Poštnina plačana ▼ gotovini ŽWmslti4p dni li UUSTROVAMI LIST ZA MESTO IN DEŽELO inillB»W Številka 48 Leto vil Posamezna Številka po 2 Din **haja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal stev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. Liubuana, 4. decembra 1935 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2% dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko. Preklic na smrtni postelji Zanimivo je govoriti z ljudmi Pred poroko in po njej. Isti človek, ki je pred poroko gledal na zakon toli idealno, vam bo po poroki svetoval, da nikar ne stopajte v zakon. Razumljivo: vsakdo, kdor je preveč pričakoval, se razočara. Gotovo ste že sami vprašali, kako se počuti v zakonu. In kaj vam je odgovoril? — Ako se oženiš, ni dobro, ako se ne oženiš, pa spet ni dobro. Pa vzemimo konkretnejše primere. Vzemimo mladega zasebnega ali državnega uradnika. Dostikrat sem že imel priložnost govoriti z njimi. Povedali so mi, da se ne ženijo, niti na um jim ne pride, saj nimajo dosti denarja niti za samsko gospodinjstvo, kaj šele za ženo. Zakaj ženitev, žena, zakon in otroci so velika obveznost, hudo težko breme. In ženske so, mi pravijo, dandanašnji zelo slabo vzgojene, imajo vse mogoče zahteve in se kaj malo menijo za moža in družino. Taki ljudje žive iz dneva v dan v svoji osamljenosti in mislijo samo nase in na uživanje. Kakor metuljčki letajo s cveta na cvet in se opajajo ob njihovi vonjavi. ženske, ki hodijo v službo in so samostojne ter svobodno razpolagajo s svojim prostim časom in mesečnimi dohodki, modrujejo podobno. — Kaj hočete več! Samostojna sem! mi je rekla neka znanka. Ali si morete predstavljati kaj lepšega od svobode? Niti misliti si ne morem, da bi bila odvisna od moža, kaj šele od slabega moža. — Ali si morete predstavljati, mi je rekla ta gospodična, kako težko mora biti sodobni svobodni ženi, če bi morala za vsako malenkost Prositi denar svojega moža? Zdaj razpolagam sama s svojim denarjem. Kadar se mi zahoče, grem v kino ali gledališče, pogledam v kavarno... skratka, sama svoj gospodar sem in nikomur mi ni treba polagati računov, kaj počnem in za kaj izdajam denar. Prav. Zelo dobro jih razumem. Moške in ženske. Težko se čemu odpovedo in svobodo cenijo nad vse. Toda iz te svobodoljubnosti se rodi z leti drug problem, mnogo težji, mnogo bolj kompliciran. Te dni sem čital neko kratko vest iz čikaga. Glasila se je do-slovno takole: Čikago, novembra Znani antifeminist (sovražnik žensk, op. ur.) D u f f, pisec knjige »Ženska hinavščina«, je šel prostovoljno v smrt. Preden se je ubil, je pa napisal pismo, namenjeno vsem moškim sveta; v njem jim svetuje, naj se poroče, ker se bodo le tako obvarovali osamljenosti. Kratka je ta vest, a vem, da bo na premnoge napravila globok vtis. Koliko jih je — med moškimi in ženskami — ki so že bog ve kolikokrat z grozo mislile na posledico samstva: na obupno osamljenost na stara leta. Človek utegne imeti udobno stanovanje, razpolagati z velikimi denarji, zavedati se neprecenljivega bogastva, ki ga daje svoboda — a vendar... Osamljenost, obupna osamljenost, dostikrat neznosna, ki tare človeka, ki živi sicer v še tolikšnem izobilju — ta osamljenost leži ko mora staremu samcu — in samki — na duši. Kolikokrat sem že opazoval ljudi, ki hodijo sami skozi življenje. Stari so in osiveli. Po kavarnah sede, sami s svojimi časopisi in s svojimi mislimi, sami s svojimi leti. Morda je v teh njihovih letih mnogo pustolovščin, mogoče so doživeli mnogo veselega in prijetnega. Toda vse to je minilo. Ostala je le še osamljenost, obupna osamljenost neprijaznega stanovanja, osamljenost v srcu in duši. ‘Razgled, po svetu Angleži ne odnehajo J fltli bo J talij a k os poo stvenim sankcijam ? Na bojiščih v Vzhodni Afriki zadnji teden ni bilo posebnih bojev. Poročila o uspehih obeh strank so različna, kakršen je pač vir, iz katerega zajemaš. Angleška poročila trde, da so Abesinci prodrli precej globoko v italijansko Somalijo in da povzročajo njihovi četaši italijanskim četam na severnem bojišču velike neprilike; rimska agencija Stefani pa vsa ta poročila zavrača kot neresnična, le med vrsticami lahko razbereš, da vse le ne bo izmišljeno. Važnejši od bojev na fronti je pa zdaj postal gospodarski boj. Anglija noče po nobeni ceni odnehati; njen namen je sankcije še poostriti. 12. t. m. se bo v Ženevi odločilo: takrat bodo sklepali o prepovedi izvoza petroleja v Italijo. če Zveza narodov sprejme angleško zahtevo, se bo položaj hudo poostril, ker bo rimska vlada videla v tem napoved boja na nož. V Italiji je že zdaj stiska za petrolej in bencin; sicer bi Italijani s skrajnim varčevanjem in izpod-rezanjem slehernega zasebnega avtomobilskega prometa vzdržali z zalogami bencina še kakih 6 me- Mussolini secev — a kaj potem? Kaj bo potem gonilo njihova letala in vojaške tovorne avtomobile? S čim bodo potem krmili stroje svojih motoriziranih parnikov? če bi res prišlo do prepovedi izvoza petroleja in bencina, bi bila Italija ne sicer danes, zato pa tem gotoveje čez šest mesecev izročena na milost in nemilost sovražniku, ki bi jo takrat napadel. Tega se Italijani le predobro zavedajo, zato skušajo še v poslednjem trenutku Angleže omehčati, zraven so si pa za najhujšo silo zagotovili vsaj albanske petrolejske vrelce. Toda Angleži so to pot zelo trdi; prepričani so, da bodo prodrli, tem prej, ker je tudi Amerika prepovedala izvoz petroleja — čeprav ni članica Zveze narodov. Tudi dobri psihologi so Angleži; zanašajo se na to, da bo Italija že zaradi bližajočih se božičnih praznikov odnehala. Božič je praznik miru in veselja, a baš tik pred Božičem se Italijanom obeta nevarna abesinska ofenziva na vseh frontah, baš okoli Božiča se bodo poostrene sankcije začele šele zares čutiti — torej se Italijanom obeta za praznike vse drugo ko mir, veselje in zmage na bojiščih. Vprašanje je le, ali je fašizem vzgojil italijanski narod k tolikemu samopremago-vanju, da bo vso to stisko mirno prenesel. Francoska demokracija pred usodno odločitvijo Trije glavni vzroki Lavalove zadrege V ponedeljek, ko to pišemo, je vsa Francija v mrzlični napetosti: ali bo La val jutri zmagal ali padel? Ko bo naš list izšelj bo Lavalova usoda nnlbrže že c^gnana in z njo Pierre La val usoda francoske demokracije. Zakaj Lavalov padec bo pomenil začetek novega razvoja političnih razmer na Francoskem; njegov obstanek bi odločitev samo od-godil. Nedvomno je nek^j nezdravega na Francoskem. Stavijskega afera je gnilobo posebno jarko osvetlila. Fašisti polkovnika La Rocqua bi to gnilobo radi izrezali z zadrgnitvi-jo demokracije po receptih iz Rima in Berlina. Malo verjetno je, da bi se francoski individualizem uklonil vojaškemu škornju; Francoz ni zaljubljen v vojaške parade kakor Nemec, ne v poulično tea-traliko kakor Italijan. Francozi so doslej prenašali le diktaturo »na odpoved«: Clemenceau jim je z železno pestjo rešil domovino v svetovni vojni, za zahvalo so mu pa rekli »Ne!« ko je hotel kandidirati za predsednika republike. Poinca-re jim je z diktaturo rešil frank pred devetimi leti... in je šel nato v pokoj. Oba sta dobila spomenik in častni naslov rešiteljev domovine — in pika. Večina Francozov torej ne mara La Rocqua ne njegovega fašizma. Koga pa potem mara? Tega men- da niti Francozi sami ne vedo. Vsi veliki možje so jim umrli, povojni politični rod pa ni izkristaliziral še nobenega voditelja Clemenceauje-vega ali Polncare levega kova. Sedanja Lavalova zadrega je trojna: 1. zunanja politika (problem Anglija-Italija-Abesini-ja: desničarji se zavzemajo za Italijo proti Angliji, levičarji pa narobe), 2. notranja (beg zlata zaradi neuspeha Lavalovih gospodarskih dekretov), in 3. lige (to so oborožene desničarske organizacije, podobne fašističnim in hitlerjevskim; njih razpust zahtevajo vsi levičarji od Herriota do Blu-ma in komunistov). Vsi ti problemi bi se z dobro voljo vseh še dali urediti; toda francoskim poslancem so pred očmi v prvi vrsti bližajoče se volitve, in Bog ne daj, da bi se volilcem zamerili z izglasovanjem sicer krvavo potrebnih, a nepopularnih ukrepov. če gledamo dogodke v tej luči, je demokracija res malce negativna reč... 9ved.sed.nik Dtasavyh. odhaja 5V/egrov naslednik Bo najhrže dr. £dvar(2 Senes Pomemben dogodek se pripravlja tudi v drugi veliki evropski demokraciji; na češkoslovaškem. (Po številu svojega prebivalstva češkoslovaška sicer ne spada v krog velesil, tem bolj pa po solidni ureditvi države, ki bi bila lahko tudi nekateri velesili za zgled.) 2e nekaj časa namreč govore, da bo sivolasi predsednik Masaryk, ustanovitelj mlade češkoslovaške države, odstopil in ostal le še politični svetovalec svojemu nasledni- ku. Po prvotnih verzijah bi imel Masaryk odstopiti šele z Novim letom, italijanski in francoski viri so pa pomembni dogodek napovedali že za 3. t, m. Tomaž Garryck Masaryk predseduje češkoslovaški republiki že 15 let. Za svobodo svojega naroda se je boril že v Avstriji, v svetovni vojni pa kot emigrant; baš njemu gre največja zasluga, da so zavezniške države z Ameriko vred priznale čehoslovakom pravico do In ko pride oni poslednji dan razstanka z življenjem, je ta osamljenost še neznosnejša, še obupnejša. Takrat vstaja pred njim podoba mrzle, dolgočasne in neokusno opremljene mesečne sobe, zanikrno opranega perila in slabo zakrpanih nogavic. In kakor privid iz sanj zagleda tedaj drugo, jasno podobo: toplo ognjišče, ki ga ni nikdar imel, otroci in potomci, ki jih ni rodil. In z brezdanjim obupom misli na to, da umira ko pes. Zakaj ljudstvo pravi, da samec ko kralj živi, umira pa ko pes, oženjen človek pa živi ko pes, a umira ko kralj. Ali zdaj razumete, zakaj je neizprosni sovražnik žensk prostovoljno odšel v smrt? Ali razumete, zakaj priporoča vsem moškim, naj se oženijo? Zaradi neznosne osamljenosti in hladnosti, ki jo nosi samec vse življenje v srcu in duši do groba. Ilaka. svobodne države v času, ko Avstrija še zdaleč ni bila na tleh. Po ustanovitvi republike je bil Masaryk vse do danes ne samo državni poglavar, nego narodov učitelj in voditelj v naj lepšem pomenu besede; Čehi ga sami imenujejo svojega dobrega očeta. Dr. Beneš Kdo bo Masarykov naslednik? Resen kandidat je samo eden: dr. Edvard Beneš, poleg predsednika edini mirujoči tečaj v republiki; saj je on edini politik ne samo na češkoslovaškem, nego pač na vsem svetu, ki že celih 15 let vodi zunanjo politiko svoje domovine. Dr. Beneš je bil Masary-kov najintimnejši sodelavec v emigraciji in velja večini Čehov za najbolj poklicanega naslednika velikemu predsedniku. Kot politik seveda ni brez nasprotnikov; ker pa Čehi ta trenutek pač nimajo primerne nepolitične osebnosti, ki bi prevzela dediščino za Masary-kom, se bodo po vsej priliki odločili zanj. Novi češkoslovaški zunanji minister bi v tem primeru najbrže postal sedanji pariški poslanik Osu-sky, eden izmed najsposobnejših češkoslovaških diplomatov in Be-nešev sodelavec; to bi bilo po sodbi poznavalcev najboljše poroštvo, da ho češkoslovaška zunanja politika ostala neizpremenjena. V notranji politiki pa napovedujejo precejšnje izpremembe. Edini vzrok Masary';ovega odstopa je njegova visoka starost (star je že 85 let); zadnje mesece tudi ni posebno zdrav. Nov veter na Grškem Zakaj je kralj Jurij II. odslovil Kondilisa ? Na Grškem se že čuti, da veje drug veter. Prvo, kar je napravil grški kralj Jurij II. po vrnitvi v domovino, je bila amnestija obsojenih republikancev, ki so letošnjo pomlad vprizorili revolucijo proti tedanji Caldarisovi vladi. Med po-miloščenimi je tudi v inozemstvo pobegli voditelj pobune V e n i -z e 1 os. Kralj Jurij ve, da je na Grškem danes tako, jutri drugače. Današnji republikanci so jutri lahko 2e monarhisti, in narobe. Zato bi vladar rad pridobil na svojo stran tudi nekdanje nasprotnike; če se mu to posreči, se sme nadejati, da se bodo razmere v novi monarhiji venčno kolikor toliko ustalile. Venize.o:. Amnestija je bila prvi korak v to smer; ali bo imela želeni uspeh, je danes še težko presoditi. Nevarnejši utegne biti drugi kraljev korak, čeprav je docela v skladu s političnimi običaji: odslovil je dotedanjega predsednika vlade in regenta, generala Kondi-liso, tistega, ki je kralju utrl pot za vrnitev v domovino; novo vlado je sestavil nevtralec Demerdzis. Nehvaležnost? Ne; doslednost. Kondilis je osovražen pri kraljevih nasprotnikih; logično bi bilo tedaj, da bo njegovo vsaj začasno izkrcanje republikance sprijaznilo z monarhijo. Takšna je slika v notranji politiki. V zunanji politiki Grčije kot monarhije velja pa poudariti, da je po kraljevi vrnitvi zavladala angleška orientacija. Anglija potrebuje zlasti zdaj, v času sankcij in spora z Italijo, čim več prijateljev v Sredozemskem morju, še posebej pa grških pristanišč za svoje brodovje. zato vzemi Šarilo s čiščenjem zob ^ odpraviš zobni kamen/ Za las so ušli smrti Teden dni med steklimi psi. iz letal Čudežna rešitev o. I. London, decembra. Med sto in sto klubi, ki rastejo r angleški prestolnici ko gobe po dežju, je menda najzanimivejši in najčudnejši klub tistih, ki so za las ušli smrti... Danes ta dan šteje ta klub že več sto članov. Bleherni, ki ga odbor sprejme, mora dokazati, da je nekoč že gledal smrti v obraz. Vsakdo mora opisati, kako ga je ali dobro vila ali pa njegova lastna pogumnost rešila iz objema smrti. Med najmlajšimi članicami je sedemnajstletna miss Bremweer. Svojo pustolovščino je doživela, ko Ji je bilo deset let. Takrat je bivala s svojimi starši v Ameriki. Pri njih je stanoval neki mlad, simpatičen častnik, ki se na oko ni brigal za nič drugega kakor za svoje službene dolžnosti. Nekega popoldne je bila deklica sama s svojo vzgojiteljico doma in se je vadila na klavir. Tedaj je nenadoma planil častnik v sobo. Nekaj trenutkov je nepremično poslušal igranje, potlej je pa nepričakovano potegnil samokres in pomeril na vzgojiteljico. Prava sreča, da jo je le laže ranil, toda reva je od strahu pri priči omedlela. Tedaj je častnik zagrabil dekletce in ga ponesel k odprtemu oknu. S spremenjenim glasom je zavpil: »Čakaj srček, naučil te bom letanja!