD0; Umevû0 Pa^ koliko škode jim je napravila. Filipovič ustanovitelj učiteljskega zavetišča in oiličen vzgoje- PomoÇ v slovni pisatelj. Njegovo delovanje seže do ilirske dobe, kadar s0 * r.vodi, mestni je sodeloval pri „Danici". Leta 1848. se je udeleževal bojev meri delil mei Potí*eblltí ™ dr proti Ogrorn in so ga poslednji bili ujeli. Potem je učiteljeval vsaj nekoliko opomorejo od velike škode, katero jim v raznih krajih. Leta 1872 je bil poklican v odsek za preo- v"a vodai suovo ljudskih šol in 1874. leta je bil imenovan za šolskega poškodovala stanovanja, obračajo se do milosrčnosti vseh, nadzornika zagrebške županije in 1888. leta je pa šel v J1IÛ Pomorej°- pokoj. Spisal je mnogo vzgojoslovnih spisov, ustanovil več mestQemu magistratu kateri jih bo po previdnosti razdeiil - učiteljskih društev. Veljal je za vzornega pedagoga. Slovenski poslanci so v državnem zboru predlagali državno Bogat znanstveni zavod je francoska akademija zna- PodPoro za P° povodnji oškodovane prebivalce ljubljanskega nosti. Poleg 700.000 frankov, ki jih dobi slednje leto iz dr- baria pnčakovati je torej tudi od strani države pomoči. žavnega zaklada, ima leto 700.000 frankov dohodkov, ka- ~~ tere vse porabi za znanstvene in slovstvene namene. Vrednost vembra t. nepremakljivega premoženja akademije z grajščino Chautylle, hraililûica v sPomiû ûa predstoječo petdesetletnico cesarjevega katero jej je podařil vojvoda Aumalski, znaša 43 milijonov vladaQia sklenila darovati: frankov. Vse premoženje njeno znaša 70 milijonov frankov. zavefisoa ' - 500.000 gld. Zavetišče se imenuj Cesarja Franca Jožefa zave- ^d&fc&đ&dfrdft^^ tišce in imej prostora za 200 bolniiov, 100 moških in 100 « I ^^fffii^P'ï Novice............ï'^^ï^^^pl Ů Ženskih ; %ï.«^tS^SSm..=................................!...........A.^SSíh^S^l^j% za učence na ljubljanski realki 6250 gld; Wnmn^lWPVV^^ treh prostih mest za revne dijake s Kranjskega v zaveti — Pri cesarju. Prihodnji pondeljek dne 11. t. m. dunajskega vsprejel bo cesar v avdijenciji gg. župana Grrasselli-ja, podžu- deške ljudske šole v Ljubljani in ustanovitev penzijskega za-pana dr. viteza Bleiweisa in obe. svetnika Hribarja, kot depu- klada njenih učiteljev 175.000 gld tacijo ljubljanskega občinskega sveta, katera mu bode izrekla 30.000 najudanejšo zahvalo za njega prihod v Ljubljano povodom po- 10 000 tresne katastrofe ter za milostno naklonitev državne podpore. íinumu v Ljubljani 5000 gld; — Občinski svet ljubljanski je v svoji izvanredni 5000 gld.; seji dne 5. t m. sprejel nastopna nujna predloga: 1.) „Kot valnega vidni spomin na veliko naklonjenost Njega Veličanstva cesarj a zgradbo delavskih hiš v Ljubljani 20.000 gld., za zgradbo za naše, po potresu tako hudo prizadeto mesto in Njega osre- dveh takih hiš; 12. duhovniški bolnici v Ljubljani 5000 gld.; čevalno navzočaost v Ljubljani postavi se spomenik na javnem 13. bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 15.000 gld. ; 14. otro-mestu". 