UDK 711(497.12)+330.3(497.12) 
• HIERARHIJA IN RAZVOJ SLOVENSKIH NASELIJ 
V LUČI URBANSKE EKONOMIKE 
IZVLl!ČEK 
dr. Marija Bogataj 
dipl.mat. 
Samo Drobne 
dlpl.inž.geod. 
FAGG, Katedra za komunalno gospodarstvo 
61 000 Ljubljana, Jamova 2: 
Tako pri nas kot v vsakem drugem go~odarekfill prootoru s• srečujemo z dejstvom, da so 
nekatera naselja ..,..oja od drugih,da obstaja hieramija naselij, kjer v.č~m mestom sledi nekaj 
mMjših, wč i. manjših in tako naprej do nas<$llj :rnekaj deset prebivalcev. Na takšnohi• rarhijo 
vpliva vrsta faktorjev. Eden pomembnih je ta da visoka cena :.oomljioo in delovne sile v veliklh 
mestih omogoča konkurenčno sposobnost le tistim podjetjem, ki jim večje mesto omogoča 
večjo pridobitno sposobnost kot pa manjša naselja. Ta pridobitna sposobnoot je lahko 
rezuit-<.!I: intemih ali eksternih prihrankov ali kakšne druge posebne koristi, ki j;,, rezultat rabe 
mestnih lokacij. Ta vpliv pa morajo predvoom prostorski planerji razumeti, še posebej če se 
srečajo s problemom optima!n"' veiikooti n1::M,€llja NNnen pričujočega dela je osvetlitev tega 
problema v okviru hi;,,ramije in razvoja slov'1l!nskih n-lij. 
ABSTFIACT 
Economics OII urbm IMfarchy arid growth of Slov;;nian a.ttl-nta. In the pa,,•r 1here we 
anatya.d 1he ecooomic and o11nvironmema! factors catimnining th• struoture o! 1he urban hi9f«-
chy. There is consid'1l!red the whole set of the central places in the Slovel'lian economy and some 
statistical dam ar;; pro11sem$d. The oonc0pt of th• optimal city size imroduc0d by Alonso and 
ext;;nd0d ir.to 1h,i, 1he op• n space ol this hierarchy by us, is discus,;;ed. Comrol iheory whith 
demande th0 oorr• spondiog tax pollcy for the whole set ot 1he towns and also villages together 
is introduced. lnvestmem: policy ev0n for communal e,upp!y sye,t€lm5 and poiution control op-
timization is suggested using Alonso's approach to solve 1he problem of unde110loped spa-0e unmi 
in Slovenia too. The real-estate managemem on the urban lev<!M has to be upgraded by central 
gov.-mment poijoy. From an ;.nvironmenta! v~wpoint, it izl risky to b;. more oono-d wi1:h th<!i 
problems of individual dties than with the concspt of urban hierarchy. 
SLOVENSKA NASEWA IN TEORIJA CENTRALNIH MEST 
Hierarhiji mest sta veliko pozornost posvetila Christaller / 5/ in Losch / 8/, 
ki sta obravnavala vzorec poselitve trgovin in drugih podjetij z oskrbnimi 
funkcijami različne frekvence rabe v danem tržnem območju. V manjših 
naseljih najdemo le male trgovine predvsem s prehrambenimi artlkll, potreb-
nimi za oskrbo ruralnega področja, ki ga pokriva nek heksagon (sledi iz teorije 
GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 9 
centralnih krajev, in Loschevih izhodišč, po katerih se heksagoni, ki pokrivajo 
celotno območje kot tesalacije, najbolje prilagajajo krogu kot liku z naj-
manjšimi povprečnimi razdaljami točk), in drugi servisi z veliko frekvenco 
rabe pri posameznih prebivalcih. 
Nad tako razporejenimi ruralnimi naselji večje naselje, ki naselja nižjega 
reda oskrbuje z blagom , ki ga ne kupujemo vsak dan (konfekcija, obutev ... ), 
in tako naprej do naselij z visoko specializiranimi trgovinami in servisi redke 
rabe. Tako je celotno področje pokrito z množico vgnezdenih tržnih 
območij kot to prikazuje številnim bralcem znana slika 1. Sistem centralnih 
naselij se seveda tako kot von Thunenov model koncentričnih krogov v teoriji 
lokacije deformira zaradi geofizičnih, političnih in drugih lastnosti prostora. 
Slika 1: 
Da bi primerjali Christallerjevo teorijo z dejanskim stanjem v Sloveniji, smo 
primerjali njegove rezultate s podatki o velikosti in pripadajočih tržnih področjih 
v Sloveniji. Upoštevali smo 7., 6., 5. in 4. nivo v hierarhiji naselij ter 
geometrično predpostavko, iz katere sledi, da je radij tržnega območja 
na i-tem nivoju (R) z oddaljenostjo med centri na i-tem nivoju (d) v naslednji 
zvezi: 
d = R"'(3*"'(1/2)) (1) 
Prostor, v katerega je omejena Slovenija, je popolnoma drugačen od rav-
ninskih predelov Amerike. Je zelo stisnjen in hribovit in daje vtis, da v 
njem Chrlstallerjeva teorija ne more veljati. Če izvzamemo največje naselje v 
10 GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 
Christallerjevi lestvici, ki Je prikazana v tabeli 1, pa dobimo dokaj dobre 
pribljižke. Na VII. nivo smo postavili Ljubljano, na VI. nivoju je Maribor, ki od 
ostalih regionalnih središč močno Izstopa, na V. nivoju so ostala regionalna 
središča ter na IV. nivoju občinska središča. Majših naselij nismo primerjali s 
Christallerjevo shemo. 