« Deklica se je z vsemi Štirimi otepala nasilneža in vpila na vse grlo. To je mladega moža, ki se mu je očividno zmešalo, tako razdražilo, da je strgal otroku obleko s telesa in ga pričel nihati, držeč ga skozi okno. Na cesti se je seveda zbralo na tisoče radovednih gledalcev, ki so vsevprek vpili in žvižgali, hoteč blazneža prisiliti, da se spametuje Skoraj deset minut je trajala ta strašna igra s smrtjo. Med tem so prišli že gasilci in reševalci z lestvami in ponjavami. Zdajci je blaznež izpustil svojo žrtev. Otrok je padel iz osmega nadstropja v globino — in reševalci so ga na vso srečo ujeli v napeto rjuho. * Nič manj strahoten ni bil doživljaj lastnika pasje farme, mistra Helwooda. Daleč vstran od velemestnega hrupa je gojil svoje ljubljence. Okrog in okrog farme je dal sezidati visoko kamnito ograjo, ob severnem obzidju je pa stala njegova hišica, kjer je po navadi prebil poletje. Nekega jutra ga je prebudilo nezaslišano lajanje in bevskanje. Pogledal je skozi okno in opazil, da si Je šestnajst njegovih ovčarskih psov skočilo »v lase«. Mr. Helwood je pograbil pasji bič in stekel na dvorišče, hoteč razgnati razdražene pasje mrcine. Tedaj je pa na vso srečo opazil, da se je neki pes resno pripravljal, da se zakadi v svojega gospodarja. Ko so se njegovemu zgledu pridružili Še ostali, je mr. Relwood Jadrno odnesel pete. Revež je bil v obupnem položaju; po nobeni ceni se ni upal stopiti na dvorišče, zakaj pobesneli stekli psi bi ga bili prav gotovo raztrgali na kose. Celih osem dni je bil zaklenjen v svoji mali hišici. Orožja seveda ni imel pri roki, živeža mu je pa tudi zmanjkalo. Ko ga je pričel glad moriti, se je odločil za obupno dejanje. Zlezel je na podstrešje in s poslednjimi močmi zrahljal ostrešno bruno in ga položil počez na kamnit obzidek, ki je bil na tem mestu le nekaj metrov oddaljen od hiše. Po tej »brvi« je srečno ušel nevarnosti. Do smrti izčrpan se je zvlekel še do glavne ceste in se tam zgrudil nezavesten. Stekli psi, ki so drug drugemu prizadejali hude rane, so bile zvečine že poginili, onih nekaj živih je pa konjederec postrelil. Mr. Helvvood je po tej strašni pustolovščini seveda svojo farmo takoj prodal. ♦ članica tega čudnega kluba je tudi neka mlada letalka brez leve noge. Med letom se ji je nekoč nenadoma pokvaril motor, zato je morala skočiti iz letala s padalom. Po nesreči se ji je tedaj vrv padala ovila okrog vratu in ji je v višini tisoč metrov grozila strašna smrt. Obupno se je ptepala, toda nenadoma so ji odpovedale roke..! Omedlela je. Bog sam si ga vedi kako je treščila na zemljo. Ostala je živa, čeprav si je tako nesrečno zlomila nogo, da so ji jo morali odrezati. * Najčudovitejši je pač doživljaj letalca Bearna, ki je dolgo živel v tropskih krajih. Tam si je časih preganjal dolg čas z nevarnimi loopingi. Med nekim poletom se mu je nenadoma pokvaril motor. Letalec je bil prepričan, da se bo stroj zdaj zdaj razbil na skalnatem bregu. Naglo si je odpel vezi in v tistem hipu je letalo že treščilo v vrh mogočnega drevesa. Bearne je v loku odletel iz letala in se ujel med gostim vejevjem. Nekaj minut je bil popolnoma omamljen. Ko se je zavedel, je začutil na desni nogi hudo bolečino. Pogledal je in opazil, da se mu je ovila okoli noge več metrov dolga mogočna kača, ki ga je skušala zmečkati. Edina sreča je bila, da se je kača ovila okoli vej in njegove noge hkratu. Letalec se je obupno otresal velike plazilke; na vso srečo jo je tako imenitno pogodil po glavi, da ga je kača omamljena izpustila iz strašnega objema. Ko je srečno splezal z drevesa, mu je pogled v ogledalo povedal, da je v teh nekaj minutah popolnoma osivel. * številke, ki obtožujejo o. K. ženeva, novembra Statistični urad Zveze narodov je izračunil, da je lani umrlo na vsem svetu 2,400.000 ljudi od lakote in stiske. Zaradi bede je šlo v smrt 1,200.000 ljudi. Od 2000 milijonov ljudi — na toliko cenijo prebivalstvo naše pre-mičnice — jih ima 500 milijonov, t. j. približno vsak četrti, premalo dohodkov za najnujnejše življenjske potrebščine. Predsednik zoper svojo voljo z. W. London, decembra Preteklo sredo je novi angleški parlament volil predsednika. Ni-kak pomemben dogodek, boste rekli. Za vas Neangleže res ne; za nas pač. Vsaka predsedniška volitev v parlamentu je za Angleža svojevrstna senzacija; v tem dogodku doživlja vselej iznova kos srednjeveške zgodovine svoje domovine in zato.se občinstva na galerijah kar tre. Predsednik — Angleži ga imenujejo speaker, t. j. govornik — nikakor ne sme kazati veselja z izvolitvijo, narobe: svečano mora izjaviti, da »bo prevzel svoje mesto zoper svojo voljo in da se bo uklonil samo sili«; zato se tudi na videz upira, ko ga tovariši »ženejo« k predsedniški mizi. Ta običaj je v navadi v spomin na prav prve angleške parlamente, ko je še vladal Ivan brez dežele (1199—1216) po smrti svojega brata Riharda Levjesrčnega. Takrat ni bila šala predsedovati parlamentu; kralj je bil brezobziren sa-mosilnik in ni hotel izlepa dovoliti nikake svoboščine. Ni čudno, da je imel parlament v borbi s kraljem težko stališče, še mnogo težje pa njegov predsednik, ker je bil za vse odgovoren. Zato je razumljivo, da se je vsakdo takrat branil predsedniške časti. Skrivnostna drama v Parizu Veleindustrijalec, njegova žena In mlad slikar ž. I. Pariz, decembra. Ves Pariz je razburjen, zakaj že od minulega tedna so tajni policisti noč in dan na nogah, da bi razčistili skrivnostno tragedijo neke znane in bogate zakonske dvo jice. ;Toda vse kaže, da se jim ne bo zlepa posrečilo priti zadevi do dna. V najbolj gosposkem pariškem okraju tik boulonjskega gozdiča, nedaleč od širokega drevoreda, kjer drvi na tisoče razkošnih avtomobilov pariške gospode gor in dol, stoji slikovita vila težkega bogataša, veleindustrijca Dujardina. Pred desetimi leti je bil tovarnar sezidal to gradiču podobno vilo. široko kamnito stopnišče in z marmorjem obložene stene notranjščine in razkošno urejene sobane so jasne priče ne samo lastnikovega bogastva, temveč še bolj njegovega izbranega okusa. Dujardin, ki se. je v njegovih gosposkih salonih shajala najimenitnejša pariška gospoda na svečanih prireditvah, je živel s svojo umetljivo ženko v srečnem zakonu. Vsaj zdelo se je tako. Ta videz se je pa minuli teden razblinil v nič. Bliža sc las, Ue toda Hudič spel debet vofyt Sveti večer je dan, ki se ga ljudje že od pamtiveka najbolj vesele. Najprej kot otroci, potem kot odrasli, nato kot očetje in matere in naposled kot starci. Vesele se ga že stoletja in stoletja; kmalu bo že 2000 let, kar se jim ta dan zdi najlepši v letu. Vesele se ga, ker jim je simbol miru, prijateljstva in odpuščanja. Vesele se ga, ker nam je ta dan zmerom iznova obljuba novega in boljšega življenja, prav tako kakor je bilo tudi Kristusovo rojstvo obljuba in izpolnitev novega nauka, nove vere vesoljnemu svetu. Navada je, da ta dan v znamenju prijateljstva in ljubezni obdarjamo mlade in stare. Lepo darilo mora biti trajno. Trajno darilo vas bo zmerom iznova spomnilo človeka, ki vam ga je daL Takšno trajno darilo je »Družinski tednik«. Gotovo imate kakšnega dobrega prijatelja v naši ožji domovini Sloveniji, ali kje drugod v Jugoslaviji ali na tujem. A ni treba, da bi bil samo prijatelj. Utegnejo biti tudi vaša sestra, oče ali brat. Vsakogar od njih boste zelo razveselili, ako ga naročite na »Družinski tednik« za leto dni. Vselej, kadar ga bo pismonoša prinesel k Vam, k njemu ali k njej na dom, Vas bo spomnil nanj ali njega na Vas. Na to morate misliti že danes. Še pred Božičem ali Novim letom morate naročiti ta list, sporočiti nam morate, za koga ga naročite, da ga bomo mogli poslati obdarovaneu za Božič in mu v Vašem in našem imenu želeti vesele praznike. Sporočili mu bomo tudi sami v Vašem imenu, da mu bomo leto dni pošiljali »Družinski tednik« kot Vaš dar za letošnji Božič. Pri vsakem darilu je najlepše to, da se ga veselita i darovalec i obdarovanec. Odločite se brž, zakaj bliža se sveti večer, ko boste tudi Vi veseli, ker ste nekoga obdarovali. V neki sobi prostorne vile je na-; šla sobarica, ko je hotela zgodaj zjutraj odnesti preproge na dvorišče, svojo gospodarico obešeno na oknjaku. Okoli vratu nesrečnice je bila ovita svilena vrvca njene spalne halje. Gospa Dujardinova je bila po ugotovitvi nekega zdravnika, ki so ga poklicali uslužbenci, izdihnila že sredi noči. Seveda je bila ko-mornikova prva skrb, da o strašni nesreči obvesti svojega gospodarja, toda v vsej hiši ga niso našli nikjer. Tudi v njegovi tovarni, kamor je sleherni dan zahajal, ga ni bilo, povedali so celo, da ga že dva dni ni na spregled. Nihče ni vedel, kam je gospod Dujardin izginil. Policija je stikala na vseh koncih in krajih, toda sledu ni bilo nikjer. Takrat so pa neki delavci na obrežju Seine steknili prazen avtomobil, za njegovim krmilom pa zataknjeno pismo na naslov pariške policije. V tem pismu je lastnik avtomobila, sam gospod Dujardin, sporočil policiji, naj ga nikar ne išče, ker ima v mislih samomor. Razen tega naj se nikar ne trudijo razčistiti tragedijo njegove žene. ker se jim ne bo posrečilo. Po tem pismu sklepa policija, da je Dujardin umoril svojo ženo in si kasneje sodil kar sam. Bog sam si ga vedi kakšni so neki vzroki za to strašno dejanje. Vse domneve so šepave, oporišča pa nikakega. Gospa Dujardinova se je že vec let pečala s slikarstvom. Bila je nadarjena slikarica, zlasti njene pokrajinske slike in tihožitja so ji bile v ponos. Seveda je bila v tesnih stikih z umetniki, posebno pa z bohemi z Montparnassa. Mnogo slikarjev, priznanih umetnikov, pa tudi neznanih talentov je zahajalo v elegantne salone gospe Dujardinove. Revnim in neznatnim slikarjem je dajala podpore kar z obema rokama. Neki mlad slikar je le prepogosto zahajal k lepi gospe. Gospodu Dujar-dinu to že od kx-aja ni bilo všeč, kasneje je po postal pošteno ljubosumen. Dobri hišni prijatelji so prav pogosto opazili, da sta se gospa in gospod Dujardin zaradi tega sprla. Ni izključeno, da je bil kakšen tak spor kriv nesrečnega konca, ki si zdaj beli pariška javnost glavo z njim. * ---------m » — . Pridiga Mark Twain je šel nekoč v cerkev in poslušal pridigarja, kako svari pred nemoralnim življenjem. Twainu so šle duhovnikove besede do srca. Zato je sklenil darovati 50 dolarjev za občinske reveže. Pridigar pa še zmerom ni nehal, čez deset minut se je Mark Twain že nekoliko ohladil: znižal je siromakom namenjeni dar na pet ih dvajset dolarjev. čez pol ure je Mark-Twainovo navdušenje skoraj docela skopnelo: le še pet dolarjev je bil pripravljen žrtvovati. Ko pa duhovnik čez nadaljnje pol ure še zmerom ni končal, se je čutil Mark Twain prikrajšanega: vzel je z mizice, kamor so verniki znašali milodare, dva dolarja in užaljen odšel iz cerkve. Pravica v Albaniji Namlkl naplaala llza Behrendtova Tudi v Albaniji so gosposki hoteli za tujce, taki s tekočo vodo v sobah, s telefonom in brez stenic. Toda, saj veste, vsi gosposki hoteli na svetu so podobni drug drugemu ko jajce jajcu, in neznansko dolgočasno je v njih. Veliki hoteli me prav nič ne mikajo. Odšla sera torej v neko majhno prenočišče, v prav ju-trovsko, da bolj jutrovsko biti ne more, umazano da se Bogu smili, in polno bolh, da jih živ dan nisem še videla toliko. Prenočila sera tamkaj samo eno noč. Prenočila pravim, ne prespala! Povedati vam moram, da sem se seznanila z Mitakom, pri vinu seveda! Cez noč, čez eno samo noč je bil prišel Mitak Iz svojega gnezda ob Drini; po opravkih. Pojutrišnjem bo moral biti že spet doma, uradni dan je takrat in Mitak je sodnik. »Kaj bi tisto... Malo, malo se zgodi pri nas,« je pričel, »časih si skočita soseda zaradi kakšne meje v lase, časih proda kdo tujo kravo, časih oslepari brat brata, no, pa kdaj kdaj roparski napad, umor, ljubosumnost, krvna osveta, ugrabitev, pa sva že pri kraju. Vse skup ni počenega groša vredno. Ni da bi govoril. Morda pa vendar! Zgodbe Ah-meia Baktarja bržčas ne poznate?« »Niti imena njegovega ne poznam,« sem odgovorila. »Poslušajte torej! Ahmet Bak-tar Je najbogatejši kmet v vasi. Pa najlepšo ženo ima tudi; Ba-rana ji je ime. Njemu Je lahko. No, in ta Ahmet Baktar je nekoč kar z drevesa snel roparja Slopka. Tega junaškega nepridiprava pač menda poznate?« »Tudi o njem še nisem nikoli nič slišala!« »Slopko,« je nadaljeval sodnik, »je spravil več tucatov ljudi na oni svet. Domačini so se ga bali ko hudič križa. Zdaj je mir, ker ga je Ahmet Baktar ubil. Najprej ga j e rešil, saj sem že dejal, da ga je z drevesa snel; to je bilo pa tako: Slopko je napadel nekega vinskega trgovca iz Tirane. 