2) „V priznanje velikih zaslug za deželno stolno škemu zavodu v Ljubljani 3000 gld; mesto Ljubljano, imenujejo se častnimi meščani ljubljanskimi: društvu v Ljubljani 30.000 gld., bivši minister za notranje zadeve in sedanji cesarski namestnik Ljubljani 4000 gld. ; V na Štajerskem marquis Bacquehem; deželni predsednik Viktor mostana v Ljubljani 3000 gld baron Hein; prvi podpredsednik dunajskega pomožnega odbora v Ljubljani 2000 gld.; Jan grofHarrach; drugi podpredsednik dunajskega pomožnega Loki 2000 gld odbora Josip baron Schwegl in dvorni svetnik Fran Šuklj e. ljani 3000 gld. ; 21. društvu nemških biciklistov v Ljubljani Predsedniku dunajskega pomožnega odbora grofu Hohenwartu, 800 gld. ; ki je itak že častni meščan ljubljanski, izreka občinski svet 23. strokovni šoli za lesno obrt v Kočevji 4000 gld.; 24 priznanje in zahvalo Občinski svet pridržuje si pravo, izreči jaški kuhinji v Novem mestu 1000 gld. ; svojedobno zahvalo in priznanje tudi raznim korporacijam in v Kočevji 1000 gld.; 26. šolski knjižnici kocevske gimnazije osebam, ki so o priliki potresne katastrofe delovali v korist 500 gld našega mesta in njega prebivalstva. nice 2000 gld. ; 28. občini Belapeč 2500 gld. ; 29. gasilnemu — Umrl je dne 30 m. m. v jutro preč. g demantno- društvu v Belipeči 300 gld. ; 30 kmetijski podružnici v Mo-mašnik monsignor Mihael Potočnik vpokojeni tukajšnji nunski krouogu za napravo trtnice 1000 gld spovednik v 87. letu svoje starosti. nici v čateži — Umrla je dne 4. t. m. opoludne visokorodna gospa tijski podružnici v Cerkljah za napravo sadnega vrta 200 gl. ; Roza grofinja Manin, roj. Blasnik, ter bila dne 5. t. m, v 33. in 34. kmetijskima podružnicama v Ribnici in v Dobre-slovesnem sprevodu spremljena k večnemu pocitku. Naj v polji v isti namen vsaki po 200 gld. ; 35. kmetijski podruž-miru počiva! nici v Planini za nakup strojev 200 gld — Lokalni vlak na gorenjski železnici. Na c. kr. namene, za asanaci jo itd. Ljubljane 150.000 gld. železniško obratno ravnateljstvo v Beljaku obrnile so se s po- dovoljevanje sebno vlogo za uv^dbo lokalnega vlaka, ki naj bi vozil mej naprave vodovodov in drugih potrebnih zgradb 300.000 gld. ; Ljubljano in Jesenicami približno tako kot svojedobni potresni 38. uradnikom in stalno nastavljenim slugam hranilničnim povlak, nastope občine: Kranj, Škofjaloka, Staraloka, Hrastje, lovico njih letne place kot gratifikacija, Št. Jurij, Predoslje, Voglje, Št. Jošt, Mavčiče, Stražiše, 1365 gld. Oerklje, Preddvor. — Tudi trgovska in obrtniška zbornica v — Ljubljani se je v smislu sklepa zadnje svoje seje obrnila na državne železnice se bode napravil vodovod od Save do ^c. kr. glavno ravnateljstvo avstr. državnih železnic s prošnjo, stajnega vodnega poslopja. otroški bolnici v Ljubljani 10. društvu za ustanovitev rešilnega in vzgoje- 11. društvu za zavoda v Ljubljani 15 000 gld. ; 16 17. 15. Filharmoničnemu gasilnemu društvu v za sa- popravo frančiškanskega ; 18. uršulinskému samostanu - » v 19. uršulinskému samostanu v Skofji 20. nemškemu planinskemu društvu v Ljub- 22. šolskim sestrám v Trnovém 2000 gld. ; 25 dijaški kuhinji 27. okrožnemu zastopu idrijskemu za napravo bol- 31. kmetijski podruž-za napravo vzglednega vrta 300 gld ; 32. kme- 36. za regulacijske 37. za posojil mestom in obeinam kranjskim v svrho za drugo osobje pa Vodovod v Podnartu. Na postaji Podnart-Kropa ■■■■■■■Htttt ■■Ht po- Kemik, minister vnanjih stvarij. Naj znameni tnejša in najzanimivejša oseba novega írancoskega ministerstva je gotovo slavni kemik in učenjak Berthelot, ki je na čuden način postal minister vnanjih stvarij. Peter Evgen Marcelin Berthelot rodil se je dne 28. oktobra 1827. leta v Parizu. Skušenj ima mož že dovolj, ker je že prileten. Študiral je na liceji Henrika IV. in je že 1846. leta dobil filozofično častno dařilo in kmalu potem filozofičen doktorat. Leta 1851. je bil imenovan za korepetitorja na kemičnem kurzu na College de France in potem pa za profesorja na organsko