Christaller Slovenija 
Stopnja a b C a b C 
VII 500.000 102 180 225.000 80 1llr 
VI 100.000 59 100 106.000 60 'lir 
v 30.000 34 62 20.000 30 50 
IV 10.000 20 36 4.000 10 17 
III 4.000 12 21 
Tabela 1: Primerjava hierarhle naaelii v Sloveniji s Chrtetallerjevim 
modelom 
Legenda: 
a - približno število prebivalcev v središču 
b - povprečni radij vplivnega območja 
c - povprečna razdalja do enakovrednega središča 
Opomba.: Politične meje deformirajo površine gravitacijskih območij. zato smo 
na nivoju Slovenija izhajali iz njene površine kot kroga (R = 80km), pri 
gravita.cijskam območju Maribora pa iz površine polkroga (R = 60km). 
* - Glede na predpostavko o politični omejitvi Slo11anija tudi nismo določili 
povprečne razdalje do enakovrednih središč na VII in VI nivoju, ker primerja:va 
ne bi bila smiselna. 
Če se predvsem agrarna gospodarstva zadovoljijo s Christal!erjevim 
modelom, pase industrijska družba s to teorijo ni mogla sprijazniti. Tinbergen 
/ 11/ se je približal teoriji centralnih mest, ki opisuje le hierarhijo mest s 
tržnega vidika tako, da je vključil v hierarhično alokacljo tudi industrijo. 
Njegova razlaga hierarhije naselij je naslednja: 
Najmanjša naselja proizvajajo blago tipa 1 za lastno potrošnjo (kmetijski 
pridelki), ostalo blago pa uvažajo. Naslednja, malo večja naselja, proiz-
vajajo blago tipa 1 in 2 za lastno potrošnjo, blago tipa 2 izvažajo tudi naseljem 
nižjega reda, ostalo blago pa uvažajo. Naselja še višjega reda proizvajajo 
blago 1, 2, 3, vse za lastno potrošnjo, blago tipa 2 in 3 tudi izvažajo, ostalo· 
blago pa uvozijo. Postopek se nadaljuje do največjih mest. 
GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 11 
Hierarhijo nasellj opisujejo tudi drugi avtorji, med njimi je vredno omeniti 
Berrya in Currya, ki sta podala odvisnost velikosti naselja od ranga naselja 
(rang pravilo). Kljub temu, da na velikost in rast naselij po njuni teoriji vpliva vrsta 
slučajnih vplivov, je mogoče zapisati regresijsko krivuljo: 
Y = a/r (2) 
kjer je r rang naselja, y pa njegova velikost (število prebivalcev), a je velikost 
največjega naselja. 
Preizkusiti smo želeli, ali je s tem modelom mogoče opisati tudi hierarhijo 
naselij v Sloveniji. Ugotovili smo, da je na temelju podatkov iz zadnjega 
popisa ( 1981) mogoče povedati tole: 
Varianca v številu prebivalcev v slovenskih naselnih zn~a 14,4 * 1 O , varianca 
odstopanj od rang-krivulje pa0,81 * 10. kar pomeni, da lahko z rang pravilom 
po jasnem o kar 94,4% variabilnosti v velikosti naselij. Več o tem nam pove slika 
2a, ki podaja inverzno funkcijo. Krivulja se izredno dobro prilega prvim 5(X) 
naseljem. Od 5oo. do 4ooo. naselja je velikost naselij v Sloveniji malo večja 
kot jo pričakujemo po rang pravilu, naselja z manj prebivalci pa so dosti 
manjša od pričakovane velikosti. 
,,...__ 
cO 
i:; 
((j .... 
'a 
'--' 
-----..-1 . 
;,. 
~ 
rii 
.:!: 
,o 
/jJ .... 
~ 
~ ..... 
12 
0.01 
0.005 
Rang pravilo 
v hierarhiji slovenskih naselij 
( popis 1981 ) 
500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500 5000 
rang 
Slika2a: 
GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 
• 
1/št.preb. 
1/(a/rang) 
Iskali smo eksponent ranga, ki bi dal boljšo korelacijo na širšem intervalu. S 
krivuljo 
1/y = r**0.95/a (3) 
nam je uspelo pričakovano krivuljo zelo približati dejanskemu stanju kar za 
23CX) največjih naselij, za celotno področje pa zboljšati determinacijski 
koeficient za nekaj odstotkov. Rezultate prikazuje slika 2b. 
,,...._ 
V) 
O\ 
o 
• • 00 
C: 
Ol ... 
----'1l '-' 
----,-; 
0.020 
0.015 
Rang pravilo 
v hierarhiji slovenskih naselij 
( popis 1981) 
0.000 F------r---,--r-----r----r----,--,----r---,--------1 
O 500 100015002000250030003500400045005000 
rang 
Slika2b: 
1 /(a/rang**0.95) 
Pomanjkljivost tako teorije centralnih naselij , ki jo je podal Chrlstaller kot tudi 
teorije Berrya in Currya je v tem, da ne razlagajo ekonomskih kriterijev za 
hierarhijo naselij, oziroma so ti kriteriji nanizani splošno, shematično, brez 
upoštevanja posebnosti. če hočemo poiskati tudi vzroke za hierarhijo in rast 
naselij, moramo poznati ekonomske zakonitosti, ki do tega pripeljejo, ne 
pa samo opis pojava Na to je opozoril že Losch. žal je njegova prezgodnja 
smrt povzročila, da tega dela ni tudi primerno dokončal. V zgodnjih sedem-
desetih letih pa smo dobili dokaj dovršeno teorijo, ki opisuje ta pojav in vzroke 
zanj. 
GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 13 
Z vidika prostorskih planerjev, ki Iščejo odgovor na vprašanje optimalne 
velikosti naselja v danem času, je še posebej zanimivo delo W.Alonsoja, kJ je 
pristop k vprašanju optimalne velikosti podjetja prenesel v urbansko 
ekonomiko. 