2e mu je nastavil nož na grlo, ko so prišli slučajno naši orožniki mimo in mu prekrižali račune. Zdi se, da ni bila lahka stvar, zakaj Slopko je, ne, bil je močan ko hrast in čokat ko medved. Pa so ga orožniki vendar užugali in ga obesili kar na naj bližnje drevo. Prčcej nato se je peljal Ahmet Baktar tam mimo in videl, kako je Slopko bingljal na vrvi. Skočil je z voza, prerezal vrv in zadel Slopka na svoj voz. Slopko se je opomogel; trdoživ je bil ko maček. Zvečer je bil že zdrav ko riba. Ahmet Baktar se Je z njim dolgo sprehajal po dvorišču. Ni ga bil naznanil. Drugo jutro je bil pa Slopko že Ahmetov hlapec. Dela je bilo na prebitek od jutra do večera, toda Slopku ga ni bilo nikoli dovolj. Garal je za tri, prešmentani ropar, vso zimo je garal. Ko je prišla pomlad v loke, se je zgodilo. — Pravil sem vam že o Brani, o Ahmetovi ženi, najlepši ženski, ki sem jo srečal v Albaniji. Slopko, o da, Slopko je bil korenjak, raven ko breza, močan ko hrast. Skoda, da ga niste poznali! Podkev je zmečkal ko jajce. Kadar je bil Ahmet Baktar na vasi, je bila Brana sama... Starim Ahmetovim hlapcem je bil Slopko zmerom trn v peti. In takrat, ko sta z Brano... saj ra- zumete... so brž nesli novico gospodarju na nos. Pa ju je, Brano in Slopka, gospodar Ahmet zalotil... Huda ura je morala biti! Ahmetu je Slopko uho odtrgal, premagal ga pa le ni. Ahmet je njega; zvezal ga je, ga naložil na voz in odpeljal pod tisti hrast, kjer ga je v jeseni snel. Potlej mu je zadrgnil okrog vratu debelo vrv in ga obesil prav na tisto vejo, s katere ga je bil rešil. Slopko je cepetal 5n suval, pa si je zanko le še bolj zadrgaval. Brana — saj so vse ženske enake — ni mogla držati jezika za zobmi. Moral sem Ahmeta prijeti. Sodnik sem, kaj hočete! Ko kup nesreče je bil videti — z odtrganim ušesom. Sodil sem ga — poslal sem ga domov! Tak, tako! To je vse! Pri nas se nič ne zgodi, če bi bil tukaj le v Draču...!« Nič mu nisem odgovorila. Krčma je oživela. Danilo se je. Po cesti je šel vzravnan ko sveča neki visok kmet Zelo vljudno je pozdravil Mitaka in šel dalje... V prvem jutrnjem svitu sem ravno še videla, da mu manjka levo uho... Ko je solnce vzšlo, sem se ob-klana od bolh odpravila proti Tirani * Skrivni predalček o---- Franooakt napisal Jean de Letraz Cecilija Serettijeva je bila prekrasna ženska in zato je bil njeni krasoti potreben tudi lep okvir. Nad vse je ljubila razkošje in lahkoživost, saj Je bilo to zanjo kakor nalašč. Kako si je njen mož Martin Seretti prislužil denar, živ krst ni vedel. Malo nečedni sp bili bržčas njegovi računi. Na borzi je igral, posredoval je prodajo hiš in avtomobilov... skratka: kupčeval je... Njuni znanci so se hudo čudili, da jima tako nese, ko je pa Cecilija zmerom v takem razkošju in izobilju. Lepega dne je prišel v goste grof Faremont, star hišni prijatelj Seretti jev. Ko so poobedo-vali, so se preselili v salon in med kajenjem kramljali. Zdajci je začel Seretti govoriti o starinskem pohištvu in je nenado-mo vprašal bogatega grofa: »Ali bi vas zanimalo ogledati si neko starinsko mizico? Vem, da ste ljubitelj in ugleden poznavalec redkosti...« Kaj beremo in slišimo drugod Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod Užaljeni voiilec Pariz, novembra Ali res poznajo tudi čednostni Angleži volilno praktiko, kakor je sicer v veljavi le v deželah, za katere ima ponosni Anglež le prezir? Znabiti. To bi vsaj dokazovala tale anekdota, ki smo jo srečali v »Journalu«; list trdi. da je drugi dan po volitvah krožila po Londonu, v veliko zabavo vladinovcev in opozicionalcev. John Brown je bil trd opozicio-nalec. Na dan volitev je dobil od vodstva svoje stranke funte na roko, da bi kar največkrat vollL Mož je ves dan brusil pete od volišča do volišča in je res pet in dvajsetkrat oddal svoj glas — vselej pod drugim imenom. Zvečer se je srdit ko ris vrnil domov. »Kaj te pa tako draži?« ga je krotko vprašala njegova žena. »Nepoštenost nekaterih ljudi.« »Ne razumem...« »Poslušaj: ko sem opravil svoje .delo", sem prišel na volišče, da izpolnim volilno dolžnost. In kaj doživim? Nekdo je že volil namesto mene... in še za vlado povrh!« Kljun na pravem mestu y. N. Pariz, decembra Tole zgodbo čitamo v »Journalu«: Ondan je neka bogata gospa poslala po svinčarja, da ji popravi kopalno kad. Ko je rokodelec prišel, je poklicala sobarico in ji naročila na glas, da jo je moral svin-čar slišati, da naj pozaklene vse stvari, ki imajo kakšno vrednost. Možak se je obrnil k vajencu, mu iziočil svojo žeono uro in mu rekel, takisto na glas: »Na, nesi to k meni domov! Kaže, da so v hiši tatovi.« njegov tovariš je umrl dva dni potem, ko mu je belec vbrizgnil strup pod kožo. »Ni mogoče!« je osupnil zdravnik. »Kaj je mar zbolel?« »Tisto ne,« je odkimal vrli vojščak. »Padel je z drevesa in se pri priči ubil.« (v. N.) Tudi živali se smejo y. N. Newyork, novembra Ali je res, da se zna. samo človek smejati? Ni res, pravi ravnatelj newyor-škega muzeja. Mož je dolgo študiral vse mogoče živali in trdi, da se znajo na svoj način prav tako smejati ko ljudje. Razlika bo le ta, da se mi ljudje smejemo drug drugemu, živali se pa smejejo — prosim, tako pravi newyorški muzejski strokovnjak, ne mi — živali se pa torej smejejo... nam. žaljivo za nas, krone stvarstva, se vam ne zdi? Budimpešta se prekrsti u. W. Budimpešta, decembra Madžari se resno ukvarjajo z mislijo, da prekrstijo svojo prestolnico: imenovali jo bodo kar na kratko Budo, ,pešto‘ mislijo pa vreči v staro šaro, češ da ni čistokrvna Madžarka. Ta prekrstitev ni prva te vrste. Ankara se je stoletja in stoletja imenovala Angora; šele Kemal ji je dal pravo turško ime. Petrograd se je več ko dve sto let imenoval St. Petersburg: šele v svetovni vojni so mu dali slovansko ime... za tri leta: potlej je postal Lenjingrad in hkratu prenehal biti prestolnica. Norveška prestolnica Oslo se je ua do 1. 1925 imenovala Kristljanlja. Usodno eeplvo Neguševi vojaki menda nič kaj ne obrajtajo zdravnikov ne zdravil. Posebno cepljenja se boje; če le zagledajo zdravnika s kakšnim orodjem v roki. jo jadrno ucvro. Neki zdravnik je vprašal takega-le bosonogega vojščaka, zakaj ima tak svet strah pred cepljenjem, črnec mu je odkrito povedal: neki Ravnateljeva žena in najemnik x. L Budimpešta, novembra Ravnatelj neke tukajšnje delniške družbe je zalotil svojo ženo, da ima razmerje z njegovim najemnikom. Seveda je koj vložil tožbo za ločitev: da bi se pa proces predolgo ne zavlekel, je sam prevzel krivdo. Tudi se je obvezal, da bo svoji ločeni ženi plačeval po 150 pengov (1500 Din) na mesec, in sicer še dve leti potem, ko bi se žena morda v drugo poročila. Pred sodniki je šlo vse po sreči. Toda že nekaj tednov po ločitvi se je ravnatelj v drugo obrnil do sodišča, to pot s prošnjo, da naj ga odveže plačevanja vzdrževalnine-, češ da njegova žena zdaj kar javno hodi z onim najemnikom in torej pač ni vredna, da bi jo podpiral. Sodišče je tožnika zavrnilo. Razsodbo je utemeljilo s tem. da je tožnik še kot zakonski mož vedel, kaj počne njegova žena, in ni proti temu ugovarjal; zato tudi zdaj nima pravice pritoževati se proti njej. Vrhu tega se je bil najemnik medtem že z njo poročil in ji mora prejšnji mož še dve leti plačevati vzdrževalnin-o, saj se je sam tako obvezal. Ali ne bi bile žens'ke neumne, če ne bi izrabile moške »velikodušnosti«?... »Heil Hitler!« je vljudno odzdravil volk. »Kam pa greš?« »Svojo babico iščem,« je odgovorila Rdeča kapica. »Ah,« je melanholično vzdihnil volk. »Kdo je pa ne?!« » Po novem mora namreč vsak Nemec dokazati, da je čistokrven Arijec (nežid) najmanj tri rodove nazaj. Kdor ne dokaže, ga proglase za žida, tega se pa Nemci huje boje ko hudič križa. 400.000 poljubov po 50 par x. I. Newyork, novembra Dokaj nenavadno tožbo je vložila miss Jane Morrisova proti svojemu bivšemu zaročencu. Ker jo je zapustil, ga toži namreč za odškodnino: za vsak poljub, ki ga ji je dal v času, ko sta bila zaročena, terja 1 cent (približno pol dinarja) odškodnine: vseh poljubov je bilo pa — tako je izračunala — 400 tisoč! Sodnik je osleparjeni zaročenki ustregel in ji prisodil 4000 dolarjev odškodnine: toliko namreč znese 400.000 poljubov po 1 cent... V znamenju Marta v. N. Berlin, decembra Najznamenitejša berlinska promenada je bila »Unter den Lin-den« — »Pod lipami«. Te promenade zdaj ni več... To se pravi, promenada je še in tudi prekrstili je še niso — samo »pod lipami« ni več. Vse lipe so namreč posekali. Zakaj? Ker ovirajo vojaške parade in defileje... Starodavne miroljubne lipe so morale v pokoj, da bo laže žvenketalo orožje in zvončkljale ostroge. Zgodba iz Nemčije y. R. Pariz, novembra V »Marianni« beremo: Neki naš prijatelj se je te dni vrnil s potovanja po Nemčiji in nam je prinesel' tole zgodbo iz Berlina: Rdeča kapica je srečala v gozdu velikega hudobnega volka. »Heil Hitler!« je pozdravila deklica. Davčna zgodba... iz Mandžurije y. R. Pariz, novembra Potniki, ki prihajajo iz nove mandžurske države, vedo povedati o vseh mogočih doživljajih, slikovitih, pa tudi drugačnih. Vsi pa hvalijo Japonce, češ da so v upravo države zanesli velik red in.... vljudnost. Uradništvo je bilo pod kitajsko upravo vse prej ko vljudno in po-strežljivo. Posebno so se stranke pritoževale zoper davčne uradnike; njihova neotesanost je postala že kar prislovična. Najbolj nevljudno je bilo osebje v uradih za sprejemanje pritožb in reklamacij. V vseh teh uradih Je dal novi generalni ravnatelj nabiti tablice z napisom: Prepovedano je pljuvati na stranke!« Vprašanje je le, ali se bodo uradniki ravnali po tej prepovedi. (Marianne«) Dobra roba se hvali sama, zato Dr. OETKER-ju ni potrebna reklamaI Prav po angleško! z. K. London, novembra Neki angleški časopis si je zadal nalogo, dognati, ali imajo njegovi bralci kaj trden značaj. Priredil je nate čaj z vprašanjem: »Za koliko bi šli in koga okradli?... Ubili?... Preživeli deset let na samotnem otoku?... Peš odšli v Indijo? itd.« Med temi nenavadnimi dejanji je neko posebno značilno za Angleža: »Za koliko bi obsedeli, kadar bi godba zaigrala kraljevsko himno?« Odgovorilo je več tisoč bralcev. Mnogo med njimi bi jih bilo pripravljenih za lep denar koga okrasti, tudi ubiti, če bi bila nagrada kaj prida (vsaj na jeziku; to moramo v njihovo obrambo že pripomniti. Zakaj od besed do dejanj je velik korak). Toda niti enega ni bilo med temi tisoči, ki bi bil voljan obsedeti med sviranjem angleške himne — niti za milijon funtov ne! Naj nam bo spet dovoljen isti pomislek: od besed do dejanj je velik korak. In milijon funtov je hudo velik denar, tudi za patriotskega Angleža... Hitler In Goering z. N. Berlin, decembra Kakor Američani in Angleži imajo tudi Nemci svoj leksikon znamenitih ljudi nemške narodnosti. Letošnja izdaja prvič omenja med drugimi velikimi imeni tudi Hitlerja in Goeringa. Zanimivo: Hitlerjev življenjepis je v tem leksikonu odpravljen v 9 vrsticah, Goe-ringu jih je pa posvečenih nič manj ko 46, t. j. petkrat toliko kakor Hitlerju, čeprav je le-ta fiihrer Nemčije in kancelar in tudi sicer dosti pomembnejši od Goeringa. Evo, kaj se bere o Hitlerju: »Adolf Hitler, roj. 20. aprila 1889 v Brunavu, je hodil v osnovno šolo in srednjo šolo. Da se izpopolni, je delal na stavbah. Vojak od leta 1914. do 1920. Vodjg nemške narodno socialistične stranke. Poslanec rajhstaga od 1. 1933. Nemški kancelar od 30. januarja 1933. Fiihrer in kancelar rajha od 2. avg. 1934.« Potovanje z letalom ni nevarno ž. O. London, decembra Po uradni statistiki je potovanje z letali dosti manj nevarno kakor z drugimi vozili. Tako se je zadnja leta pripetila povprečno 1 nesreča na 2 in pol milijona milj poletov. Lani se je od 135.000 potnikov, ki so se vozili z letali, smrtno ponesrečilo samo 9 ali 1 na približno pol milijona preletenih milj. (»Time and Tide«) /ZPOI^ feua VSAKE ŽENE/ Naravno lepa, negovana, kakor je treba — večna želja' vsake žene. Zdaj ima pravi pomoček — novo El Ida Ideal-kremo! Njena vrlinei izboliiana kakovost' požlahtnjon von) povečana tuba popoln ullnok Ona se vleza takoj v kolo — odpravi, ker ima v sobi „ha mame lis vlrglnica* majhne poikodba na polti, nečistoto in velike kožno znoj* nice. Ona je idealna podlaga za puder — varuje prod prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepot NOVA DEAL BREZ MAŠČOBE EUDA CITRON COID CREAM »Dvajset tisoč frankov je vredna med brati!« »Hm, malo draga reč!« »Ta cena, dragi grof, je samo za vas!« Grof je segel po čekovno knjižico in napisal ček. »Kar s seboj jo bom vzel!« »Zakaj ne! Moj sluga vam jo bo precej odnesel v avtomobil.« Cecilija se je oddahnila. Nepopisno srečna in hvaležna se je zazrla grofu v oči. On ji je pa z nežnostjo sokrivca stisnil roko. * Zdaj sta bila Seretti in njegova žena sama. »Koliko si dal za ono mizico?« je Cecilija vprašala moža. »Dva tisoč pet sto frankov... Dobra kupčija, ne?« Zmagoslavno je pomahal s če-nila: kom in je smehljaje se pripom- »Polovico dobiš za mešetari-no, kakor po navadi.« »Prav! Bojirn se le, da ne bova tako kmalu spet staknila takšnega butca...« »Ne bi rekel! Težje, se mi zdi, bova našla takole česalno mizico, ki bo imela vdelan kakšen skriven predalček.« (f. L*) Jesenska zakonska idila o---- Po madjarski sličici Aladarja Laszla Gospa Velkavrhova (zelo resno): »Moj Bog, december je pred vrati... Spet bo leto pri kraju...« Gospod Velkavrh (skrit za časnikom): »Da, da.. Kmalu bo pri kraju.« Zena: »človek niti ne opazi, kako leta minevajo.« Mož (še zmerom zatopljen v branje): »Da, da, človek niti ne opazi.« Zena: »Dokler je človek mlad, živi kar tja v en dan in niti ne misli na bodočnost«.« Mož: »Tako je.« Zena: »Kadar je človeku dvajset, trideset let, misli, da bo zmerom tako ostalo.« Mož (odloži časnik): »Nekam otožnih misli si danes, draga moja... Zakaj neki?« Zena: »Jesen je... listje odpada...« Mož: »Sleherno jesen odpada...