kemijo na lekarničarski šoli v Parizu. Od-likoval se je z raznimi novimi iznajdbami in kemično in občno znanost postavil na vse druge podlage. Leta 1861. dala mu je akademija znanosti Jekerjevo dařilo za njegova predavanja o umetni sestavi organskih zmesij potom kemične sinteze. Leta 1865. se je na College de France osnovala stolica za kemijo in podělila se Berthelotu. To profesuro je obdržal do sedaj, ko je postal minister. Od 1885. do 1894. je Berthelot priobčil 600 spisov v zapisniku akademije in analih za fiziko in kemijo. Berthelot je od 1863. leta član zdravstvene akademije in od 1873. leta član akademije znanosti, Nadalje je član akademij znanosti v Londonu, Peterburgu, Stockholmu, Rimu, Amsterdamu, Monakovem, Turinu in Bostonu v Zjedinjenih državah. On je dosmrtni tajnik akademije znanosti v Parizu, podpredsednik najviš-jega učnega sveta, član sveta za lepe umetnosti, član kmetijske družbe, predsednik komisije za preiskavo razstrelil in veliki častnik častne legije. Od njegovih mnogobrojnih spisov so najznamenitejši o kemični sintesi, o kemični mehaniki, o kemični toploti, o sili razstrelil in zgodovini kemije. Leta 1870. je bil predsednik znanstvenega oddelka za narodno obrambo. Deset let pozneje je bil imenovan dosmrtnim sena-torjem. V senatu se je pridružil levemu krilu republi-kancev. Leta 1886. je bil učni minister v Gobletovem ministerstvu. Kot senator je jako pridno deloval. Bil je predsednik odseka za podržavljenje ljudske šole, podpredsednik vojnega odseka, predsednik zdravstve« nega odseka i. t. d. Govoril je večkrat zlasti o učnih vprašanjih, pa tudi o socijalnih stvareh. Če bode kot načelnik francoski diplomaciji na pravem mestu, se bode kmalu pokazalo. Blaznec v pravoslavném samostanu. Črnoviško sodišče peča se s slučajem, ki se je pripetil v pravoslavném samostanu Bazilijancev v Dra-gomirni. Temu samostanu se je izročil v preskrbo blažen bogoslovski kandidat, Jernej Stojan, ki je že nekaj časa bil suplent na črnoviškem učiteljišči. Ko je lani novi samostanski nadzornik Emanuel Ciuntuleac ogledaval samostan, našel je v neki celici jako shujšanega Sto- jana vsega v blatu. Videlo se je, da se mu ne dajo dovolj hrane in ne gleda na snažnost. Arhimandrit je to poročil glavnemu nadzorniku pravoslavnih samo-stanov, nadškofijskemu vikarju v Črnovicah arhimandritu Arkadiju Cuperkoviču. Poslednji je vprašal samostan, kako je s to stvarjo. Odgovor je moral biti ugoden, kajti storilo se ni dalje ničesa. Letos po letu je bil zopet arhimandrit Ciuntuleac v Dragomirnu in je šel v samostan s profesorjem črnovske obrtne šole arhitektom Karlom Romstoferjem, kateri je hotel ne-katere dele samostana narisati, katere pođobe pri-dejo v literarno delo „Oesterreich - Ungarn in Wort und Bild.u Arhimandrit je zahteval, naj ga peljejo takoj v Stojanovo celico. Celica je bila zaprta in niso jo mogli odpreti. Ključ je baje pri sebi imel hlapec, ki delà na polji pol ure hodá od samostana. Minolo je jedno uro, predno je přišel sluga in odprl Stojanovo stanovanje. Mej tem se je očividno poskušalo celico nekoliko posnažiti, pa se ni posrečilo. Ko je arhimandrit vstopil, mu je udaril silen smrad v nos, kateri se ni dal odpraviti, ko so odprli okna. Blažen menih je sedel na slami slabo oblečen. Bose noge so bile zatečene in mrzle. Ko ga je vprašal kako mu je, je odgovoril: „Lačen sem, lačen!" Arhimandrit je za-ukazal, naj mu prineso jesti. Potem je vprašal bla-zneca: „Zakaj ne zahteva jedi?" Stojan