Izhajajoč iz Loscheve trditve, da je profit tisti, ki določa lokacijo in uspešnost 
dejavnosti v izbranem mestu, s tem pa velikost, hierarhijo in rast naselij, 
je Alonso zasnoval model, ki nam bo pomagal odgovoriti ne samo na vpr~anje 
o vzrokih za hierarhijo in rast mest, ampak nam bo nudil tudi izhodišče za 
vrednotenje lokacij v širšem gospodarskem prostoru, ki seže preko meja 
mestnega območja v celotno hierarhijo naselij. Poglobljeno znanje o tem pa 
nam je v prehodu v tržno gospodarjenje še kako potrebno. 
EKONOMSKI VIDIKI GENEZE MEST 
Tistim, ki so študirali prostorsko planiranje, so znani nekateri temelji nastanka in 
razvoja mest. Vemo, da morajo biti zato, da mesto sploh obstaja, izpolnjeni 
določeni pogoji. Zagotovljeni morajo biti agrarni presežki na dosegljivem , 
območju, ob teh pogojih pa lahko nastane mesto npr.: 
- zaradi manjših fiksnih stroškov pri proizvodnji; 
- zato, da se zagotovi enakomernejšaaJokacijadobrin pri neenakomernih virih 
dobrin ( Tako so n.pr. ob pomembnih nahajališčih rudnega bogastva nas-
tajala bogata mesta, ki so se lahko, če so obstajali zato tudi drugi pogoji ohranila 
tudi, ko so ti naravni viri usahnili, druga pa oo popolnoma propadla, kot npr. 
nekatera severnoameriška, južnoamerička ali avstralska rudarska mesta, 
ali pa je bilo njihovo propadanje mogoče zaustaviti le s privlačno davčno 
politiko, kot je odpiranje brezcarinskih con n.pr. v Manaosu, ki je začel 
propadati po odkritju umetnega kavčuka); 
- mesto lahko nastane· zaradi nižjih stroškov upravljanja države ali nastanitve 
vojske (Tako so ob centralizaciji oblasti nastale velike prestolnice kot je 
Washington ali Brasll.); 
- veliko mest je nastalo zaradi dobrih naravnih pristanišč, primernih prehodov 
čez reke ... , vendar jim samo te naravne danosti še ne zagotavljajo 
obstanka, če se ob tem ne razvija tudi trgovina. 
V večini večjih mest so se vse omenjene funkcije odvijale hkrati in se 
dopolnjevale, prav gotovo pa oo bili agrarni presežki in nižji stroški proiz-
vodnje na,ipogostejši razlog za nastanek mest kot kra,ia, kjer se odvija trženje 
agrarnih in neagrarnih dobrin . Vse to pa velja tudi za slovenska mesta In druga 
naselja mestnega značaja. 
14 GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 
Tako že Adam Smith/ 10/ ugotavlja, da je delitev dela. tista, ki zagotavlja rast 
mesta in da je razvitost trga tista, ki določa stopnjo delitve dela s tem pa interne 
in eksterne prihranke. Tako kot interne prihranke zagotavljajo specialni 
servisi in stroji, ki si jih ne more privoščiti posameznik, izučeni kadri, ki ne 
morejo znati vseh opravil enako dobro ... , zagotavljajo eksterne prihranke 
združevanja uporabnikov ob skupnih rabah šol, trgovin, servisov, skratka mes-
toslužnih dejavnosti. Obstaja prepričanje, da je prav eksterna ekonomija tista, 
ki najmočneje vpliva na današnjo rast mest in drugih naselij. 
Toref so ekonomske :zakonitosti tiste, ki vplivajo na nastanek In razvoj mest, 
vplivajo pa tudi na hierarhijo naselij. če hočemo v analizo hierarhije naselij 
vključiti ekonomske zakonitosti, potem moramo začeti z analizo stroškov in 
koristi, ki variirajo z velikostjo naselja , s tehničnim razvojem in vrsto rabe 
zemljišč. 
če se želimo pomuditi pri vprašanju optimalne velikosti naselij, moramo še pred 
poglobljeno analizo tega problema poudariti, da na optimalno velikost naselja 
močno vpl~va tehnični razvoj. Z razvojem tehnike in predvsem z razvojem 
transportnih sredstev, ki postajajo cenejša in efektivnejša, je rasla tudi 
optimalna velikost naselja Cenejša. in hitrejša transportna sredstva so 
najprej omogočila cenejše trženje agrarnih dobrin Iz širšega zaledja, pa tudi 
preraščanje tržnega okolja ponekod celo preko meja držav. 
Danes je bolj kot razvoj transportnih sredstev pomemben razvoj Informacijske 
tehnologije. Kot je v zgodnjih desetletjih tega stoletja razvoj transfera. infor-
macij omogočil nastanek nekaj pomembnih svetovnih centrov z bančnimi in 
zavarovalniškimi družbami, pelje razvoj sodobne Informacijske tehnologije 
osemdesetih let v nove trende razvoja mest. Nova tehnologija daje 
možnosti, da se številne upravne funkcije selijo Iz centra na periferijo, 
poslovne funkcije se približujejo bivališčem izvajalcev teh funkcij, centri 
velikih mest se razbremenjujejo in spreminja. se struktura rabe mestnih 
:zemljišč. Pri teh naglih spremembah pa obstaja. bolj kot doslej nevarnost, da 
se v mestna jedra naselijo revnejši sloji prebivalstva, ki potegnejo za seboj 
socio-ekonomske probleme mestnih jeder. Da bi znali tovrstne probleme 
regulirati pravočasno, velja podrobneje proučiti stroške in koristi rabe 
mestnih zemljišč in razmisliti o optimalni alokaciji dejavnosti v mestu in v 
hierarhiji naselij, pa tudi o mehanizmih zemljiške politike, ki optimalno alokacijo 
podpirajo. Davčna politika in zajemanje lokacijskih ekstradohodkov oziroma 
dela rentnih diferencialov je promerno orodje v roh3.h politike, ki je sposouna 
preseči urbani nivo in se sooC:iti s problemi v hierarhiji naselij. Še posebej pa je 
pomemt.:-110 to, da lahko s takšnim pristopom rešujemo ekonomska vprašanje 
manj razvitih območij, ki vključujejo tudi ekološko komponento. 