« Zena: »Saj se ne golijo samo drevesa... tudi tvoja glava...« Mož (živčno): »česa hočeš prav za prav od mene? V miru berem časnik, na nič ne mislim, a nenadoma ml pa pride# s takimi pogrebnimi mislimi.« Zena: »Saj to je ravno nesreča, da ničesar ne misliš. NI tl mar let, ki minevajo...« Mož: »Leta, ki minevajo? Kaj tako pšenično govoriš? Ali misliš pesnikovati?« Zena (zaskrbljeno): »Ne to, temveč jeseni človek tako razločno čuti, da ni več dvajset let star.« Mož (s poudarkom): »Nu, temu bi se pa lahko že zdavnaj privadila.« Zena: »Ti se kar tako sprijazniš z usodo, Ludvik?« Mož: »Zakaj sprašuješ danes tako nesmiselne stvari?« žena: »Ali nič ne misliš na bodočnost?« Mož: »Pač, pač!« Zena: »Pa mar kaj storiš zanjo?« Mož (ogorčeno): »Tvoje mrtvaške misli me bodo še iz uma spravile.« Zena: »človek se mora postaviti starosti po robu!« Mož: »Ali mar kaj pomaga? Ali se je moreš ubraniti?« Zena (zmagoslavno): »Menda! Kupila sem si srčkan smučarski kostum — za deset let sem mlajša v njem!« (p. I*) Dr. Josef Lobel Za človeško življenje Detektivski roman Iz zgodovine medicine. — Prvi del: Sladkor Tretje poglavje: Mlad moraš biti, da zmoreš velike stvari — in Amerika je mlada Znanja sta imela dovolj, Macleod (n Banting. Vedela sta, da je nedavno Steinach na Dunaju, sicer na neki popolnoma drugačni žlezi z dvojno funkcijo, na moški zarodni žlezi, dokazal, da je moči eno funkcijo stopnjevati, če drugo iz-podvežeš, v pravem pomenu besede — »izpodvežeš«. In takrat se jima je porodila misel: zakaj ne bi poskusila takisto podvezati trebušno slinavko? Pod vezala sta izliv, ki sceja prebavni sok; kar je bilo zdaj zadrgnjeno, je prišlo na nič, •»stanek se je pa lahko razšopiril. Iz teorije v prakso Banting je potemtakem operiral psa. Izpod vezal mu je izliv trebušne slinavke, počakal, da se je rana zacelila, in ohranil štirinogega pacienta dobro in obilno kakšna dva meseca. Potem mu je izrezal trebušno slinavko, pripravil iz nje ekstrakt in ga vbrizgnil sladkorno bolni živali. Izločanje sladkorja je pri priči prenehalo: žival se je vedla, tudi če si ji dal mesa, kruha in mleka, prav tako ko vsaka zdrava žival njene vrste. Maja 1921 je Banting z Macleo-dom in Bestom in s celim štabom torontskega fiziološkega zavoda pričel z delom; že 31. julija so lahko vbrizgnili prvo injekcijo človeku! Bila je popolnoma uspešna, prav tako ko druga in tretja in četrta — in že prihodnje leto so kanadski raziskovalci prisluškujočemu svetu postregli s temeljnim in dokončnim znanstvenim poročilom! Kakor da bi to včeraj bilo, se je doktor Weller še prav natanko spominjal, kakšen vtis je napravilo nanj to poročilo. Popoldne je dobil iz Berlina pismo profesorja Zuelzerja z razveseljivo novico, da je njegovo odkritje zdaj vendarle že »skoraj« popolno. In zvečer si je bil doktor Weller vzel najnovejši medicinski časopis v posteljo s seboj, da bi ga pred spanjem še malo prelistal. Pogled mu je najprej obvisel na objavi torontskih raziskovalcev. Vso noč ni takrat od samega razburjenja zatisnil očesa. Precej drugo jutro je poslal Berlinčanu kablogram in se je o prvi priliki odpravil k Bantingu. Čustva, ki jih je gojil zanj, niso bila kdo ve kaj dobrohotna. Kanadčan se mu je zdel nekakšen hudodelec, ropar, ki je obral ubogega evropskega učenjaka, čeprav se takšnega dejanja niti v sanjah ni zavedal. Toda ko je kasneje sedel v malem laboratoriju Bantingu nasproti in je mladi mož tako živo in neprisiljeno pripovedoval o svojem delu, o svoji ideji, o prvem obisku pri Macleodu, o telečjih zarodkih in o kostnicah in o operiranem psu, mu hočeš nočeš ni mogel več zameriti; tolikšna razumnost, delavnost in tolikšen uspeh so ga kar opojili. Metež v čakalnici še zdaj, ko je dr. Weller sedel v Pullmanovem vozu, ki ga je vse bolj in bolj odmikal Clevelandu in ga približaval Evropi, še zdaj, ko se je spomnil tiste ure in sijočega obraza mladega Bantinga, se mu je milo storilo. Tako razločno, da bi ga lahko prijel, je videl njegov obraz pred seboj in je slišal besede, ki je z njimi simpatični glas končal pripovedovanje: »Ne morete si misliti, ,doc‘, kakšen metež je tedaj nastal,« je bil Banting dejal in oči so se mu iskrile. »Tolikšna množica bolnikov je rinila k nam, ko da bi bili dobili vstopnice za rokoborbo in še zastonj povrh. Nič drugega nam ni ostalo, kakor da jih presejemo: vse, ki so bili prišli, smo preiskali in kdor nam je bil prelahek, smo ga odpravili zgolj z dieto. Ves in-sulin, ki smo ga pridobivali — in takrat smo ga že precej, ker je naš kemik Best dognal način, da smo kemijsko isto dosegli kakor s pod vezo vanjem izliva — ves ta in-sulin smo torej pridržali samo za hudo bolne. Toda tudi teh je bilo na prebitek, dela pa zmerom čez glavo; bili so res lepi časi takrat! Kasneje je postalo resda strašno: vsak drugi naš pacient je bil si-mulant; še bolan ni bil, temveč kakšen časniški fotograf ali poročevalec. In ko so mi potlej ceio Nobelovo nagrado prisodili, je postalo kar neznosno. Nagrada sicer ni bila neznosna,« in ko je to dejal, se mu niso bleščale samo oči, temveč še vseh dva in trideset zob, »zato pa toliko bolj ti preteti banketi in sprejemi, ki so bili vezani obnjo... o kakšnem pametnem delu ni bilo ne duha ne sluha več! »Tedaj sme jim kar vse zalučali v naročje. Izdelovanje insulina — ali kakor tu pravijo, iletina — je prevzela velika tovarna Eli Lilly v Indianopolu, patent in varstveno znamko smo prepustili univerzi in ta je potlej ustanovila poseben odbor, ki nadzira izdelovanje insulina po vsem svetu. In nam, bes ju plentaj, nam tehniška in denarna plat nista nič mar, vsa ropotija se nas nič ne tiče, in tako lahko vendar že delamo spet zase v miru.« Tako je Banting pripovedoval svojo zgodbo. Toda mnogo jasneje od vse te dolge in podrobne istorije so doktorju Wellerju dopovedovale Ban-tingove oči, njegov smeh, njegove kretnje in vsa osebnost tega mladega Američana, zakaj in kako je odkril insulin. S tolikšnim veseljem do dela in s tako porcijo vihrave vneme je vsaka stvar že v naprej na pol dobljena! Samo v Ameriki je to mogoče... Drugo polovico je prispevala Amerika s svojimi .neomejenimi možnostmi1. Zakaj, kje na vsem svetu bi bilo sicer še kaj takega mogoče, kar se je tu zgodilo? Neznan mlad mož ti pride iz nekega kanadskega podeželskega gnezda in po glavi mu roji nekakšna ideja. O, prosim, kar pokaži, če je kaj prida. In če sam kaj veljaš! Telečjih zarodkov bi rad? Prosim, kar sezi po njih! Kostnice te tudi mikajo? Prosim, kar potrpi, jutri ti jih pošljemo v laboratorij! Kje na vsem svetu se še kaj takega dogodi? V starem svetu prav gotovo nikjer. Ubogi nemški profesor — če bi bil hotel delati poskuse s kostnicami, bi bil moral odpotovati v Italijo in ostati tamkaj več mesecev. Kdo neki bi mu bil na tako šibko domnevo, pa čeprav je spoštovan in znanega imena, postregel z denarjem? Kdo bi mu dal dopust? čas? Leta in leta se je vleklo, preden je dobil nekaj klavnih konjev — in še ti so bili sestradani! Ne, ne, moj dragi mladi Američan, tebi in Ameriki, vama je res lepše, si je mislil doktor Weller in zrl skozi široko okno razglednega voza na širno bogato zemljo, ki se je podila mimo njega. Nikakor ni imel namena prikrajšati Bantin-govo zaslugo, če je tako mislil. Možak je bil marljiv, in znanja je imel dovolj in domišljije in domislekov tudi — pa še denar je znal najti, ki brez njega živ krst danes ta dan ne iznajde zdravila. V starih deželah se upira sleherni novotariji na tisoče okostenelih izročil, v mladih deželah pa slehernik nestrpno čaka napredka in mu skuša utreti pot, kjer le more. Nihče ni tega bolj čutil ko Charles Weller, saj je bil otrok obeh celin, obeh kultur. Na Bantingov uspeh ni mogel misliti, ne da bi hkratu pomiloval profesorja Zuelzerja, in njegovi bolečini zaradi Nemčevega poraza je prizvanjala ponosna radost nad zmago Američanov. Spomini na Nemca Ta razdvojenost ga je zmerom obhajala, vseh dvajset let že. Toda sčasoma, saj je prirodno, je vse redkeje mislil na to, včasih po cele mesece ne. čudno, zakaj mu le v poslednjih dneh prihaja zgodba o odkritju tolikokrat na um? Bržčas iz strahu pred bližajočim se obiskom pri Zuelzerju. Od svojega nemškega prijatelja že dolgo, že prav dolgo ni dobil nobene vesti — kakšnega ga bo le našel? Brez dvoma zagrenjenega starega moža, ki se zdi samemu sebi podlo osleparjen za sadove svojega življenjskega dela. če si domišlja, da ga je usoda ukanila, ga bo Weller še kako razumel. Toda ali ni mar bliže domneva, da se bo čutil osleparjenega po ameriških raziskovalcih? Ti pošteni in plemeniti učenjaki, ki so pustili milijone v nemar, ki so svoje zdravilo, namesto da bi se sami z njim okoriščali, podarili človeštvu in žive ort-tistihmal v kar največji tišini samo še znanosti? Hudobne in zamerljive besede o teh možeh iz ust svojega prijatelja bi Weller pač komaj požrl, ne da bi jih s poudarkom zavrnil. Prav to, da utegne priti do takega nesoglasja — zakaj, kje neki boš srečal nesrečnika, ki ne bi valil krivde za svojo nesrečo na druge? — prav to je bilo tisto, kar je dobremu ,docu‘ kalilo veselje na potovanju. Prava sreča, da se ni utegnil preveč ukvarjati s takimi mračnimi slutnjami. Že med vožnjo po morju so bolj in bolj zbledele spričo zmerom novih dojmov, znanj in dogodkov. Zlasti pa takrat, ko so srečno prepluli morje in se izkrcali v toli pričakovani Evropi na francoskih tleh, se je veljalo kar z vsem srcem in z vso dušo predati doživetjem. Na bodoča neprijetna srečanja zdaj pač ni kazalo misliti! Prva postaja: Pariz Niti dr. Weller niti njegova žena nista bila nikoli prej v Parizu. Z vnemo sta prihodnje jutro opravila predpisane krožne vožnje od znamenitosti do znamenitosti, in ves čas sta občutila osrečujočo zavest, da sta v središču naj popolnejše lepote, v žarišču okusa, miline in svetlobe. Da se vozita hkratu tudi po središču dela, znanosti in raziskovanja, tega dr. Weller ni mogel svoji ženi kar tako neposredno pokazati. S prav posebnim poudarkom jo je pa opozoril na to, ko jo je vodil mimo Sorbonne, ob znamenitih klinikah in Pasteurjevem zavodu, mimo te »Meke za biologijo«. In kakor bi mu bilo sojeno, da bi moral povsod, kjerkoli se je ustavil, spresti zvezo z zgodovino sladkorne bolezni, je pripovedoval o skrivnostnem zapečatenem pisanju, ki ga je bil fiziolog piofesor Gley že leta 1905. izročil Biološkemu društvu. Takoj po odkritju insulina so to pisanje na učenjakovo željo Ta Junak — Krištof ki je odkril Ameriko in se s tem proslavil za vse veke, je potreboval za svojo pot celih sto dni. Pomislite, od Španije do Amerike sto dni! Seveda se ni vozil na »Normandiji«, ne na »Evropi« ne na »Queen Mary-ji«; vozil se je z navadno jadrnico, ki je pa takrat veljala za višek ladjeledniške tehnike. Medtem ko je potreboval Kolumb od Španije do Amerike sto dni, zmoremo danes isto razdaljo v bore štirih dneh in pol. V sto dneh pa lahko ob-plovemo vso zemeljsko oblo in se zraven tega še ustavimo po par dni v Parizu, na Rivieri, v Aleksandriji, Newyorku in kjerkoli Vam še srce poželi. Ali ni velika razdalja od nekoč do danes? Izredno velika! Tudi Vi se morate prilagoditi novim razmeram, v katerih živimo. Danes, v dobi radia, telefona, brzojava, avtomobila, letala in modernega tiska morate sami priznati, da boste marsikatero stvar mnogo hitreje, bolje in ceneje kupili z oglasi v časopisju. Poceni boste pa zmerom kupovali in dobro prodajali z malimi oglasi v »Družinskem tedniku«. Svet je postal majhen. A vendar se ljudje danes mnogo teže seznanjajo in spoznavajo ko prej. Tudi tu Vam bo pomagal mali oglasnik »Družinskega tednika«. Po njem lahko sklenete dobro znanje in se srečno oženite. Ne obotavljajte se, temveč poskusite! Naše cene so zmerne in času primerne. Cene malih oglasov na 8. strani. Kolumb odprli in na splošno začudenje našli v njem precej natanko popisano teorijo o insulinu. V rojstnem kraju Wellerjeve žene Samo po sebi se razume, da so postali stiki z zgodovino sladkorne bolezni še tesnejši, ko sta prišla popotnika potlej v Strasbourg. Mrs. Wellerjeva je bila tu doma, za njenega moža je bilo pa to mesto tisti kraj, ki je določil pot njegovemu zdravniškemu in človeškemu žitju. Pri vsakem koraku sta zakonca srečala pomembne sence iz minilih dni. Obiskala sta Nau-nynov mali »gradič« in seveda tudi Minkowskega laboratorij. In ko sta stala na pokopališču ob grobih staršev gospe Wellerjeve, se je porodil zdravniku občutek skoraj grozljive zveznosti: ali ni bilo mar skrivnostno, da je mož, ki je tu pokopan, umrl za sladkorno boleznijo, da je bil sploh prvi človek, ki je ob njegovi smrtni postelji kasnejši specialist za diabetes prvič dejanski stopil v medicino, in da se je — kakor bi hotela usoda ustvariti še osebno zveznost — poročil s hčerko tega diabetika? Povrh pa se mu tistikrat še sanjalo ni o tej čudni povezanosti! Čustvena ubranost, v katero je Strasbourg ovil zakonca, ju je šele minila, ko sta prišla v Berlin. To ni kraj za take reči! Zlasti za zdravnikovo ženo ne, čeprav je tudi sicer živela v velemestu: čeprav je bila v Newyorku domača in je pravkar prišla iz Pariza, je bil zanjo šele Berlin pravo svetovno j m°sto. Mrs. Wellerjeva 'e b:!a popolnoma in kar najprijetneje zaposlena v vseh tistih urah, ko je njen mož stikal po klinikah, po laboratorijih ali no razstaviščih najmodernejših medicinskih aparatov. Po nobeni cent se mu ni posrečilo pregovoriti žene, da bi ga tudi tjakaj spre- j mila. Tak° stvari ji nikakor niso I nri srcu, je odločno izjavila mrs. | We!!erjeva: edino, kar bi jo ute"- | nilo mikati, bi bila mo^da kakšna ! tovarna za insulin. Zakaj že leta | in leta ji je to zdravilo nenehoma i v ušesih, niegova teorija in nje?,o- | vi odkritelji, a še v sanjah -si ne more misliti. kako in kje ga prav za nrav izdelujejo. Dr. Weiler se je moral smejati. Iz Amerike prihajata, kjer stoji velika tovarna Eli Lilly & Co.. ne samo prva, temveč tudi najbrže največja izdelovalni!'a insulina na svetu — zdaj naj si pa ogledata takšno tovarno v Berlinu? Toda njerrova žena je menila, da v Injli-anopolis itak ne bo nikoli prišla, tu sta pa že; zato je doktor naprosil nekega člana nadzornega odbora za izdelovanje insulina. naj mu da prinOročila za obisk Sehe-ring-Kahlbaumove delniške družbe. Sprejem v Berlinu Tam so ju preljubeznivo sprejeli. Že vratar se jima je na vse pre-tega klanjal — sporočili so mu bili seveda, da pride obisk iz Amerike — in jima dodelil boya, da bo gosnodo spremil k propagandnemu šefu. čez več dvorišč, mimo škripajočih paternostrov* in ropotajočih tovornih dvigal, kraj odprtih vrat, ki so skoznje uhajale tu najslajše vonjave Arabije, tam neznosen smrad te dežele, sta prišla do enonadstropnega poslopja, na oko najstarejšega med vsemi. Po vsej dolžini sta prehodila pritlični hodnik, obdan z obeh plati s steklenimi stenami, za katerimi si videl moške in dekleta, zvečine dekleta, za pisalniki in pri pisalnih strojih. »To je bržčas glavna pisarna?