je povedal, da se boji, da ga bodo tepli, ko bi zahteval jedi. Sluga je prinesel lonec kislega mleka in kos kruha> in menih je hitro pojedel in zahteval še jedno porcijo. Pojedel je še to. Arhimandrit je stvar drugič po-ročal nadškofijskemu vikarju. ki je v tem postal vodja nadškofije, in ga opozoril, da bi se za denar, ki ga. dobiva samostan za blazneca, to je 500 gld. lahko bolje skrbelo v kaki bláznici. Storilo se pa tudi sedaj ni ničesa, temveč arhimandrit Ciuntuleac se je odstavil od nadzorovanja samostana v Dragomirni. On se je sedaj pritožil pri deželni vladi in deželni predsednik grof Goes je poslal v Dragomirno okrajnega glavarja dr. Bazilija Dezinkieviča, da poizve, kako je stvarjo. Malo dni pozneje je Stojan umri in se je na podlagi poročila okrajnega glavarja začela sodnijska preiskava proti samostanu. — Huda natakarica. Te dni se je natakarica v hostiím Iva Prebaka v Laščini na Hrvatskem Bara Labaš hudo sprla z gospodarjem in gospođino, ki sta ja obdoljžila tatvine. Zbila je jima jedno steklenjco na glavi. Krčmar je na to naznanil svojo natakarico sodišcu. Pri obravnavi je natakarica potegnila iz žepa steklenico, ki jo je imela pri sebi. in ž njo krcmarja udarila po glavi. Sodišče v Zagrebu jo je obsodilo zaradi lahke poškodbe v dvamesečoi zapor, zaradi tatvine v tritedenski in zaradi nespodobnega obnašanja v osemdnevni zapor. Kazen je takoj nastopila — Redka pobožnost. Porotno sodišče v Mïinstru je nedavno na smrt obsodilo nekega kmeta. Hotel je posiliti deklo. Ko je klicala na pomoč, ji je z nožem prereza! vrat. Potem si je uinil roke in šel proč Srečal je dva lovca in jima povedal za mrliča. Sli so vsi trije na mesto nesreče. Pri obravnavi se je dognalo, da je morilec iz denarnice umorjenke bil vzel jedno marko in zanjo plača! jedno mašo. 453 — Roparji v Italiji. V Palermu na Siciliji so pri belem dnevu našemljeni meščanje na ulici ubili davkarja. Potem so vlomili v davkarijo, sežgali davčni zapisnik in odnesli mizo, v katere miznici so mislili, da je denar. Noben jih ni oviral. Ko so prepozno prišli orožniki, ni nikdo nič hotel vi-deti in slišati. — Pri Sirakuzi so štirje roparji napali na oesti tri može, jim vzeli 500 lir in še več druzih stvarij. Tako se godi v Italiji, ki hoče razširjati kulturo v Afriki. — Preganjanje roparjev. V užiskem okrožju v Srbiji blizu Ivanice so vojaki obkolili tri roparje in jih ustřelili. To so bili ostanek večje roparske čete — Vanderbiltovega svaka ukazano zapreti. Pol-kovnik Colt, lastnik velike tovarne za revolverje, je vložil tožbo za ločitev svoje žene. Pri tem je obdolžil prešestovanje Jamesa J. Alema, svaka Vanlerbiltovega. Sodišče je vsled tega dalo povelje, da se ima poslednji zapreti. Alem je pa odtegnil se zaporu s tem, da je vložil 400.000 dolarjev kavcije pri sodišči. Tožnik trdi, da ima jako otežujoča pisma, katere sta si pisala Alem in soproga njegova. — Zgorela je. Hišinja Marija Pondelak v Zagrebu je čistila neki lišp s špiritom Vsled neprevidnosti je steklenico prevrnila in spirit se razlil. Po nesreči je pala na tla tudi goreča sveca in začelo je goreti. Hišinja je hotela z nogami udušiti ogenj, a se jej je obleka vnela in bila je takoj v plamenu. Na klic so prihiteli ljudje, ki so ogenj pogasili, a ne-srečnica se je bila tako opekla da je drugi dan v bolnici umrla vsled opeklin. [ — Grahovo v nevarnosti. V Grahovem pri Reki se zemlja usaja. Dve hiši sta se že podrli, iz drugih so se pa morali izseliti ljudje. — Glediške