STROSKOVNI VIDIKI RASTI IN HIERARHIJE NASELIJ 
Najpomembnejši strošek mest je strošek pridobivanja in ustreznega komunal-
nega opremljanja mestnih zemljišč oziroma strošek pridobivanja poslovnih 
GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 15 
površin. Večje je mesto, višji je strošek pridobivanja zemljišč v centru mesta. 
Zakaj? če predvidevamo, da je cena kmetijskih zemljlšč na robu naselja 
povsod enaka, kar je mogoče predpostaviti, če je razlika kmetijskih diferen-
cialnih rent na robu mestnih naselij zanemarljiva oziroma doetopnost do trga 
kmetijskih pridelkov iz teh zemljišč povsod enaka in če predpostavimo, da 
je gradient naraščanja cen od robu proti centru pri vseh naseljih enak, kar bi 
veljalo pri enakih transportnih stroških na enoto razdalje, je to mogoče 
pričakovati. Statistične analize pa višje stroške pridobivanja zemijišč in 
poslovnih površin v centrih večjih mest tudi potrjujejo. 
Druga vrsta stroškov, ki so odvisni od velikosti mesta, so stroški detovne sile. 
Pričakujemo lahko večji strošek delovne sile v večjih naseljih. Kajti tisti 
delavci, ki živijo v večjih naseljih, ali plačujejo večje stanarine, kar sledi iz 
prve alineje tega poglavja, ali pa imajo večje transportne · stroške, ker je 
oddaljenost njihovega bivališča od centra mesta večja Prirem ni pomembno, 
ali se strošek delovne sile izkazuje v večjem osebnem dohodku ali pa v 
potnih stroških, ki jih podjetje posebej plačuje. 
Natančneje povedano: vsota stroškov bivanja na izbrani lokaciji in stroškov 
transporta skupaj na prebivalca je v večjih mestih višja kot v manjših naseljih, 
če pri tem ne upoštevamo dnevnih migracij Iz kraja v kraj. Zaradi večjih 
stroškov lokacije pa so ponekod tudi druge storitve v večjih naseijih 
dražje, kar vse povzroči večji pritisk na strošek delovne sile. Tako se bo delovna 
sila selila v večja mesta le, če bodo osebni dohodki med drugim to 5elitev 
stimulirali. 
Kakšna je odvisnost osebnega dohodka od potovalnega časa in velikosti 
naselji smo študirali na temelju ankete, ki smo jo Izvedli v sodelovanju s 
Centrom za ceste Tehniške fakultete v Mariboru. Rezultate te anket prikazujeta 
tabela 2 in slika 3. Komentar bi lahko bil na kratko naslednji: 
Z grupacijo zaposlenih v 8 dohodkovnih razredov konstantne širine in več 
razredov po oddaljenosti dobimo kontingenčno tabelo (glej tabelo 2!). 
S tveganjem, ki je manjše od 0,05 lahko trdimo, da obstaja pozitivna 
korelacija med osebnim dohodkom delavca In njegovo oddaljenostjo od 
delovnega mesta. Nazorno pa si lahko to ogledamo tudi na sliki 3. 
Primerjali smo višino dohodka na delavca v Ljubljani in Mariboru glede na 
dohodek v drugih mestih leta 1974. Tudi pri nas je bil ta indeks 109. Tako kot 
v Angliji in Ameriki lahko tudi pri nas pripišemo tolikšne razlike v osebnih 
dohodkih predvsem večjim stroškom bivanja (stroški stanovanja in 
transporta), večji zaprtosti prostora in poluciji. Stroškovne vidike rasti naselij 
obravnava T. Klemenčič /7 /, ki predstavi tudi nekatere druge avtorje (Kalman 
Kad~, lvandekič ... ). 
16 GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 
od ~ 
((O, 1) ((1, 25 vsota 
razred 
1 12 84 45 9 150 
2 12 182 61 20 275 
3 10 103 43 11 167 
4 2 43 14 6 65 
5 1 12 11 4 28 
6 1 12 5 o 18 
vsota 38 436 179 50 703 
Tabela 2: tabela med dohod kovnimi razredi konstantne širine 
od najnižjih dohodk ov (1) do najvišjih (6) in oddaljenostjo bivališča od 
delovnega mesta. 
"' 2.5 
'8 
~ .., 2.45 
"' 00 .., 
~ 2.4 o 
.:.a 
"8 
-§ 2.35 
'O 
.II, 
~ 2.3 
!;-
o 
o. 2.25 
Korelacija med povprečjem dohodkovnega razreda 
in oddaljenostjo od delovnega mesta 
2.2,L_-~----,------.----,---' 
((0,1) ((1,10) ((10,25) 25< 
oddaljenost od delovnega mesta (km) 
SHka3: 
GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 17 
Boljše storitvene dejavnosti v mestih, boljše šole, gledališča in druge kulturne 
dobrine do neke mere sicer kompenzirajo vplive polucije, zasičenosti promet-
nih tokov in zaprtost prostora, vendar je rezultanta le pritisk delavcev na višje 
osebne dohodke, kar vpliva na odločitev podjetja, v kako velikem naselju bo 
izbralo svojo lokacijo. Ta. indirektni vpliv cene delovne sile na atraktivnost naselja 
je vsaj tako pomemben kot vpliv direktnih disekonomij (škode, ki jo povzroči 
bližina konkurence, zasičenost prometnih tokov in vpliv polucije, ki je v 
različnih mestih različen ... ). 