« je vprašal Weller paža, ki jima je kazal pot. »O ne, ta je tam prek!« je odgovoril deček in pokazal nekam v daljavo. »Tukaj je samo,« je dostojanstveno pripomnil, »literarna pisarna, in sicer za naše kraje. Za tujino imamo drugo pisarno.« Obisk v vele tovarni Mrs. Wellerjeva se ni malo čudila, da plačuje lekarska tovarna tolikšne ogromne čete uradnikov samo za slovstveno propagando; takrat se ji je prvič posvetilo, koliko dela tiči v razpošiljanju poštnih zavitkov in pisem, ki jih dobiva njen mož v obliki reklamnih letakov in prospektov in ki jih ona sama na tucate pomeče v koš. Med ogledovanjem se je še večkrat čudila. Takrat na primer, ko so si hoteli skrajšati pot in so krenili skozi pravcato tiskarno ali skozi ogromno izpirališče za steklenice ali po velikanski lopi, ki je rabila samo za zavijanje, ali skozi kakšen drugi obrat, določen samo za bog si ga vedi kakšne pomožne svrhe, obsežen pa tako, da bi lahko udobno postavila vanj celo srednjeveliko samostojno tovarno. že sam raziskovalni zavod podjetja je bil svet zase. Načeloval mu je neki profesor — dr. Weller se je spomnil, da je njegovo ime po- * Pnternoster = dvigalo. neprestano gosto bral v medicinskih strokovnih časopisih — ki ju je vodil po knjižnici in po predavalnici, v kateri je pričala s skrivnostnimi obrazci popisana tabela, da se vršijo tu prava predavanja. Potlej je profesor prepustil obiskovalca načelniku bakteriološkega oddelka raziskovalnega zavoda, privatnemu docentu na univerzi. čeprav bi bil ,doc‘ neznansko rad poslušal pojasnila tega učenjaka ob podobah in filmih, se je moral iz obzirnosti do svoje žene, da bi se preveč ne dolgočasila in se prezgodaj ne utrudila, odreči temu užitku. Zadovoljil se je s tem, da je hlastno odhitel mimo drobnogledov in samo bežno pokukal v mnogoštevilne sobe z vališči, v kuhinje za hranila in laboratorije, v katerih so gojili bakterije. Ženske se ne navdušujejo za znanost Pokazalo se je namreč, da je nekam težko navdušiti žensko za naprave, ki služijo izključno "nano-sti, ne pa fabrikaciji. V ke nijskein oddelku na primer, ki je oil spet podrejen nekemu docentu, drugemu seveda, je korakala mrs. Wel-lerjeva vnemamo skozi dvorane polne retort, steklenih prežigalnih cevi, steklenic, lijakov in cevi; P°' jasnil o sintezi in izolaciji ji vše mar ni bilo, le beli in rjavi praški so jo zanimali, ker so bili čudno potreseni po igralnih kvartah. Mnogo zabavnejša se je zdela mrs. Wellerjevi biološka postaja. Sprva se je čudila sama sebi, da ji ni nič storilo, ko je stala v prostoru, kjer domuje pet tisoč podgan. Sicer so bile resda čedno, P° tri ali po štiri, zaprte v pločevinastih kletkah, razvrščenih v neskončnih dolgih vrstah druga ob drugi in druga vrh druge; udobna so bila njihova stanovališča, da se je tudi njihov značaj udomačil. Kakopak! Saj so jim stregli skrbno, ko le kaj, saj so zanje uredili celo posebne hladilnike za poletje in pečice za zimo. Tik podganjih staj so bili hlevi za stotine kuncev; le-tem je bilo v tem oddelku namenjeno posebno važno poslanstvo. Saj so bili tu v pravem pomenu besede poskusni kunci, ki so na njih vsak nov »tovor« insulina pr?skušali, standardizirali in izmerili. Samo tenke duri so jih ločile od smrtnih sovražnikov, psov, ki so došle goste pozdravili z ogluši’ čim laježem in se lačni senzacije zagnali v mreže kletk, v katerih so bili zaprti kak?ni dragoceni eksotični ekšemplarji v menažeriji. V primeri s hrupom v tem prostoru, je bilo v naslednjem prostoru skoraj tiho. Zakaj tu so prebivale opice, ki jim je bilo bržčas malo mar ameriških obiskovalcev. Samo ena izmed njih je postala nemirna, da, skoraj nepriiazna: biolog, domačin tega oddelka, je pripovedoval, da je sklenila ta opica čudaško prijateljstvo z neko belo — podgano, ki ji je bila družica v kletki. Kakor hitro se jima je pridružil kakšen tujec, se je opica zmerom bala, da pr;haja izdajalec, k’ ji bo ukradel priiateljico. Kako se izdeluje insulin Prav nerada se je mrs. Weller-jeva ločila od čudaške dvojice; toda moralo je biti, zakaj šele zdaj je prišlo glavno na vrsto: izdelovanje insulina. Pravkar so prestopili prag neke lesenjače z velikimi čebri, polnimi neočejenega surovega mesa, prav mastnega, kakor je gospa dr. Wel-lerjeva presodila z gospodinjskim očesom, in nič kaj prida. To so bile »Sietsche«, sveže trebušne slinovke, ki jih je vdova Huwe še zmerom dan za dnem pošiljala iz klavnice. I/ ^iUodnii UevilUi bo konec 1. dela (Sladkorna bolezen) in začnemo obenem že 2. del: Sililida in paraliza Drugi del je še mnogo zanimivejši od prvega; saj se plcto dogodki okoli bolezni, ki velja že od pam-tiveka za eno izmed najstrahotnejših šib božjih, kar jih pozna človeštvo; okoli bolezni, ki je šele prav v zadnjem času našla svojega krotitelja. Mimo nas stopajo ko prividi iz strašnih sanj podobe velikih ljudi, ki so zaradi te zahrbtne morilke končali v blaznici: Nietzsche, slavni nemški filozof, nič manj slavni francoski romanopisec Maupassant itd. itd. Vmes se pa razvija povest moža, ki bi bil prav tako končal kot žalostna razvalina v umobolnici— da je živel le deset let prej. Opozarjamo zlasti naše nove naročnike, da je 2. del, t. j. »Sifi-lida in paraliza«, popolnoma samostojna zdravnt k a povest, docela neodvisna od 1. dela. Zato jo lahko začne brati tudi tisti, ki 1* dela morda niso čitali. se vrteče j Vse pravice slovenskega prevoda pridržan** Ponatis tudi v izvlečku prepovedan. Napisala BEATRICE FABER po filmu ’ Metro-Goldwyn- Mayerja prirejenem po romanu „Malibu“ pisatelja V. J. llop 12. poglavje PRAVICA PRAGOZDA Bergman se je z vso silo otepal Gata, zakaj vedel je, da mu gre za življenje. Kakor brez uma je tolkel okrog sebe, zdajci je pa s svojimi železnimi rokami objel pumo in jo z vso silo prižel nase. Toda njegova premoč je bila samo bežna. Gato se mu je izvil in skočil nanj. S šapo je zagrabil Bergmana za vrat. Svoje ostre kremplje mu je zasadil v kožo in ga opraskal do krvi. Samo malo globlje da bi se bili kremplji zadrli, pa bi bilo po Bergmanu. Bergman je slišal sam svoje hropenje. Zdelo se mu je, kakor da hrope nekdo drug zraven njega, ne on sam. Zdajci je spet pobesnel ln odrinil Gata od sebe. Gato je bil odletel ko žoga in tisti hip je Bergman izrabil in jo Jadrno odkuril. Ko se je Gato pobral, je stekel hitrih nog za njim. Malibujev sovražnik je bil že čisto blizu reke, tedaj se je pa nenadoma spotaknil in padel. Ves Izčrpan se je ozrl in opazil, da mu Je Gato za petami. V smrtnem strahu je pobral kosti svojega roj- Bergmanu se je spačil obraz, ko je zdajci zagledal Malibuja, ki se mu je s sklonjeno glavo približeval. Mahoma ga je naskočil: nasadil je Bergmana na svoje rogove in ga pognal po strmem bregu. Bergman se je kotalil po strmini v prepad, spotoma je priletel še na ostro skalo, od ondod je pa zdrknil v globoko reko in izginil. Malibu je napeto gledal v vodo in čakal tako dolgo, da so se vodni mehurčki umirili in se Bergman ni več prikazal. • Nekaj tednov kesneje sta se vozila Toni in Sangsu po gozdu, ki je bil odet v belo snežno obleko. Nenadoma je Toni pritegnila uzde, zakaj zaslišala je dragi glas, ki jo je klical: »Halo,« je odgovorila Aldenu. »Prav vas iščem,« je dejal Alden in oči so se mu zasvetile. »Vi ste tista, ki jo iščem, odkar sem na svetu.« Pokazal je na neko oddaljeno točko in dodal: »Presenečenje imam za vas!« »Kakšno?« je vprašala Toni in se živahno ozrla v smer kažočega prsta. Bržčas sta zaljubljenca mislila, da sta brez prič; toda visoko s pečine sta ju gledala Malibu in Gato. stva in stekel s poslednjimi močmi dalje. Toda ko je pritekel že prav do reke, ga je Gato dohitel in nepričakovano napadel. Prevrgel ga je in se zagrizel v Bergmanova pleča. Človek in žival sta se borila na življenje in smrt. Kotalila -sta se čedalje bliže strmega brega. Globoko spodaj je tekla reka. Ped za pedjo sta se bližala prepadu. Bergmanov obraz se je spačil, toda Gato je izprevidel, da ga hoče ta človek po vsaki ceni uničiti. Tolkel je s šapami in grizel z ostrimi aobmi. Bergmanu so se izbuljile oči, ko je videl, da meri lev na njegov vrat. Ves obupan je tedaj napel poslednje moči. Z nadčloveško silo je skušal leva zagrabiti za vrat. Naposled se mu je posrečilo. Zaprl je oči in stisnil... Nenadoma je silovito odrinil zver od sebe. To je bil usodni trenutek, edini trenutek, ki bi bil Bergmanu lahko rešil življenje. Z obema nogama je tedaj brcnil Gata, da se je prekopicnil po strmem bregu v globoko reko. Bergman je bil rešen, Gatu se pa tudi ni nič pripetilo. Štrbunknil je v reko in jo mirno preplaval, ko da se ni nič zgodilo. Bergman je bil ves izčrpan in po vsem životu opraskan do krvi; truden je bil pa tako, da bi bil najrajši zaspal za zmerom, šele zdaj so mu odpovedali živci. Od glave do nog ga je zvil strašen drget, ko se je spomnil, kakšna strašna smrt je bila prežala nanj. * Malibu, ki se je bil odpočil v medvedji jami in si osvežil svoje •moči, je znova naskočil visoko skalo. Tokrat je dobro px-emeril daljavo in srečno preskočil zapreko. Stekel je po sledi do strmega brega. Toda Alden je zmajal z glavo. »Izstopite. Pokazal vam bom. Tam prek je!« Toni je izročila vajeti Sangsuju in mu ukazala: »Tu me počakaj, Sangsu, vrnila se bom takoj.« Brhko je skočila iz sani in Bob ji je ponudil roko. Sangsu se je pridušeno nasmehnil: »Vsak dan vi praviti, da se takoj vrniti,« je dejal. Potem se je zagledal v mlada človeka in pripomnil: »Takoj, biti zmeraj dve uri!« Skomignil je z rameni, kakor bi hotel reči, da ve kako in kaj. Ko sta se mlada človeka objela, je zavpil za njima: »Jaz iti domov, vi sprehajati, jaz že vedeti!« »Da,« je pritrdila Toni in zardela do ušes. »Naprej!« je zaklical Sangsu in sani so zdrčale po snegu. Toni in Bob sta se prijela pod roko in odšla. »Kje je?« je vprašala Toni in nabrala ljubko šobo. »Samo še trenutek počakaj!« je odgovoril Bob. »Semkaj poglej!« Toni je zdajci zagledala ogromno deblo, na njem se je blestela velika tabla. Prebrala je napis in oči so se ji orosile. Z velikimi črkami je bilo natisnjeno: »Meja! Državni gozdovi so odslej za 50 milj razširjeni. Lov prepovedan. Ministrstvo za gozdove in rudnike.« Toni se je oddahnila. »Nu, zdaj so pa tvoji prijatelji varni!« je veselo vzkliknil Bob. Na Toninem obrazu je sijal presrečen nasmeh. Podzavestno je prijela Boba za roke in tiho dejala: »Bob, to me neznansko veseli. Prekrasno je; ali mar ni?« »Seveda je!« je odgovoril Alden in ji stisnil roke. Izvrsten je Dr. OETKER-ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vas! Hegufte si/aje Največji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge. Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog, da boste tudi v pozni starosti lahko hodili brez palice. Posvetite jim vsaj toliko pažnje kot ostalim delom telesa. ObišiiU naše pedikuco V posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zarastle nohte. Pedikiranje stane Din 6'—. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog stane Din 4'— Posetite nas, prepričajte se sami! Kvižavji 2*© ParamcBnicvcm velel Umu napisal Harold Lamb (Gl. St. 44—47) Peto poglavj e Ljubljana, Selenburgova 7 Prav v tistem trenutku je nad njima letela jata divjih gosi. Toni se je ogledala navzgor in dejala: »Glej, Bob! Ali si že kdaj videl kaj tako lepega?« »še nikoli!« je odgovoril Alden in zrl ljubki deklici v obraz. Toni je opazila, kam meri, in se je hudomušno nasmehnila, »Smešno, goske sem mislila!