demonstracije. Zaradi demonstraci)' proti madjarskemu gledališču v Oseku pride mnogo oseb pred sodišče. Državno pravdništvo toži mej drugim tudi soprogo nekega íinančnega tajnika in sestro hrvatskega pesnika Harambašića zavoljo rušenja javnega reda in miru. — Dinamitni napad. V Tekiji v Srbiji je pred javna poslopja někdo položil bombe, ki so se razletele. — Razpok parnega kotla. Dne 30. m. m je v Swadisch Gmlindu razletel se parni kotel tamošnjega vodovoda, ter je ubilo štiri delavce, trije so težko, dva pa lahko poškodovana. — Strašna suša v Južni Avstraliji. V Južni Avstra-liji je taka suša, da se je vse posušilo. Na tisoče goved in ovac je poginilo, ker nimajo kaj jesti. — Nesreća na železnici. Pri Vrdniku na Hrvatskem a sta vkupe trčila dva vlaka. Jeden strojevodja je ubit, vagoni obeh vlakov so zdrobljeni. Nezgode je kriv neki uradnik zaradi malomarnosti v službi. — Razpok granate. Na strelišči pri Dunajském Novem mestu našel je delavec Josip Tobias granato. Vzdignil jo je in spustil na tla. Granata se je v tem razletela in de-lavca hudo razmesarila. Odtrgala mu je levo roko, přestřelila desno stegno in oslepila ga na desnem očesu. Jedva so še ži-\ega přenesli v bolnico. — Samomor. V Opatiji se je ustřelil posestnik tamošnje prodajalnice za žensko konfekcijsko blago, Gervais. On je bil slep. Letos po leti mu je umrla žena in prodajalnica ni najbolje vspevala. Vse to ga je gualo v smrt. — Boj s tihotapci. Te dni je bil hud boj mej srb-skimi mejnimi stražniki in tihotapci, ki so prišli z Ogerskega. Petnajst tihotapcev so zaprli. — Makedonski vojvoda Juge, katerega so bili vjeli v Dubnici v Bolgariji, je ubil jednega policijsta in dva žan-darja, pa pobegnil. — Smrt iz otroške ljubezni. Blizu Neapolja je umrla bogata vdova Lighieri in zapustila vse svoje premo- ženje svojemu sinu Narisku. Ta je pa bil jako otožen vsled smrti svoje mateře Izpovedal se je, šel k obhajilu, potem pa šel v zvonik in z njega skočil s križem v roci in se ubil. — Strašen razpok V Londonu je v neki ozki ulici se vsled silnega razpoka jedna hiša kar podrla, so-sedni hiši sta se pa deloma podrli. Štiri osebe so mrtve, 40 ranjenih, uzrok razpoku se ni dal dognati. — Trije na smrt obsojeni. Petindvaj seti etna gozdar-jeva soproga Ana Januška v Velikem Karlovci na Moravském je za hrbtom svojemu možu imela znanje z dvěma mladeni-čema, z jedenindvajsetletnim Karlom Pavelikom in njega prijateljem Jožefom Krenekom. Dne 19 avgusta je sama naznanila žandarmeriji, da njen mož leži mrtev na polji. Komisija je spoznala, da je ubit iu na poilagi poizvedeb so zaprli pokojnikovo soprogo in njena ljubôka Sodnja preiskava je dognala, da je že prejšnji dan bila gozdarica v svoji spalnici naprosila mladeniča, naj moža ubijeta, in je Kreneku zaradi tega bila skazala ljubfzen, dočim je Pavelik se zabaval z deklo. Porotniki so spoznali vse tri jednoglasno krive in obsojeni so bili na smrt na vešalih. Obesi se najzadnja gozdarica, kot glavna prouzročiteljica umora. — Goljufija. Proti Nathusiusu, ki je bil pred Hammer-steinom glavni urednik „Kreuzzeitunge", se je začela preiskava zaradi goljufije, poneverjenja in ponarejanja pišem. Osleparil je nekega mlađega sorodnika za 30.000 mark, ko mu je bil varuh. — Zgubljen ogerski odvetnik. Znani odvetnik v Mindsentu na Ogerskem Gustav Sobotka je zginil. Sodi se, da jo je zaradi velicih dolgov potegnil v Ameriko. — Igralnica v Monte Carlu nazaduje. Letos je imela štiri poletne mesece pol