KORISTI V HIERARHIJI MEST 
Glede na to, da z velikostjo mesta rastejo stroški lokacije,cena delovne sile 
in drugi eksterni stroški,potem morajo obstajati drugi eksterni prih-
ranki, da se ohranja ravnotežje v hierarhiji naselij, ki jo opisujejo tuji avtorji 
in ki smo jo s podobnimi karakter.Isti kam i uspeli statistično dokazati tudi pri 
nas. 
Da imajo takšne koristi podjetja v večjih naseljih, smo že omenili v začetku 
tega prispevka. Te koristi izhajajo iz aglomeracijskih efektov (eksterni, 
lokacijski in urbanizacijski efekti). Večje je mesto, več je specializiranih 
trgovin in servisov, več je specializirane delovne sile, ki edina omogoča 
eksistenco nekaterih dejavnosti. Obstajajo dejavnosti, ki potrebujejo specialne 
servise in druge storitve ter specializirano delovno silo, ki jo najdemo le v večjih 
mestih. 
Pričakujemo lahko, da se organizacije , ki potrebujejo le nižje izobraženo 
delovno silo in dosti prostora, locirajo v manjših naseljih (npr. tekstilna 
industrija),in ne bodo konkurenčne z drugimi, če si bodo privoščile lokacijo 
v večjih mestih. Carlino / 4/ je pokazal, da aglomeracijske koristi v 
povprečju pretehtajo aglomeracijske stroške do mest s 3.3 milijona 
prebivalcev, v večjih mestih pa pri obstoječi strukturi rabe mestnih zemljišč in 
obstoječem tehničnem razvoju aglomeracijski stroški presegajo aglomeracijske 
koristi. Tako na pozitivno rezultanto aglomeracijskih efektov lahko računamo 
tudi v večini slovenskih mest 
Najpomembnejša pa je ugotovitev, da različna podjetja, industrija in servisi 
zahtevajo različno optimalno velikost naselij, kar vodi v hierarhijo mest 
VELIKOST, STRUKTURA IN RAST NASELIJ 
Kratek povzetek je torej tale: 
- cena delovne sile z rastjo naselij počasi raste, 
- produktivnost podjetij z rastjo naselij tudi raste, 
- različna podjetja iščejo za svojo dejavnost različno optimalno velika naselja. 
18 GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 
Na teh temeljih pa lahko zgradimo razlago za eksistenco hierarhije mest. 
Dejavnosti, ki ne bodo proizvajale v optimalno velikih naseljih, ko njihove 
konkurence temu pogoju zadoščajo, bodo imele samo dve izbiri, ali se bodo 
seme v primernejše naselje, ali pa bodo propadle. Kajti de,javnosti, ki so se 
naselile v prevelikih mestih, bodo morale plačevati višje stroške lokacije in višje 
stroške delovne sile, kot njihove konkurenčne dejavnosti v manjših naseljih 
pri enakih koristih, ki jih nudijo aglomeracijski efekti. Dejavnosti pa, ki so 
locirane v premajhnih naseljih, ne bodo konkurenčne tistim v zadosti velikih 
naseijih, kijub koristim, ki jim s poceni lokacijo in poceni delovno silo nudi 
manjše naselje, ker je rezultanta koristi in stroškov manjša od rezultante teh pri 
konkurentih. Zato se bodo selila v večja mesta ali pa propadla Pri tem so 
seveda problematični tudi stroški selitve, vendar v tem prispevku problema 
mobilnosti dejavnosti ne nameravamo načeti. Opozorimo lahko le toliko, da s 
prehodom na tržno gospodarstvo lahko pričakujemo takšna gibanja tudi pri 
nas, zato bi veljalo pravočasno misliti na plansko podporo tržnim zakonitos-
tim, ki bo delovala preventivno na tem področju. S tega vidika je potrebno 
obravnavati tudi zakonodajo v zvezi s pospeševanjem razvoja manj razvitih 
občin in demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji. Več o tem v 
zadnjem poglavju. 
Vzpon in propad podjetij ter selitve dejavnosti iz manj primernih v primernejša 
naselja vpliva seveda tudi na dinamiko rasti naselij. V množici dejavnosti v 
velikih mestih je propad ali uspeh enega podjetja skoraj nezaznaven pri rasti 
ali upadanju prebivalstva Stopnja rasti prebivalstva se le malo loči od stopnje 
rasti v vsem gospodarskem prostoru s to hierarhijo naselij. 
Drugače paje pri malih naseljih. Tako je že Thompson /12/ postavil hipotezo, 
da stopnja rasti malih naselij v hierarhiji, ki jo obravnavamo, zelo variira, 
medtem ko je stopnja rasti v velikih mestih bolj homogena Robsonova 
raziskava rasti angleških mest na prelomu prejšnjega stoletja pa to hipotezo 
potrjuje. Za Slovenska naselja med popisoma leta 1971 in 1981 lahko 
ugotovimo, da med variancami v stopnji rasti ni značilnih razlik med 
velikimi in manjšimi naselji, čeprav je totalni razmak med stopnjami rasti 
pri manjših naseljih večji (glej sliki 4a in 4b!). Za takšne rezultate je zaslužno 
tudi plansko gospodarstvo. Da pa je z uvajanjem trga mogoče pričakovati 
motnje tudi na tem področju in da je potrebno pravočasno misliti tudi na 
smotrno usmerjanje alokacije dejavnosti v smislu dobrega gospodarjenja 
na celotnem gospodarskem prostoru, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. 