« »Jaz pa ne,« se je odrezal Alden in jo prisrčno objel in poljubil. Kar nehati ni mogel. Bržčas sta zaljubljenca mislila, da sta brez prič; toda visoko s pečine ju je gledal Malibu, kraj njega je pa ležal Gato. živali sta se spogledali. Malibu je dvignil glavo, Gato je pa stresel svojo grivo. Zdajci se je jelenov smrček dotaknil Gatovega gobca. Nežno sta se ljubkovala, toda kmalu sta se spametovala. Zdelo se jima je zanimivejše, da se naslajata nad Tonino in Bobovo srečo... Konec Kini prinašalo KINO SLOGA Ljubljanski dvor Telefon 2730 Premiera največje filmske burke BOGOVI SE ZABAVAJO Amphitrion Wllly Fritsch, Ktitbe Gold, Paul Kemp, Adele Sandrock SOKOLSKI DOM ŠIŠKA telefon 33-87 Zaradi sokolskih slavnosti je kino do sobote dne 7. XII. zaprt. V soboto dne 7. t. m. ob 19. in 21. uri CIGAN BARON v glavnih vlogah Adolf \Vohlbruck in Hansi Knoteek Na vseh prostorih znižane cene, in sicer 3*50, 4*50, 5*50, 6*50, balkon 8’-— Din. KINO MOSTE predvaja v soboto 7. t. m. ob 20. url, v nedeljo 8. t. m. ob 16. in 20. uri in v ponedeljek 9. t. ob 20. uri opereto »TAKO SE JE KONČALA LJUBEZEN« Paula Wesselly in Willy Forst in »DON QUICHOTTE« Fjodor Saljapin Žurmrf in glasbena predigra. Cene običajne. KINO RADIO. JESENICE tel. št-10 predvaja v petek dne C. dec. 1.1. ob 8. uri zvečer, v soboto dne 7. dec. ob 8. uri zvečer in v nedeljo dne 8. dec. ob 3. uri pop. in 8. uri zvečer lep ljubavni velefilm »OBSOJENI K LJUBEZNI« V glavnih vlogah Norma Shearer in Fredric Marcli. Dodatki: barvana Happy Harmonija »Vitez Kaliko« in Paramountov tednik KINO TALIJA KRANJ 7. t. m. ob 20.30 uri in 8. t. m. ob 16., 18. in 20.30 uri »PLES V SAVOJU« Gitta Alpar — Hans Jaray Banka Baruch 11. Rue Auber. PAR1S (9e) Odpr^mlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Hclandija: št. 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94. Pariš; Luxem-burg: št 5967. Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice Dragi naročniki! Te dni ste dobili položnice. Poravnajte Vaš dolg! Večina ima za plačat do konca leta Din 20'—. Prihodnji dan je jezdil Rihard na čelu svoje vojske proti pristanišču. Ob njegovi levici je jezdil Blondel. Marsejske ulice so bile polne vojakov in radovednega občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo vojščake. Rihard je bil razigran. Jezdil je pod nizkimi balkoni hiš in se šalil z lepoticami, ki so metale rože nanj. Nenadoma je pa njegovo oko obstalo na neki deklici, ljubeznivi in prikupni. Toda dekletov pogled je bil srep in mrzel ko led. Rihard je ustavil konja in vprašal lepotico na balkonu: »Ali se angelček ne bo nasmehnil?« »Vragu na ljubo že ne!« je hladno zvenel odgovor. Kralj se je nasmehnil. »Tudi križarja nočeš pozdraviti?« »Riharda ne maram!« »Torej me poznaš? Kdo si pa?« »Tebi nič mar, Rihard. Pojdi svojo pot!« »Kakor želite!« je dejal in se galantno priklonil. Kmalu po tem srečanju se je Rihard zresnil. Nič več ga niso zanimale lepe deklice na balkonih in na ulici, nič ga ni navduševalo klicanje množice. Rihard se je bil na prvi pogled zaljubil! Prekrasna ne- I Sancho je vztrepetal, zakaj mislil je, da mu dekle ni všeč. Bal se je, da bi je Rihard ne pustil na ! ce'ilu. »Včeraj sva se o vsem pogovorila!« je hitel pripovedovati Sancho. »Ona je, ti imaš pa govedo in žito!« »Hočem, da se vkrca moja žena na ladjo!« »Ko jc pa tako trmasta!« »Pripeljite jo na ladjo... na ladjo za ženske, sicer bom, ko se vrnem, spremenil tvojo zemljo v prah ln pepel!« Ko je Rihard odšel, je pričel Sancho milo prositi: »Berengaria, ali si slišala? Vidiš, kaj bo storil? Na ladjo moraš!« »Nikoli, oče!« »Moraš se žrtvovati... ne zaradi mene... Križarska vojna zahteva to o-' tebe!« In poslušna Berengaria se je žrtvovala. To je bila njena druga, čeprav še ne največja žrtev. Uro kasneje je zaprosil kapitan ladje kneginjo Alico, da ga sprejme. Lepa Aliča, sestra francoskega kralja, je tudi šla v Sveto deželo. Blondel je imel prav, ko je Rihardu dejal, da se te ženske ne bo odkrižal. Bila je ženska tiste vrste, ki svojega plena ne izpusti iz rok. Na ladji je bila zasedla kraljevske sobane in kovala načrte, kako bo nrHobba Riharda na svnin «tran Angleži se odpravljajo iz Marseilla znanka ga je očarala. Ni mu šla iz uma. »Prekrasen otrok!« je vzdihnil Rihard. »Pa še kakšen!« mu je pritrdil Blondel. »Ko bi le vedel, čigava je!« Blondel je malomarno dejal: »Vaša... Berengaria... vaša žena je!« Rihardu se je kar črno storilo pred očmi in toliko da ni padel s konja. »Moja žena?« »Da, Berengaria Navarrska! Nocoj ste se z njo poročili!« »In to mi šele zdaj poveš?« »Prej me niste vprašali!« Rihard je ostrmel. Zdajci je pa obrnil konja, ga neusmiljeno ošvrknil in zdirjal nazaj. Blondel mu je sledil za petami in ga rotil: »Zdaj vendar ne smete nazaj! Ladje čakajo. Kralj Filip Francoski je že zdavnaj pripravljen za odhod.« Toda Rihard ga ni poslušal. Ustavil je konja šele takrat, ko je bil prijezdil do balkona, kjer je še zmerom stala Berengaria. Spet se ji je nasmehnil. »Tu v prahu leži pred tvojimi nogami, ubogi vrag!« Berengaria je pogledala konja in opazila, da ima nogo povezano z njenim pajčolanom. »Tako kakor moj pajčolan!« je ogorčeno vzkliknila. »Zakaj ste tako oholi? Ali vas mar draži duh po žveplu? Glejte, moj konj je ranjen, pa...« »Tudi jaz sem ranjena!« Bengaria je hladno pogledala svojega moža. »šele zdaj vidim, da imaš dve oči...« se je rogal Rihard. »Ali sta pa mar zvezdici?« Rihard se je vzpel na balkonsko ograjo in jo preskočil. Tedaj je stekla Berengaria proti vratom. »Stoj!« je velel Rihard. Berengaria se je obrnila. »Tu niste na Angleškem, tu so vaše zapovedi jalove!« »Jaz sem Rihard, in Rihard povsod ukazuje!« Princesa je stekla v sobo, a Rihard za njo. Ustavil se je šele pred nekimi zaklenjenimi vrati. Za temi vrati je bila izginila Berengaria. Rihard je pričel s pestmi tolči po vratih, toda nič ni pomagalo. Nenadoma je prišel v sobo Sancho. »Ali je to moja žena?« »Ne zamerite mi, da vas vznemirjam,« se je oproščal kapitan ženske ladje, »toda vkrcala se je še neka druga princesa, in moram kraljevske sobane izprazniti zanjo!« Princesa Aliča je vstala. »Bržčas ste se zmotili!« je ponosno dejala, »zakaj v kraljevskih kabinah stanujem jaz!« »Vem, lady, toda... ona druga lady...« Medtem je že Berengaria stopila v kabino. Oblečena je bila prav preprosto, toda na moč okusno. Videti ji je bilo, da je zelo utrujena. Spremljali sta jo dve služkinji. Aliča je stisnila svoje temne oči. »Aliča sem, zaročenka kralja Riharda! Vi pa...?« Berengarija se je zagledala na obalo, kakor bi hotela reči, da jo stresa strah ob spominu na snoč-nji večer. »Rihardova žena sem!« je mirno dejala. Med kletvami in grožnjami je Aliča odšla iz kabine. In Berengarija je s težkim srcem zasedla mesto, ki ji je kot ženi angleškega kralja po vsej pravici šlo. 6. poglavje Po mučnem in dolgem potovanju so prišli križarji pred mesto Aker, saracensko trdnjavo blizu Jeruzalema. Domačim vojščakom je načeloval sam sultan Jusuf al Sa-ladin, ki se je ponašal z zvenečim vzdevkom »Osvojevalec«. Križarji so zahtevali od njega, da se preda, toda Saraceni so jim odgovorili z orožjem. Križax-ski posredovalec se je mrtev zgrudil, zadet s saracensko puščico. Saraceni so svetovali krščanskim vojskam, naj se vrnejo domov, toda krščanski kralji so jim odgovorili, da se ne vrnejo prej v domovino, dokler ne bodo osvobodili Kristusovega groba. Obe vojski sta bili na moč razdraženi. Vsak trenutek je bilo pričakovati, da se bo boj začel. Berengaria in Rihard nista stanovala skupaj. Ona je ostala v ženskem taborišču, v razkošnem kraljevskem šotoru, Rihard, vojščak od nog do glave, je bil pa neprestano med svojimi vojaki. Nekega večera, ko je Berengaria kakor po navadi želela svoji dvor-janki lahko noč, je ponovil njen Kadaljevanje na 7. strani UjmamtUut ljubezen PO FRANCOŠČINI PRIREDIL B.P. 8. nadaljevanje Razumela sem njegov nemi ugovor. »V mislih so mi bile vaša mati in njene prednice, lord Win-terton,« sem tiho pripomnila. Potem sem položila starcu obe roke na ramena in dogovorila: >Vam samim, moj vrli prijatelj, bi se pa rada še posebej zahvalila za prijetno presenečenje, ki ste mi ga pripravili s svojim iskrenim pozdravom. Glejte, takole se mala Renata oddolži naj starejšemu služabniku svoje nove družine za njegov topli pozdrav.« To rekši sem poljubila starega Johna na obraz. Potem sem se ganjena obrnila proč; preveč sem bila doživela v teh poslednjih minutah. V glavi se mi je kar vrtelo. Ali se nisem mar tako najbolje ognila zadrege, ki me je bil vanjo spravil ta nepričakovani •sprejem? Starec je drhtel po vsem ži poroke,« sem rekia, majaje z glavo. Winterton ni nič odgovoril. Ko sem se po tem nepričakovanem odkritju malo zbrala, sem 3topila z njim v drugo sobo. Prav tako kakor v salonu je bilo tudi tu vse obstrto s svetlomodro svilo. Bele in zlato polo-ščena oprava ni prikrivala izbrane razkošnosti. Veliko stensko ogledalo je zrcalilo mojo sliko: edina zamolkla senca sredi samega leska in svetlobe. Takrat sem se sama sebi zazdela pritepenka, ki se je vtihotapila med gospddo. Pomislila sem, da se bom, še včeraj sirota, vajena toli skromnih razmer, poslej kopala v bogastvu in gospoščini; ob tej misli mi je postalo tako nerodno, da bi se bila najrajši vdrla v tla. Ali smem res tu ostati? Ali se ne bom zdela ko j ara gospčda, o pade čez noč v bogastvo? Ali bi ne bilo boljše, ko imam itak ostati v tej hiši le nekaj votu, tako ga je bil zmedel moj mesecev na poskušnjo, če bi poljub. Hotel je še nekaj reči, toda iz stisnjenega grla je izdavil samo pretrgane besede. Obrnil se je k lordu IVintertonu, kakor da bi ga hotel prositi pomoči. Toda mladi mož je nalašč prezrl prošnjo v njegovih očeh. »Pojdite zdaj, John, pojdite in poskrbite, da zakurijo. Saj je mraz ko v ledenici,« mu je rekel prijazno in ga rahlo potisnil iz sobe. Ko sva ostala sama, se je obrnil k meni. »Odkar ga poznam, sem zmerom dober z njim. Možak je bil že. pri nas, ko je moj oče še v zibelki ležal; zato se nikar ne čudite njegovim svoboščinam in tudi ne mojemu odgovoru na njegova vprašanja. Starček je že toliko let pri hiši, da se ima skoraj za člana naše družine; hočeš nočeš moram to ali ono prezreti, tem bolj, ker je ni zvestejše duše od njega.« »Ne opravičujte se zastran tega, lord, saj vas dobro razumem. Verjemite mi, da me je prav-karšnji prizor globoko ganil; srečna sem, da sem ga doživela takoj prvo uro, ko sem v vaši I hiši.« I Lord Winterton me je po teh besedah ostro ošinil, kakor da bi nu bil hotel videti v dno duše. Zdajci je pa izpremenil glas in dejal: »Tukaj bo vaše stanovanje: tole je salon, tam je pa spalnica.« To rekši je odprl vrata na drugem koncu sobane. Sla sem za njim, tedaj sem pa obstala ko vkopana in zastrmela v neko sliko na zidu. »Moj boter! c sem zamrmrala presunjena. »Tak ste ga spoznali?« je vprašal Winterton nekam začudeno. »Kako ne bi bila spoznala moža, ki je bil zmerom tako dober z menoj! Po smrti moje matere je bil edini človek na širnem s\ etu, ki ni pozabil name... če bi sto let učakala, mi ne bi njegov moško-robati, a toli dobrotni obraz nikoli izgini iz spomina.« »Tudi meni je bil najboljši prijatelj,« je zamrmral Artur VVinterton. »Samo zato, da njemu ustrežem, sem takrat pristal na to čudno poroko. In samo zaradi njega sem se danes odločil bivati z vami pod eno streho...« »Hudo se bojim, da se je moj ljubljeni boter uštel zastran te prišli terjat pravice zakonske žene« »Terjat! Terjat!« sem zamrmrala. »Mislim, da sem prišla terjat kvečemu prostost!« »Zdaj ste torej tu,« je dejal z nekam ošabno nestrpnostjo, ne da bi se bil zmenil za moj odgovor, »in sami se lahko prepričate, da je še zmerom vse pripravljeno za vas: v omarah vas čaka perilo z vašim monogra-mom in tudi sicer boste zdaj tu zdaj tam srečali spomine na svoje drage.« »Za to pozornost sem vam bolj hvaležna, ker sem se še pravkar pomišljala, ali naj- se sploh vselim v te sobane.« »Zakaj?« »Preveč razkošne so se mi zdele za teh par mesecev po-skušnje, ki naj jih prebijem pri vas.« »Rajši recite, da te sobane preveč diše po zakonskem stanu... Ljubše bi vam nemara bilo, da sem vam pripravil skromnejše in manj vidno bivališče.« »Tega ne tajim,« sem odkrito priznala. »Mislim, da bi obadva lahko zatajila zakonsko zvezo in dogovor, ki naju sili, da morava stanovati pod isto streho.« »Ne strinjam se z vami,« je suho odgovoril. »Vrata utegnejo biti odprta ali zaprta; vmesnega ni! Pod kakšne drugo pretvezo bi se neki hoteli vseliti v to hišo, če ne kot moja zakonska žena? Nisem več fantek, da bi imel vzgojiteljico vaše starosti... Ali prosila, naj mi dado rajši kak šno skromnejšo sobo? Pogledala sem lorda Winter-tona, misleč, da bom v njegovih očeh čitala isto misel. Toda njemu še v mar nisem bila. Prekrižal je bil roke na hrbtu in se zagledal v neko majhno sliko ob postelji. Ker sem še zmerom molčala, zatopljeno ugibajoč, kaj naj storim, se je obrnil k meni in pokazal na sliko, ki jo je opazoval. Oti daleč sem razločila samo obrise ženske glave. Pristopila sem bliže. In tedaj me je stresel drget... Iz umetniško izdelanega pastela v dragocenem okviru se mi je smehljala podoba moje matere. Tako mi je bilo, kakor da bi me sama pokojnica pozdravila in bi mi že njena navzočnost dala pravico, da ostanem pri njej, v tej sobi. Začutila sem, da mi je vsa kri izginila iz obraza; morala sem se opreti ob naslonjač kraj postelje, ker so mi še noge hotele odpovedati pokorščino. »Moja mati!« sem zajecljala. Ne razumem ...« J Winterton mi je malomarno pojasnil: »Te sobane so bile pred štirimi leti pripravljene za kumče mojega strica — za tisto pravo, ki je imela postati moja žena. Zato ni čudno, da so okrašene s slikami tistih, ki so njej blizu.« Kri mi je zalila obraz. Spomnila sem se sleparke, ki si je predrzno privzela moje ime in lagala, da je hči moje matere. Winterton je najbrže uganil moje misli; dejal je: »Spomnim se, da o na ni opazila te slike, ko je prvič prestopila prag te sobe ... Moral sem ji jo pokazati; njen nebrižni odgovor bi mi bil moral že takrat odpreti oči, da uganjajo sramotno igro z menoj.