milijona frankov manj dohodkov kakor lani. — Samomor ogerskega železniškega uradnika. Oddelni načelnik ogerskih državnih železnic Ivan Tomacs je skočil z okna svojega stanovanja in se ubil. Bil je baje zbláznil. — Požar na parniku. Na angleškem parniku ,,Narvau v Reki je bilo te dni začelo goreti. Ogenj so pogasili. Škoda je velika. Zgorelo blago je bilo zavarovano. Ladija je bila na-menjena v London. — Sleparije pri ogerski poštni hranilnici. Pri poštni hranilnici v Budimpešti prišli so na sled veliki slepa-riji. Dva uradnika sta v sporazumljenji s ponarejanjem poštno-hranilničnih knjižic ogoljufala za več tisoč goldinarjev. Dosedaj se je dognalo, da sta nad 8000 gld ogoljufala. Oba so zaprli. — Tat Ristić. Zadnji čas se je mnogo imenoval tat Ristić, ki je vodja družbi tatov, ki so zadnja leta po raznih evropskih mestih ulomili v več blagajnic Dognalo se je, da se Ristić prav za prav imenuje Gliša Pribojac in je Bošnjak. Ob začetku bosenske okupacije je zbral sedem mož, ki so ro-pali po deželi, ker tedaj ni bilo težko, ker je povsod bila vstaja, Navadno so jim ljudje dajali, kar so imeli, brez vsake sile. Če pa zlepa ni šlo, so se pa poslužili sile. Dne 28. avgusta 1878. 1. so ti roparji bili prišli v Obradovec poleg Brčke in napali hišo premožnega trgovca. Zahtevali so, naj jim da denarja. Trgovec je že hotel dati denar, kar stopi glavar krajne policije v sobo, Vlaho Solejmovič. Roparji so ga hitro ustřelili in potem ga še z hanžarji razmesarili. Na to je trgovčeva žena ga morala zaviti v rjuho in nekega kmeta so prosili, da je mrliča spravil na neko turščino polje. Na to so roparji oropali vso hišo in odšli. Čez jeden teden so se vrnili v to vas. Sedaj so ljudje se oborožili in jih hoteli vjeti. Roparji so to opazili, razgnali s streljanjem kmete, županovo kočo zažgali in jo pobegnili. Avstrijski vojaki in žandarji so pa jeli roparje zasledovati in Pribojac je bežal na Hrvatsko in iz roparja postal navaden tat. 454 Posestvo pokojnega grofa Pariškega na Fran-coskem prodajo se na javni dražbi dne 13. t. m. Za prodajo je prosila pokojnikova soproga sama. Grofova rodbina menda prihaja do prepričanja, da ne pride več v Franciji na prestol in zatorej proda posestva svoja v državi. Posestva, ki se prodajo, cenjena so na 6,210 000 frankov. Zgubljen profesor. V Pečuhu na Ogerskem je iz-ginil profesor tamošnje realke dr. Srečko Schaurek. Pečal se je profesor tudi z vinsko trgovino. Zadnji cas je zagazil v ve- like denarne zadrege. Sodi se, da se je sam umoril. Tržne cene. V Ljubljani dne 30. okt. 1895. Pšenica gld. 7.60 kr % gld. 6.75 kr., ječmen gld. 6.5u kr., oves gld. 6.80 kr , ajda gld. 8.— kr., proso gld. 6 50 kr., turšica gld. 6 90 kr.* leča gld. 10 - kr., grah gld. 10*- kr., Mol gld. 12'- kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Sin of. Umor. Na Dunaji našli so mrtvo prodaj alko sadja službe. Sodi se, da jo je kdo umoril, da oropa ker se Na V • govorilo, da ima denar. Jelen ga ubil. V Salmovem zverinjaku v Seneteřu na Moravském je te dni divji jelen zagnal se v nekega go- njača. ga podrl in tako poškodoval, da je takoj umri. nosti v nasi Trstu deški ljudski šoli s pravico jav se razpisuje služba ucitelja-vodi telja z 800 gld. letne plače. Postavno opremljene V prosuje naj se dopoši Umor gozdarja. Pri Nikelsburgu na Ogerskem so našli v gozdu nekega ubitega gozdarja. Gozdar je oropan, vzetih mu je 300 gld. ljajo do 20. novembra t. 1. : „'Vodstvu družbe sv Cirila in Metoda v