NADGRADNJA ALONSOJEVE TEORIJE RASTI 
IZOLIRANEGA NASEWA 
Ideja o optimalni velikosti naselja je prookupirala številne planerje, vendar se je 
pokazalo, da lahko govorimo o optimalni velikosti naselja le ob dani struk-
turi naselja, pri danem tehničnem razvoju, pa še to le ob predpostavki, da si 
naselja ne konkurirajo med seboj. Menimo pa, da je o optimalni velikost 
GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 19 
naselja smiselno govoriti le v kontekstu strukture naselij. 
Stopnja rasti naselij mestnega značaja 
(1971-1981) 
20 
11!! 
: l\i 1 
J;·: 
1~ 
111! 
-10 
o 
1111 
1111 
50000 100000 150000 200000 250000 
število prebivalcev 
SHka 411: 
Opomba: Vsa naselja z več kot 40 prebivalci. 
Stopnja rasti naselij mestnega značaja 
(brez regionalnih središč) 
20~-----------------, 
~;:: lil 
~ 15+----------------j 
i.. 
-~ 
i:1 10+----------------
0. 
E 
til 
ro 
C:: .... 
..!l o -~ 
i:. 
'"O 
1111 
III 
• 
~ .5 -----------------t 
i... 
til 
-10+--~--~---,------,,..----,-------1 
O 2000 4000 6000 8000 10000 12000 
število prebivalcev 
GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 
Opomba: Vsa naselja večja od 40 prebivalcev brez regionalnih središč. 
Med koncepti optimalne velikosti naselji je največ somišljenikov pritegnil 
koncept Alonsoja / 1/, ki se je poslužil mikroekonomske teorije rasti podjetij 
in jo prenesel na tla urbanske ekonomike. 
Predpostavimo, da poznamo rast povprečnih stoškov bivanja oziroma 
proizvodnje v odvisnosti od velikosti naselja. V te stroške štejemo tako stroške 
nakupa ali najema zemljišča, stroške transporta, komunalnih ter drugih storitev, 
kakor tudi stroške oziroma vse negativne efekte poiucije, tudi npr. tiste, ki se 
izrazijo posredno v večji opolevnosti. Sem lahko štejemo stroške zaradi 
zasičenosti prometnih tokov, stroške delovne sile ... Recimo, da to rast stroškov 
prikazuje krivulja a na sliki 5a Za to krivuljo vemo, da imam inim um, statistične 
analize pa so pokazale, da ta minimum ni povsod enak. Krivulja predstavlja 
srednjo rezultanto stroškov, ko imajo posamezne vrste stroškov minimum pri 
različnih velikostih mesta (odvisno tudi od strukture stroškov posameznih dejav-
nosti). 
Medtem ko so si krivulje povprečnih stroškov od mesta do mesta dokaj 
podobne, pa krivulja povprečnih koristi bolj variira glede na strukturo rabe 
mestnih zemljišč. Predvsem pa je treba opozoriti na to, da je disperzija 
krivulj posameznih uporabnikov okrog krivulje povprečnih koristi zelo velika 
Naj predstavlja b krivuljo povprečnih koristi uporabnikov mestnih zemljišč. 
Kot smo narisali krivuljo povprečnih stroškov in povprečnih koristi rabe mestnih 
zemljišč, lahko narišemo tudi krivuljo mejnih stoškov, to je stroškov na dodat-
nega prebivalca c, in krivuljo mejnih koristi d, to je krivuljo koristi, ki jo ima 
mesto na dodatnega prebivalca, ki se v to mesto vseli. 
iz poznavanja temeljev ekonomske teorije bi sklepali, da je za družbo še 
sprejemljiva tista velikost naselja, kjer se sekata krivulja. mejnih stroškov in 
krivulja mejnih koristi. Pri vsaki večji velikosti naselja bodo stoški, ki jih 
povzroči prihod novega uporabnika mestnega zemljišča večji od koristi, ki 
jih priseljenec prinaša mestu. Vendar lahko pričakujemo, da se bo selitev v 
mesto nadaljevala toliko časa, dokler bo povprečna korist večja od 
povprečnih stoškov. Če predpostavimo, da je mesto izolirano, torej je razlika 
med povprečnimi stroški in povprečnimi koristmi zunaj njega O, pa je dejansko 
ta presek krivulj za različne dejavnosti različen. Tako se bodo nekatere 
naseljevale dlje kot druge in nekatere z naselitvami drugih zgubljale svoje 
prednosti. 
Vseh teh ugotovitev pa ne smemo obravnavati ob predpostavki 
izoliranega mesta, ko se vanj priseljujejo ali pa odseljujejo uporabniki v nek 
imaginarni kraj, kjer ni ne koristi ne sroškov rabe zemljišč oziroma bivanja in 
ustvarjanja na teh zemljiščih. Zato moramo dodati dve bistveni ugotovitvi: 
GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 21 
k 
o 
o 
s 
k 
o 
b 
Pw Po PE 
velikost naselja 
Legenda: 
a - povpre6nl stroSkJ 
b - r,ovpre6ne konsn 
c - me1ni stroSkJ 
d - me1ne kor1sTI 
P• - velikost nase11a . prt katert I• 
relattma kortst povprečnega 
uporabnika n8j'lecia 
Po- maksimalna velikost Izoliranega 
nase11a z vidika dru1be 
PE - maksimalna velikost 12011ranega 
naselja z v,d,ka povpreC.nega uporabnika 
Slika 5111: Odvbmosl lllroikov in koristi od velikoeli ...-.lj• po Aloneoju. 
1. Dejavnosti oziroma uporabniki mestnih zemljišč se bodo na;.eljevali v mesto 
toliko časa, dokler bodo razlike med povprečnimi koristmi in povprečnimi 
stroški za njihovo vrsto rabe v tem mestu ne samo pozitivne, ampak tudi 
večje kot v kakšnem drugem kraju. Na ta način se bo ustvarjala ravnotežna 
hierarhija naselij. 