« »In po njenem odhodu ste pustili vso opravo, kakor je bila, ko je še ona tu gospodarila; torej je to še njena oprava?« »Pardon!« me je mimo popravil. »Vam je bila namenjena, le neka druga jo je rabila. Da, pustil sem vse, kakor je bilo, ker nisem maral pretrgati vezi, ki so me družile z Morvil lovimi. Zdaj vidite, da sem prav storil, ko ste na vi nenndoma To rekši se je priklonil in odšel. Ta prva ura na samem z njim mi je ugodneje minila, kakor sem mislila, ko sem odhajala od notarja. ,Moj mož‘ je bil pravo nasprotje mojega pričakovanja; na moč vljuden in korekten je bil. Niti besedica v njegovem govorjenju me ni spomnila najinega popoldanskega prerekanja. Nikjer niti najmanjše -porogljivo-sti, nikjer prezirljive besedice! Priznati moram: vedel se je kakor pravi angleški gentleman. Res da ga ni niti trenutek zapustila neka'čna visokost; njegov nastop je bil hladen, skorajda oblasten. A ker je s tem združeval brezhibno vljudnost, bi mu delala krivico, če bi mu kaj očitala. Jaz sama sem bila manj vredna pohvale. Vzlic sklenjenemu dogovoru sem ostala zapeta in nedostopna, vsak trenutek pripravljena na ostro zavrnitev. Sla sem vase in morala sem priznati, da sem kar čakala in prežala na njegove besede, da bi mu brž pokazala zobe, če bi me le z besedico izzval. »Ne ravnaš prav,« sem karala samo sebe. »Bolj moraš paziti nase, draga moja Renata! Spomni se samo, kaj si obljubila mistru Bennettu; zraven pa nikar ne pozabi, da živiš zdaj na tujem, in da mora spodobno francosko dekle paziti, da ne bo m Tedaj je H^interton stopil k vratom in v mojo neizmerno osuplost obrnil ključ. bi vam bilo mar ljubše, da bi ljudje merili na kakšno... enodnevno ljubezen?« »O!« sem vzkliknila in vsa kri mi je šinila v obraz. »Hotela sem samo kar moči neopažena ostati v tej hiši.« »Zato, ker gledate bodočnost samo s svojimi očmi: po vašem bo ta dogodivščina trajala le malo časa. Jaz gledam stvar drugače: nikoli ne bi hotel doživeti, da bi tista, ki ji Je usojeno nositi moje ime, morda do konca dni, le za trenutek prišla ljudem v zobe.. Zato vas že danes prosim: ravnajte zmerom tako, kakor da ste za vselej zvezani z menoj.« Nehote sem odmahnila z roko v ugovor. On je pa dodal: »Morda ne bo tako, kakor sem pravkar namignil, želim le, da živiva oba tako, da se ne zarečeva za bodočnost. Ali se razumeva?« »Prav, naj bo po vašem, ko sem pa jaz zgolj tujka v Londonu in gre v prvi vrsti za vas.« »To sem hotel slišati iz vaših ust.« Pogledal je na uro. »čez pol ure bo večerja. Dotlej vas pustim samo. Stari John vam bo na uslugo; razpolagajte z njim po mili volji. On vam bo tudi povedal, kakšne običaje imamo pri nas. Prepričan sem, da bo srečen, če vam bo uctro/M « »Najboljši Dr. OETKER-ja so preparati" \ i kdor jih pokusi, trdi vsakL svoji domovini v sramoto. Zato posebno glej, da mu ne boš delala krivice!« 10 Prvi sprejem K večerji sem prišla v promenadni obleki, ker so ostale vse moje stvari razen spalnega perila še v hotelu. Ker sem pa nekoliko že poznala angleške običaje, sem si ogrnila okoli vratu koprenasto ruto, da mi je zakrila izrez. Ta malenkostna izprememba skoraj ni bila omembe vredna, toda zlata verižica, leskečoča se na medli polti skozi kopreno, je mojemu kostumu vzela dobršen del siceršnje strogosti. Mojo toaleto je izpopolnila le še vrtnica iz šopka, ki mi je bil stari John z njim okrasil mizico v salonu Tako oblečena sem krenila s starim služabnikom po hodnikih in stopnicah, dokler nisem naposled prišla v obednico. Tam me je lord Winterton že čakal; ostro me je premeril od nog do glave. Videti je bilo, da ni baš nezadovoljen s tem ogledom, zakaj strogost njegovih oči se je nekoliko ublažila. Slavnostno mi je ponudil roko in me odvedel k naslanjaču kraj kamina. »Majhna neprijetnost naju še čaka, preden sedeva k večerji,« je dejal. »Predstaviti vam bom moral služinčad.« Nisem se mogla premagati, da ne bi namrgodila obraz; »Ali res mora biti?« >Mora! Stari John jim je že povedal, da ste prišli. Vsa služinčad ve, da se bo poslej morala pokoriti mladi gospodarici, a nihče je ne pozna. Lahko si mislite, kako velik dogodek bo zanje to predstavljanje in kako nestrpni so že. Sicer je pa predstavljanje uslužbencev novemu gospodarj u obvezno, in v nobeni spodobni družini tega ne pre-zro.« »če je tako, mi seveda ne kaže drugega, kakor da odneham,« sem dejala, trdno odločena, da ne dam vzroka niti za najmanjše prerekanje, čeprav sem mislila, da bi mi bil Winterton lahko prihranil to neprijetnost. Zoper mojo voljo se mi je i*-vil vzdih. Kakor da bi bil uganil moj« misli, je lord odmahnil z roko. »Ne pripisujte temu tolikšne-, ga pomena! Ljudje so po večin«! že več let pri meni v službi, to-i da to ne pomeni, da morajo & večno ostati; če mi kateri ne bo všeč, bo prišel drugi na njegov« mesto. Le stari John Je izjema-Ni se vam treba bati, da bi » kateri drugi dovolil tak srčni la* liv pri predstavljanju, kakor s* ga je on.c Vzlic malomarnosti njegovega glasu se ml je zdelo, da mu Jo neka otožnost zmračila čelo; tisti trenutek sem mu bila od srca hvaležna, da ni z običajno po-rogljivostjo Se bolj poudaril grotesknosti najinega razmerja. Lord Winterton se takrat ni pasel na mojem odporu, da moram zoper svojo voljo igrati komedijo poročene žene; to sem pač videla, da ga peče vest, ker j« moral svojega starega slugol nalagati — da ga peče tem huje, ker mu je starec v svoji zaupljivosti slepo verjel. Med tem so se odprla vrata in prikazal se je John. Za njim se je zvrstilo svojih deset lakajev in uslužbenk. »Ali gospOda dovoli, da usluž-benstvo pozdravi mlado gospo?« »Le naprej, prijatelji, le naprej!« jih je resno povabil lord Winterton. Služabniki so vstopili. Prčdse so potisnili svojega najmlajšega tovariša; v rokah je imel velikanski šopek pisanih cvetlic. Stopila sem k njemu, da ga odrešim velikega bremena, čeprav sem bila njihova gospodarica, me je obšla zadrega. »O, kako lepe cvetlice!... Hvala vam, prijatelji, da ste toli pesniško pozdravili moj prihod...« Povedala sem že, da sem po rodu čistokrvna Normanka; in Normani slove po tem, da mnogo store, a malo govore. To naj ml bo v opravičilo; tudi jaz nisem vajena govorjenja, posebno ne, če me kdo tako preseneti, kakor me je ta drobni fantič z ogromnim šopkom v roki. Nisem vedela, kaj naj jim Se rečem. Tedaj sem se odločila in. jim kratko in malo dala vsem, po vrsti roko; to mi je bilo dosti lažje od dolgovezne govorance. A ker je bilo tudi to hitro pri kraju, sem se obrnila k lorda Wintertonu, kakor da bi ga hotela prositi, naj mi priskoči na pomoč. »Prosim vas... dajte, povejta jim vi... da se jim zahvalim... in da preslabo govorim angleški, da bi jim mogla sama povedati...« Winterton se je nasmehnil;, videl je mojo zadrego. »čakajte, predstavil vam bom' vsakega posebej,« je dejal in stopil bliže. »Tole je Hieronim, naS hišnik; potem Števen, upravitelj; Austin, moj šofer; lakaj Peter; kuharica Maud...« Tako mi jih je predstavljal po vrsti, do poslednjega. In iznova sem vsem po vrsti dala roko. »In zdaj, prijatelji,« je rekel nato, »zdaj lahko odidete. Nocoj boste na zdravje svoji mladi gospodarici izpili kupico šampanjca, ob mesecu dobite pa njej na čast dvojno plačo.« »Naj živi mylady!« so vzkliknili veselo uslužbenci. Nato so se globoko priklonili in drug za drugim odšli iz obednice. Ko sva ostala sama, sem se obrnila k njemu. »Tudi jaz se vam zahvalim za obljubljeno jim nagrado; tako jim bo nova došlica ostala v tisočkrat lepšem spominu. Bojim se namreč, da se jim je moja nekazna promenadna obleka zdela v svitu blestečih lestencev. SV. MIKLAVŽA strašno skromna in neprimerna.« »Ni se jim po krivem zdela,« je menil hladnokrvno. »Takele temne obleke so pri luči posebno strašne. Sicer pa tako že jutri dobite svojo garderobo in si boste lahko kaj primernejšega izbrali.* O, že spet to nesrečno vprašanje obleke! Pogledala sem čez mizo k lordu Wintertonu. Njegov pogled se H čudno ostro upiral vame. Zraven kredence je viselo beneško ogledalo. Nehote se mi je Pogled od časa do časa ustavil njem. Tam sem videla samo kosta-njelaso žensko glavo, nekam drobceno gledajočo iz zmršenih fes. Zaradi temne obleke se je {noja polt zdela še bolj bleda; tudi glava, mislim, zato ni Prišla prav do veljave. Vzlic temu se mi pa celotna slika ni videla baš neugodna. Tisti večer vsaj grda nisem bila. A zakaj se mi je potem njegov Pogled zdel nekam začuden, ko me je radovedno opazoval? čeprav je moral lord Winterton Vedeti, da me spravlja v zadrego, so se njegove oči neprestano vračale k meni. Aha, najbrže zato, ker me vidi Prvič brez klobuka! Gotovo sem gologlava napravila nanj docela drugačen vtis, kakor ga je bil vajen dotlej. Pri neki priložnosti se mi je celo zdelo, kakor da bi se njegove oči prešerno zabliskale. Kotila j viden usmev mu je raztegnil ustnice; tako mi je bilo, kakor da s težavo premaguje smeh. Potlej ga je pa zmoglo: zasmejal se je, kratko in odsekano. Mislila sem, da se hoče norčevati z menoj, in vsa kri mi je bušila v obraz. Wintertonu moja zadrega ni Ušla. »Ne morete si misliti, kako čuden se mi zdi najin položaj,« je dejal, ko je lakaj, ki nama je prinesel novo jed, zaprl vrata za seboj. »Vidite, ko vas gledam, se »u venomer vsiljuje misel, da sanj.am. Tako neznani ste mi, da vas zdajle, ko ste gologlavi, komaj spoznam. In potlej: ali je res, da sem vas malo prej predstavil za svojo ženo in da boste živeli pod isto streho z menoj? če bi mi bil kdo rekel kaj takega še danes opoldne, ko sem obedoval za to mizo!... Preveč čudno je vse to, preveč neverjetno, skoraj po čarovniji mi diši! Kako se potem ne bi smejal!« In to pot se je zasmejal neobrzdano na ves glas. Kako mladosten, kako prešeren in razigran se mi je zdel ta smeh. Takrat sem se prvič zavedela, da ima tudi Artur Winterton neko starost, in da mi je po svojih letih celc> vrstnik. A ni bil še dogovoril; razmišljanje o najinem nenavadnem razmerju mu je bilo v očitno zabavo. »šele zdaj sem opazil, da ste rjavolasi in vitki — a moj okus je ravno nasproten! Za vsako malenkost vas oblije rdečica in vaše oči so tedaj ko dva nabru-šena noža. Kakšen je vaš okus? Vaš značaj? Vaše navade? Niti ne sanja se mi. živa uganka ste mi, in vendar ste tu, sedite mi nasproti in moral se vas bom navaditi; kakor da bi se vas bil izbral izmed tolikih drugih in že vnaprej pristal na vse vaše napake in vse vaše navade.« »Na žalost ni pri meni nič drugače!« »Vem, saj si tudi ne zastiram oči pred tem. A sami priznajte, da je najin zakon najnenavadnejša pustolovščina, ki si jo mo rete misliti.« »Tako nenavadna, da se mi krči srce, ko mislim, kaj šele bo.« »O, jaz si zastran tega ne belim glave; kaj mi mar jutrišnji dan! Nocoj gledam to stvar samo z zabavne plati.« »Meni se ne zdi tako zabavna,« sem rekla zamišljeno. »Res, da me prav nič ne poznate, zato imate pa vsaj nekaj življenjskih izkušenj, bogati ste, in to vam daje oblast, vaše ime je slavno, in to vam daje nastop. Naj se zgodi karkoli, vsaj hrbtenico imate, da boste brez škode prestali to prigodo.« »Vi pa ne?« je vprašal. Strah in tesnoba sta mi razširila oči. »Jaz sem sama na svetu!« sem tiho odgovorila. »Strašno sama! Brez prijateljev, brez varuha, brez lastnega doma... Ničesar nimam, kar bi me vezalo na življenje in me obvarovalo obupa, če bi se me hoteli za zmerom te,« sem povzela s trdnejšim glasom, »če bi se vam zahotelo, da napravite konec tej... pustolovščini, kakor jo sami imenujete... če bi se mi hoteli za zmerom odkrižati... ali me ne bi lahko meni nič tebi nič spravili s poti in počedili za menoj, in živ krst ne bi niti pisnil? živa duša ne bi bila zastran mene v skrbeh.« Winterton me je resno poslušal. Pri mojih poslednjih besedah je bušil v neobrzdan smeh. »Smrt božja! Na to pa še mislil nisem! Hvaležen sem vam, da ste mi pokazali to pot. Bojim se le, da bi se preveč otepali, če bi me prijela želja, da vas spravim s poti, in da ne boste hoteli iti ko jagnje v klavnico.« Njegova dobra volja je bila nalezljiva. »Na to se lahko zanesete,« sem odgovorila z nasmehom, »da iz zakonske ljubezni ne bi šla tako daleč, da bi se dala vam na ljubo zadaviti.« Takrat je vstopil strežnik in dostojanstveno prinesel pečenega fazana. Artur Winterton se je zresnil. »Naročil sem,« je dejal, »da nama kavo pripravijo pri vas... Dejal sem si, da vas bo gotovo veselilo, če bom nocoj vaš gost. Sicer pa ne bova dolgo pokonci, ker ste gotovo utrujeni.« Prikimala sem, ne da bi ga bila prav razumela. Toda pred strežnikom mu nisem marala oporekati. Pri vas, je bil rekel. Kje je to ,pri vas‘? Menda vendar ne v moji sobi?! Nisem se še utegnila do dobrega umisliti v to, ko je Winter-ton, komaj je strežnik zaprl vrata za seboj, bušil v smeh. »Imeniten je bil vaš domislek! Kar dobro se mi zdi, da sem vam ga vdahnil...« To pot je očitno bril norce iz mene. Kaj sem hotela: smejala sem se z njim vred. Ali naj bi se mar srdila, da mu napravim še večje veselje? Toda ko je videl, da sem se pridružila njegovemu smehu, se je spet zresnil. 11 Za zaklenjenimi vrati Po večerji mi je Artur Winter-ton ponudil roko in oba sva svečano krenila proti salonu kraj moje spalnice. Spredaj je šel lakaj s plamenico in nama svetil. Zraven kamina, kjer je veselo plapolal ogenj, je bila pogrnjena majhna mizica. Na čipkastem prtu je stala vaza s cvetlicami, škatla sladkorčkov in stekleni-čica z likerjem. Moj spremljevalec me je posadil v visok naslanjač in velel prinesti srebrno kavno ročko. Sluga jo je položil na prižgani kuhalnik in odšel iz sobe. Tedaj je Winterton stopil k vratom in v mojo neizmerno osuplost obrnil ključ. »Uf!