Ljubljani u Pravda proti roparjem. V Belemgradu se v kratkem začne pravda proti 55 roparjem iz valjevskega okraja. Obdolženi so 99 ropov in umorov. Smrt borzijanca. Ustřelil se je na Dunaju borzi- Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 28. oktobra 1895. janec Jakob Hertscher zaradi velicih zgub na borzi. Ponarejalci denarja. V Trstu so zaprli hišnika Semenitza, mizarja Tiezerta in delavca Zuro, ker so na sumu ponarejanja denarja. Sodi se, da so že vec let ponarejali denar in da imajo še več sokrivcev. Socijalistična ljubezen. Neka Edita Lanchester, v Londonu jako lepa deklica, katero so večkrat socijalisti kandidovali za šolske in občinske volitve, je bila sprva učiteljica, potem pa je služila svoj kruh v pisarni neke delniške družbe. Že veČ let ni stanovala doma, temveč pri neki somišljenici. Po raznih shodih je razlagala svoje socijalistične nauke. Se- ustanove Podpisana zbornica razpisuje za leto 1895 osem cesar Francišek-Jožefovih ustanov po 25 gold, za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 20. no vembra in priloži naj se jim od župnijskega znanila se je bila z nekim rokodelcem, Ona je pa izjavila, da se cerkveno ne poroči, ker to je v jo bil rad vzel. in občinskega urada potrîeno dokazilo, da je pro nasprotji s socijalističnimi nauki, a pripravljena je vkupe živeti. Změnila sta se za tak svoboden zakon. njim Mlada sitelj kak obrt samostojno (na svojo roko) izvr ševal i da zdaj zaradi onemoglosti ne more vec socijalistinja je potem pripove^ovala vsakemu, jo je hotel poslušati, v kakih razmerah da v • • Z1V1 z rokodelcem. To ni bilo všeč njenemu očetu in bratom, ki niso imeli smisla za njene ideje. Ko je niso mogli pregovoriti, da bi se poročila, so jo delati in da je ubog. Lj ubijani, dne novembra 1895. nekega dne odpeljali in izročili v blaznico. Njen ljubček si Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. sedaj prizadeva, da bi jo řešil, a zdravniki trdijo, da je blazna. Veliki viharji s snegom bili se te dni v Angliji, na Skotskem in na Islandiji. Več ladij, mej njimi dva par-nika, se je potopilo Več zabojev slanikov je na Islandiji od- nesla voda. Na Skotskem , t jr so reke na debelo premrznile Tako m 1 iim zgodnje zime že skoraj ne pomnijo. Nesreča ob povodnji v Karlovci. Ob zadnjem deževji je bil velik del Karlovca poplavljen. Neki topničar je s konji zašel s pota in se ni mogel iz vode rešiti Neki mesarski pomočnik mu je šel na pomoč. Voda je pa oba pobrala in sta utonila Potres. Dne 1. novembra Čutili so v Rimu in ne- v Italiji hud potn-s. Nekaj dimnikov se je podrlo. Nekatere hiše so dobile manjše razpoke, večje nesreče pa ni napravil. * Zahvala. ^ i*« ATI •v r • 7 - , y*% * ' ^Vy;:* • iff*; * «* à Vf ,} l i - ^fevfi •v katerih drugih kraj ih * ' > -v, I » 1 - \ i < \ ^ «1 i .1 - . ~ T7 **4 • v ? r.1 * ' v«u; A, 4 .V Loterijske srečke. V Lineu dne 2. nov. t. I. : 63, 37, 12, 44, 76. V Trstu dne 2. nov. t. 1.: 41, 67, 70, 18, «L-m m - V% • t Za tako mnogobrojne izraze sočutja o smrti moje ljubljene, nepozabne sestre, gospe Roze groflnje Manin izrekam vsem prijateljem in znancem svojo najiskre-nejšo zahvalo. Sv. masa zadušnica po ranjki se bode opravila v soboto dne 9. t. m. ob 8. uri v stolni cerkvi sv. Nikolaja in v ponedeljek 11. t. m. ob 7. uri pri oo. Frančiškanih Ljubljana, dne 6. novembra 1895 y4 a. m rv»1 # • Albina Blasnik. m V Pragi dne nov. t. • • 87, 74, 77, 79, 41. Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi naskdniki