2. Upravljalci mest za kritje stoškov bivanja v mestu zajemajo davke in druge 
prispevke. Le ti za posameznega uporabnika pomenijo dodaten strošek (na 
sliki 5b: e-a), ki krivuljo povprečnih stroškov individualnega uporabnika lahko 
premakne navzdol ali navzgor glede na krivuljo a na sliki 5a. Tak premik v 
krivuljo e prikazuje slika 5b. Ti individualni stroški se vračajo v prostor kot koristi 
posameznih uporabnikov zaradi novih vlaganj v infrastrukturo naselja. 
Tako je s pametno politiko zajemanja koristi rabe mestnih zemljišč v 
celotni hierarhiji naselij mogoče regulirati rast naselij v smislu optimalne 
velikosti. Naloga politika pa je, da pri tem ne pokaže samo svoje moči ampak 
tudi znanje, ki edino pelje k cilju blagostanja v tej strukturi naselij. 
22 GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 
EKOLOSKA PROBLEMATIKA V LUCI NADGRADNJE 
ALONSOJEVEOA MODELA 
Kar smo omenili v zvezi z regulacijo trga in rabe mestnih zemljišč, se 
pokaže še posebej zanimivo ob vprašanju reševanja ekološke problematike v 
naselju in strukturi naselij. Ta problem težko rešimo, če bo naš pristop omejen 
le na eno naselje. Tako je pristop preko hierarhije naselij in ob upoštevanju 
opisane Alonsojeve teorije veliko obetavnejši. 
Ekološki faktor je le eden od faktorjev, ki vplivajo na optimalno lokacijo in 
velikost naselja v strukturi in hierarhiji naselij. Na zajemanje dela koristi rabe 
zemljišč v tem sistemu vključno s penalizacijo onesnaževanja moramo gledati 
skozi celotno hierarhijo mest še posebej zato, ker polucija ne pozna meja 
posameznih naselij. Vsekakor pa ima samočistilna sposobnost narave tu 
pomembno vlogo. Alonsojev pristop, ki ga prikazuje slika 5a in nadgradnja 
v smislu, ki jo nazorno nakazuje slika 5b, pa nam omogoča kompleksen pristop 
k problematiki reševanja ekoloških problemov. 
k 
o 
r. 
o 
k 
o e 
b 
Po f'[ 
velikost naselja 
Legenda: 
a - povprečni stroSl<J 
b - povprečne konsu 
c - meJnl strotl<J 
d - me1ne koristi 
o - bruto stroški 
PN • velikost nase11a. pn katen le rela1Mla 
korist povprečnega uporabnika naivečja 
Po • ma1<s1maJna velikost IZOiiranega nase11a 
z vidika drulbe 
PE • mal<simalna velikost Izoliranega nasella 
z v1dlka po'>•rerneqa uporabnika 
p,1vi1rc(J1lC<Jii urrnatm1ka 
Slika 5b: Regulacija poeellve dejavnoell v hierarhiji naeelij preko 
zajemanja koristi mbe zemljiič in penali:zacle oneenaževanja 
(konatantno zajemanje v veeh naeeljih neglede na veHkoet). 
GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 
Za. uspešno reševanje tega problema je potrebno malo več znanja sistemske 
teorije, ki edina omogoča kompleksni pristop k problematiki, in seveda ustrez-
na informacijska baza 
Geodetska služba v sodelovanju z Zavodom za statistiko je že vspos-
tavila vrsto registrov in evidenc, ki so pri tem nepogrešljivi. Izgradnja 
registra zgradb in povezava tega z nekaterimi drugimi že obstoječimi registri 
je nadaljnji korak k izgradnji ustreznega sistema, ki bo podprl odločanje 
na obravnavanem področju. O tem je več napisanega v članku /3/. Na tem 
mestu pa se vrnimo k problemu pospeševanja razvoja manj razvitih območij. 
ZAKONU O POSPESEVANJU RAZVOJA MANJ RAZVITIH 
OBMOČIJ IN DEMOORAFSKO OOROŽENIH OBMOČIJ V 
REPUBLIKI SLOVENIJI OB BOK 
"Republika Slovenija posebe:j skrbi za hitrejši razvoj na območjih, ki v 
razvoju znatno zaostajaj, in zato spodbuja hitrejši razvoj manj razvitih 
območij in demografsko ogroženih območij", piše v tezah za osnutek tega 
zakona. 
Na tem temiju bo Republika Slovenija z redistribucijo sredstev, ki jih zbere 
predvsem v razvitejših in glede na demogrefsko rast močnejših okoljih, par-
ticipirala pri večjih gospodasklh naložbah, podpirala razvoj šolstva, nudila. 
pomoč pri . socialnem varstvu in štipendiranju kadrov za ogrožena 
območja, sofinancirala izdelavo kompleksnih razvojnih programov, ali pe. vsaj 
nudila davčne olajšave. 
Pri teh aktivnostih pa se zastavlja vprašanje, kako postaviti meje med tistimi, 
ki so za pomoč upravičeni glede na skupni interes družbe, in tistimi, ki bodo 
to pomoč preko davkov in drugih prispevkov nudili. V osnutku so te meje 
postavljene z mediMami po več kriterijih, torej so postavljene umetno in 
obstaja precejšna verjetnost, da so dokaj nestabilne. Večjo stabilnost območij 
bi nam zagotovila že ena od uveljavljenih metod uvrščanja v skupine z 
omejitvami (cluster analiza); vsebinsko opravičilo pa nam da razširitev Alon-
sojevega pristopa k vprašMju optimalne velikosti naselja, ki nam jo prikazujeta 
sliki 5b in 5c, ki nakazujeta regulacijo poselitve. 
Za analizo optimalneveiikosti izoliranega naselja je zanimiva predvsem desna 
stran slike 5b, situacijo na demografsko ogroženih območjih pa kaže odsek 
krivulj na definicijskem področju grafa, kjer je P (velikost naselja) manjša od 
Pn. Dejavnosti na tem področju težijo v naselje z velikostjo Pn, kjer je 
pozitivna razlika med koristmi in stroški C(N) povprečnega uporabnika največja 
Izberimo naselje A, ki ima velikost PA (manjšo od PN) in ima pri enakomernem 
obdavčevanju relativno korist C(A). Ta korist Je manjša od relativne koristi v 
naselju z velikostjo Pn; kjer je ta relativna korist C(N) največja. S finančno 
24 GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 
politiko, ki bo namesto krivulje enakomernega obdavčevanja kot ga kaže 
krivulja e , dala krivuljo e', ki je rezultat redistribucije sredstev na nivoju 
republike v ogrožena območja, je mogoče obdržati obstoječo hierarhijo. Ce 
pa naklon krivulje e' povečamo preko alokacijskega upora, postanejo manjša 
naselja celo boj atraktivna (glej sliko 5c!). To pa je mehanizem, ki bolj kot 
pavšalni načini predlaganega osnutka zakona zagotavljajo tudi želen efekt te 
politike. 
k ·==---d 
o 
o 
k 
!) 
o"' 
o 
a 
PA P, P• 
velikost naselja 
Legenda: 
a - povpreml strošl<J 
b - povpreme kortsU 
c - mejni strošl<J 
d - mejile konsli 
e· - bruto slloškl povpre6nega 
uporabnika kJ daie10 enake 
konsli v vseh nase11,h 
OelinioiJe: 
qN) • b(PN) - a(PN) 
qA) • b(PA) - a(PA) 
Pw - velikost nasel1a pn kateri 1e 
relat1vna konst povpreooega 
uporabnika naiveOfa 
P• - z "1d1Ka uprav!Jalca 2 elena 
velikost nase11a 
PY -velikost naselja v Katerem se 
da-M In drugi ,,r1spe-M Izravnajo 
s sredsM za pospeSevanje 
razvo1a 
O(N) • d(P•) - o(PM) 
O(A) • d( PA) - o( PA) 
Stan1e pred chstnbuciJO sredstev 
qN)>qA) / 
D(N) < D(A) \ Manj~a naselja te2ijo pron vell<os" PH 
Stan10 po realizac,Ji zakona o pospeSevan1u razvo1a 
demografsko ogrotenlh obmoCiJ (redistribucija sredstev) 
C (N) • b(PN) - e'(P•) / CiN) < C'(A) 
C (A) • b(PA) - e(PA) ! D(H) < D(A) 
GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3) 
Slika5c:: Regulacija poeelltve cfeiavnoatl v hierarhiji naeelij na denlografeko 
ogroženih območiih preko zajemanja koristi n11be zemllič in pemlzacije 
onesnaževanja (nekonetantno zajemanje). 
Seveda spet ne smemo pozabiti, da predstaljajo krivulje na slikah 5a, 5b in 5c 
predvsem centralno tedenco koristi in stoškov posameznih dejavnosti, da 
so stroški rabe, z upoštevanjem ekoloških faktorjev, močno odvisni od 
naravnih danosti lokacije naselja Razpršenosti točk za različne dejavnosti 
okrog teh krivulj pa peljejo v hierarhijo ravnotežne alokacije dejavnosti v 
prostoru oziroma poselitve prostora Da pa bi od tendenc krivulj prešli na 
dejanske regresijske krivulje za posamezne dejavnosti v prostoru, je potrebno 
dolgoročnejše statistično spremljanje obravnavanih pojavov. 
Ker je raziskovanje teh pojavov brez vezave na lokacijo (centroidov entitet 
različnih nivojev) preveč pomanjkljivo za uspešno regulacijo demografskih, 
gospodarskih in polucijskih tokov v prostoru, je potrebno te upravljalske 
funkcije graditi na ustreznih računalniško podprtih prostorskih infor-
macijskih sistemih (GIS oziroma LIS). 
Reference: 
/ 1/ Alonso, W., "The economics of urban size•, 
Papers and Proceedings of the Regional Science Association, 
26, 1971. 
/2/ Bogataj, M., •Ugotavljanje in zajemanje rentnih diferencialov", 1KG, FAGG, 
1985 
/ 3/ Bogataj, M., Drobne, S., "Vloga geodezije pri reševanju ekoloških 
problemov", Geodetski vestnik, leto 34, številka 1, 1990 
/4/ Carlino, G. A., •Manufakl:urlng aglomeratlon economics as retums to scale", 
Papers ofthe Regional Science Associa.tion, 50, 1982 
/ 5/ Christaller, W., Die Zentrallen Orte in Suddeutchland, angleški prevod 
(Baskin), PrenticeHall, 1933-1966 
/6/ Evam., A., Urban Economics, Blackwell, 1985 
/7/ Klemenčič, T., Komunalno Gospodarstvo, Časopisni zavod Uradni list SR 
Slovenije, Ljubljana, 1980 
/8/ Losch A., Die Raumliche Ordnung der Wirtschaft, angleški prevod (Woglom, 
Stolper), Vale University Press, 1945 
/9/ Hoch, l., "Climate, wages and the quality of the quality of lite•, v: L.Wingo 
and A. Evans (eds), Public Economics and the Quality of life, Johns Hopkins 
University Press, Baltimore, 1977 
/10/ Smith, A., The Welth of Nation, London, Everyman edition, 1776 
/11/ Tinberger, J., "The Hierachy Model of the Size Distribution of Centres•, 
Papers and Proceeding ofthe Regional Science .Association, 22, 1968 
/12/ Thompson, W., A Preface to Urban Economics, The Johns Hopkins 
University Press, Baltimore, 1965 
/13/Vrišer, l., Regionalno planiranje, Mladinska knjiga, 1978 
GEODETSKI VESTNIK 1990 (2/3)