« je dejal. »Vendar sva že sama!« Kuhinja in dom NASVETI ZA GOSPODINJE Kako pečemo šartelj Pogosto se nam šartelj ali bi-tier pokvari, ker se nabere okrog rozin voda. Seveda je to na škodo okusu pa tudi želodcu. Temu se lahko izognemo, če oprane rozine, sultanine ali korintke, na situ dodobra osušimo, potlej jih pa še temeljito otaremo z moko, preden jih vmesimo v testo. Moka pobere poslednjo sled vode iz rozin. Važno je pa še nekaj! Nobene potice, šartlja in drugih močnatih jedi ne pripravljajmo iz neprese-jane moke. Saj sejanje ni tako težka stvar! Vsaka potica iz presejane moke je bolj rahla in to je za njen okus in za prebavo zelo važno. šartelj zvrnemo iz pekače še topel, vendar ne takoj, ko ga potegnemo iz pečnice. Vzhajati mora potica do konca, še preden jo porinemo v pečnico, toda nikar ne silimo preveč testa v eno pekačo! Potica, ki je zgoraj že prav temno rjava, pa še ni izpečena, se zgoraj ne zapeka več, če jo pokrijemo z omaščenim pergamentnim papirjem. čiščenje loščenega pohištva V liter vode vsujemo 10 gramov pšeničnih otrobov in jih prekuhamo. še vročo tekočino precedimo in jo pustimo, da se ohladi. S tem sluzastim odcedkom umijemo pohištvo in ga potlej do suhega zdrgnemo. Preprostejše, a prav tako dobro sredstvo je petrolej, pomešan z vodo. Z mehko cunjico umivamo pohištvo, potlej ga pa z mehko laneno (staro, dobro izprano) krpo temeljito otremo. Beljakovino izperemo tako, da blago namočimo v hladno vodo in ga kesneje z vročo izperemo. Barvasto blago osvežimo s kisom, soljo ali pa z galunom. Rdeče, črno m rožnato blago splaknemo v vodi, ki smo ji dodali na vsak liter pest soli. Rjavo in rumeno tkanino izperemo v močno kisani vodi, modro in zeleno pa v galunovi raztopini (na liter vode liter galuna). Umazane rjave čevlje očistimo sprva s trdo krtačo, potlej jih pa temeljito zdrgnemo s svežo čebulo in dobro izbrišemo s trdo cunjo, šele potem jih prav tenko namažemo s čistilom. RDEČ NOS Rdeče lise po obrazu, zlasti pa rdečica nosu, prav hudo kvarijo lice. ljudje, ki so podvrženi rdečici, ne smejo uživati začinjenih jedi ne alkohola. Obraz naj si umivajo z vodo, ki so ji primešali toaletnega kisa, mila naj pa za obraz sploh ne uporabljajo. Rdeč nbs je treba večkrat na dan omočiti s kafrnim špiritom. Imena nagrajencev, ki so sodelovali v »Parlamentu Družinskega tednika«, objavimo v prihodnji številki. UREDNIŠTVO. Za god in praznik mati dobro ve, otroci se Dr. OETKER-jevih kolačev vesele! Humor Uslužen poštar Gospodična: »Rada bi... oddala pismo s šifro... .Poljub 123‘ — ali lahko kar vam dam?« . Poštar: »Seveda, gospodična — pismo in poljub!« Med Židi »Kaj misliš, ali je Levy poštenjak?« »Levy pa poštenjak? Njemu še roke ne dam, ne da bi potem svojih prstov preštel!« Previdno »Nina postaja od dne do dne predrznejša!« je tožila gospa Kovačeva. »Dobro bi bilo, če bi jo ti kdaj oštel.« »Prav!« je menil Kovač in vstal. »Zdaj grem v pisarno. Ko bo zazvonil telefon, jo pa pošlji k aparatu!« Jubilej »Danes je pet in dvajset let, gospod žolna, kar sem pri vas v službi.« »Nu, vidite, kakšno srečo imate — malo je podjetij, ki bi tako dolgo obstala!« Tehten vzrok »Vaša žena se hoče ločiti, češ da «te jo zadnje mesece popolnoma ignorirali« »Ignoriral? Vidite, gospod sodnik, kako laže. Kakšno ignoriranje! Saj se sploh zmenil nisem zanjo!« Dober nasvet »Tak ženiti se misliš? Potem bi ti pa lahko kaj svetoval. Poznam bogato vdovo, če hočeš, te lahko predstavim. Samo nekaj je: odraslo hčer ima že.« »Hvala, potem bi pa že rajši hčer vzel.« ■ »Nikar, tega ti pa ne svetujem, prijatelj — dobil bi vražje hudobno taščo!« Križavji Nndal|»vsn|« • 8. Urini pozdrav mogočen moški glas: »Lahko noč, Tina!« Ženski sta se spogledali. Zdajci se je prikazal ob vhodu Rihard Levjesrčni. Bil je razigrane volje, zato je tudi obiskal svojo mlado ženo. Dvorjanka se je obotavljala, toda mladi kralj je ponovil svoj pozdrav: »Lahko noč, Tina!« Ko je zavaljena dvorjanka za-denski odšla iz šotora, je stopil kralj k postelji, ki je na njej ležala Berengaria. šotor je razsvetljevala ena sama sveča. Berengaria je bila do vratu pokrita z odejo, ko je pa zagledala »vražjega« Riharda, jo je hotela potegniti -še čez glavo. »Zakaj me ne obiščeš v mojem šotoru?« jo je strogo vprašal Rihard, vendar je njegova beseda zvenela ljubeznivo. - »Ljubši mi je moj šotor!« Po kratkem premisleku je nadaljevala: »Noge moje postelje so napravljene iz štirih apostolov. Matija, Marko, Luka in Janez so moji čuvarji.« »Kaj pa jaz... tvoj mož?« »če si moj čuvar, me straži pred šotorom!« Rihard si je odpel meč in ga položil na skrinjo. Nato je sedel na rob postelje in si odvezal ostroge. Mlada kraljica se je prestrašila. »Kaj delaš?« »Preden ležem, zmerom odložim ostroge!« »če zakričim, bodo slišale moj krik vse ženske v taborišču!« »Prosim, kar zavpij!« Rihard si je bil že odvezal levo ostrogo. »Nemara nisem dovolj galanten? Rožic ne znam saditi!« »Ne gre za to, k a j govoriš, temveč kako govoriš. Kaj je tebi ženska? Trdnjava nemara, čreda goveda! Toda zdaj te prosim, odidi!« Unije prihodnjič DINAR dobite tableto A a p i r i n a Varujte #e ponaredb! Na vsaki tableti je utisnjen Bayerjev krii. ASPIRIN Ofl»* i« '«!«»<» V * {• «t •* It.vm »•!> BAVE MOLI OGLASI SV.MIKIAVZ HRANILNE KNJIŽICE Mestne v Kranju ali Ljudske v Ljubljani, kupim. Potrebni znesek 10.000—20.(KM). Ponudbe na upravo ' tednika pod šifro »Denar takoj«. ._____________ ŽUPANČIČEVE ZBIRKE »V rarje Vidove«, »CaSa opojnosti« in »Samogovori« kupim nevezane. Ponudbe 8 ceno na upravo lista pod Šifro »Župančič«. Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. Dva mlada mornariška podčastnika, ki se ne bojita najhujše burje na morju, želita resnega znanja z dvema gospodičnama od 17—24 let. Slika zaželena, diskrecija zajam* tena. Dopise pod »Vile, Pepo« na upravo »Družinskega tednika«. damske* p*tašče in nraške, .suknje za jesen in zimo nudi ugodno — državnim uradnikom tudi na obroke OBLAČILNO Zfl SLOVENIJO Tyrševa c. 29 Hiša Gospodarske zveze Obiščite nas! Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt« niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba še posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora doplačati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po po* Štni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom. Službe Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro alt dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. 15ietna deklica poštenih staršev so želi izučiti šivanja. Gre tudi na deželo. Naslov 60 izve v upravi »Družinskega tednika«. MLADEGA ČLOVEKA najmanj 4 razredi gimnazije ali podobno naobrazbo, ki stopa šele v življenje, ki se ne sramuje nobenega dela in se ne boji nobenih ovir, sprejmemo. Ponudbe s kratkim življenjepisom na upravo pod šifro »Mlad človek«. IŠČEM POTNIKA za Slovenijo, eventualno zastopnika, ki zastopa že kateri drugi predmet. Vladimir Jagarič, »Merkur«, veletrgovina pa-pirja, Zagreb, Jelačičev trg 15. Z«, mnal’ cTnar ja doti murke ! Plošče - gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo .ELEKTROTON“ <1. 7. O. t„ pasaža nebotičnika V kratkem ir.ido v slovenskem prevodu EPOHALNA KNIIOA Ah VID esinua MLAD FANT se želi učiti za ključavničarja ali mehanika. Pogoji hrana in stanovanje. Službo lahko nastopi takoj v mestu ali na deželi. Dopise prosim na upravo pod »Mar ljiv«. Prodam Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. Tako zadovoljni kattor so drugi boste tudi Vi, če naročite prvovrstno uro budilko 6 sliko preeudežne Marije z Brezij. Izdelava v naravnih barvah je tako okusna in lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni hiši. še posebna privlačnost je Marija, ki gleda izza Gorč na nas, ki pričakujemo njene tolažbe. Ure so okusno izdelane, so trpežne in zelo poceni. Prvovrstna Din 107*—, Din 9fe’— in Din 87*—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. Se priporoča Zdravko Rant, urar, Jesenice-Fužine. NEREŠENI PROBLEM AFRIKE Cena broš. Din 30'—, vez. Din 40'— Naroča se pri založbi: „DOM“, LJUBLJANA POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VEtEPIC trgovina s kurivom LJUBLJANA Vil. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem! »MERKUR«, VELETRGOVINA PAPIRJA, pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna na-klada božičnih razglednic, a tudi ostale slavnostne papirnate servijete, krep-papir, svileni papir in ostale papirnate izdelke, ki spadajo v to stroko, imam na skladišču. Cene in pogoji povoljni. Vladimir Jagarič, Zagreb, Jelačičev trg 15, telefon 81-94. _____ NE RAZMETAVAJTE DENARJA Kupujte pri nas Otomane od.......................Din 410*— Couch sofe od Din 1200’— spalni couch od . . . . . . .. Din 1700’— afrik modrocl od.................Dih 210’— TAPETNIŠTVO ZAKRAJŠEK, Ljubljana, Poljanska cesta 17. PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, JLjubljana, Bohoričeva c. 25._ MAKULATURNI PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«._____________ OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ogra-jice, tricikljl itd. solidno izdelano in poceni pri S. Rebolj & drug, Ljubljana. Gosposvetska cesta 13. Kolizej.__________________________ IZREDNA PRILIKA. Visoko pritlično družinsko hišo v Stenjevcu pri Zagrebu, tik železniške postaje prodam za samo 80.000 Din. 3 sobe, pritikline, vrt. Ponudbe Zdunič, Račkoga ul. 5, Zagreb. Kunim Vsaka beseda 15 ali 50 par. Davek VSO Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. Mestne v Kranju ali kupim. Potrebni znesek na upravo ’ tednika zajam* na upravo MLADO UČITELJICO, značajno, prikupne zunanjosti in plemenitih čustev, staro 22 do 25 let, dobro vzgojeno, želi spoznati in^eli-gent. Dopise na upravo »Družinskega tednika« podznačko»Samozdeželec:!^^_^ ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA MLAD GOSPOD, intelektualec želi spoznati inteligentno gospodično z dežele. Dopise na upravo pod Šifro »Solidnost in dobra vzgoja«. P otrokom GLOBOKEGA PRIJATELJSTVA išče skromna ženska duša. Dopise na upravo »Družinskega tednika« pod Bifro »Resnost 25«. dInformacije Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica fitev. 12, telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. Ženitve Vsaka beseda 50 par. Davek 1*50 Din. Za Šifre ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. GOSPODIČNA čedna, lepe polnovitke postave, disponentka in dobra gospodinja, z lastnim elegantnim stanovanjem, se poroči z višjim oficirjem ali drž. uradnikom, tudi vdovcem, v starosti 35—40 let. Ponudbe na upravo pod »Samo poštenjak«. Kozmetika Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30’—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, llica 34._____________ LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40’—. Po pošti razpošilja parfume-rija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.________________________ Dopisujte po našem malem oglasniku! Kupujte po našem malem oglasniku t Prodajajte po našem malem oglasniku! M saka ima drugačno postavo, zato si mora naročiti steznik in nedrček po meri pri I. Salaj salon za steznike. Ih nedccke Ljubljana, Tyrševa 1a/lll (dvigalo ves dan na razpolago) ESENCA IZ KOPRIV je že davno preizkušeno najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem in izpadanju las. Slabi in zanemar jeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost in lesk. Steklenica z navodilom Din 30’—. — Naroča se pri: Nobilior-parfumeriji, Zagreb, Iliča 34.__________________________________ NEPOTREBNIH DLAČIC na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo »Erbol praška«. To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15’—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. _____________ BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlo-rjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30’—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. Dlake, cenjene dame! na licu itd. Vas ženirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost. »Venera« eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opasnosti vseli nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči > Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 steklenica za Din 10'— (predplačilo), na povzetje 18'—, dve Din 28'—. tri Din 38'—. RUDOLF C0III. LJUBLJANA VII Janševa 27 (prej Kamniška 10 a) Din 1000’- plažam ako Vani »Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Že dalj časa nisem nič naročil, ker ljudje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so se prepričali, da je Vaš preparat ge najboljši, in ga zopet zahtevajo. Franc Maček, čevljarna, Dol. Logatec. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18‘—, dva Din 28'—, tri Din 38'—. RUDOLF COTIČ, LJUBLJANA VII Janševa 27 (prej Kamniška 10») Znižali sme cene za vsa oblačila . Hubertus plašč Hubertus plašč otroški . . Trainchcoath impregniran Din 235'— Veterni suknjič . Din 138'— (VVindjacke) Din 145 — Zimski površni suknjič . . . Din 178'— Din 420 — la športni suknjič Din 95'— Usnjat suknjič . Din 420'— Smučarska obleka Din 250'— Kamgarn obleka po meri . . . Din 395'— la športne srajce Din 39'— Športni klobuk . Din 44'— la pumparice . Din 95'— Double suknje in vsakovrstna izbera vseh oblačilnih potrebščin v bogati izberi. ANTON in VLADIMIR ij|Mpy To sc z>es nizke cene ILJUBLJANA S*. PETRA CISTA 14 TELEFON 38-83 Izdaja zn konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani.