Največji sloven ski tednik v Zedin jenih državah I thai m. vsako sredo. The largest Slovenian Weekly im the United States of America. Issued every Wednesday NASLOV uredništva in upravništva: Ml W. 22a* Place CMeflft, DL OFFICE: 195! W. 22bi Place Chicago, DL 7 — • J OFFICIAL ORGAN [ ^ES**3— ^ OF THE GRAND CARNIOLIAN^ SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered m 8eeond-CUee Matter January 18, If 15, ft* the Port Offiee at Chicago, Illinoie, under the Act of Augoet 14, ltll Chicago, I1L, 8. marcu (March) 1916 Lokalne vesli NAZNANILO. Članom društva sv. Petra štev. 30 K. S. K. J. v Calumetu, Mich., se s tem sledeče naznanja: Pri redni mesečni seji dne 13. februarja 1.1. se je sklenilo, da bo gorinavedeno društvo skupno pristopilo k mizi Gospodovi v nedeljo, 19. marca t. 1. pri prvi sv. maši. Člani, ki se omenjeni dan ne vdeležijo skupnega sv. obhajila, bodo kaznovani po 50c, izvzeti te kazni so le dotični, ki morajo isti dan delati in isti, ki so zadržani zaradi hude bolezni. Za društvo.: Mihael Majerle, preds. John R. Sterbenz, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Roka št. 113 K. S. K. J. Denver, Colo. Tem potom se opozarja vse člane omenjenega društva, da se prihodnje seje vsi udeleže. Tozadevno je bilo še naznanjeno v "Glasilu K. S. Jednote" o sklepu naše seje z dne 13. decembra m. 1. da kateri član se ne udeleži seje v treh mesecih, plača 25c kazni v društv. blagajno. Da ne bode nobenega izgovora ali besedičenja vsled tega, naj se vsak član ravna po goriomenje-nem sklepu. Na tej seji imamo tudi več važnih drugih stvari na dnevnem redu. Voliti sj moramo društv. predsednika, ozir. podpredsednika, ker je šel naš sedanji predsednik od tukaj za boljšim delom. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Louis Andolšek, tajnik. tem potom naznanjam, da sem prevze1 tajništvo po bivšem bratu tajniku John Kegel-nu, ter Vas prosim, da se obračate k meni v zadevah, kar se tiče tajnika. Ob e-nem pa vas prosim cenjeni sobrati in sosestre, daplačnjete redno svoje mesečne asesmente in prispevke, ker stem prihranite dosti nepotrebnega dela in sitnosti meni in sami sebi. Nadalje še prosim one člane, kateri so zaostali s svojimi plačili, da naj zagotovo p]ačajo svoje asesmente in sicer do 15. marca t. 1., ker se že bliža tri mesečno finančno poročno. Mislim pa tudi, da vsak član lažje p^ča vsak mesec redno svojo mesečnino, kakor pa za dva ali tri mesece skupaj ali pa še več. Vsak član ima pravila in tudi mora znati kaj ista velevajo kajti tudi jaz se moram po njih ravnati; kateri pa tega ne stori pa si je sam kriv, če pride pozneje v sitnost. Vse tiste člane, kateri se ne morejo udeležiti redne mesečne seje pa prosim, da naj pridejo k meni na dom in naj plačaj osvoje asesmente. Uradne ure so vsak dan od 6.—9. ure zvečer: v nedeljo pa od 1.—3. ure popoldne. Upam toraj, da ustrežete mojim željam. S solJratskim pozdravom John Močnik, J. tajnik, 511 Park St. Milwaukee, Wis. 4. marc 1916. Iz urada društva "Marije Majni-ka" št. 154 K. S. K. J. Peoria, 111. S tem se prosi vse člane našega društva, da se kolikor mogoče v o-bilnem številu ude^že prihodnje redne mesečne seje, ki se vrši v navadnih prostorih, dne 12. marca t. 1. in sicer točno ob 2 uri popoldne. Seja se vrši točno ob napovedanem času in ne tako, kakor je bila dosedaj navada ob pol 3 ali 3. uri. Na tej seji imamo na dnevnem redu več važnih stvari. Zaeno opominjam tudi one člane, ki dolgujejo društvu na mesečnih asesmentih, da izvolijo poravnate svoj dolg na omenjeni seji, ako jim pa to sploh ni mogoče, pa naj poravnajo zaostanek do 25. t. m. Mislim, da mi ne bo nihče zameril ker opominjam s tem so-brate za to, jaz bi rad imel knjige v redu pri sestavi 3 mesečnega računa, — da bi ne bilo nič dolga v njih označenega, ko jih bom bratom nadzornikom dal v pregled. Dragi mi bratje in sestre! Vsakdo naj stori svojo dolžnost, jaz bodem tudi svojo in vse bo šlo na ta način v lepem redu naprej. Konečno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. Jakob Zabukbvec, I. tajnik. 2721 So. Washington St. NAZNANILO. Članicam društva "Marije Pomagaj" št. 119 K. S. K. J. v Rockdale, 111. se naznanja, da je društvo na svoji zadnji seji dne 13. febr. sklenilo, da morajo odslej prihajati vse članice na sejo točno ob 2 uri pop. in ne o pol treh, ali pa še kasneje, kakor se je to že večkrat primerilo. Katera se ne bo ravnala po tem, ali da noče poslušati tega opomina, bode plačala 25c kazni. Ravno tako se bode dalje kaznoval dotično članico, katera ne bo šla kako bolno društveno sestro o-biskat, ako se to od nje uradnim potom zahteva in dalje, če dotična bolniška obiskovalka noče priti na društveno sejo, da bi poročala o stanju bolne sestre. Upam, da ne bo ta opomin ostal samo tiskan na tem papirju, ter da se bodo vse naše članice ravnal po njem. Sosestrski pozdrav do vseh članic in članov K. S. K. J. M. Kostelec, tajnica. NAZNANILO. Cenjenim članom in članicam društva sv. Janeza Evangelista št. 65 K. S. K. J. v Milwaukee, Wis. Waukegan, 111 Cenjeni g. urednik! Prosim Vas uljudno, blagovolite priobčiti nasledni dopis, oziroma naznanilo v nam priljubljenem listu naše slavne K. S. K. Jednote: Prvo slovensko kat. podporno društvo v Waukegan-u, T11 v je "Društvo sv. Jožefa" štv. 53 K. S. K. Jednote, katero je bilo usta novljeno dne 28. oktobra 1900 na podlagi bratstva in sloge, v pomoč bolnim bratom, ter bednim in zapuščenim vdovam in sirotam Društvo sv. Jožefa, katero opravlja to samaritansko delo že nad petnajst (15) let, je izplačalo od ustanovitve do 29. februarja 1916 bolniške podpore skupno s pogrebnimi stroški $14,957.96. V zvezi s K. S. K. Jednoto je pa društvo izplačalo svojim bolnim in poškodovanim članom(ieam), ter zapuščenim udovam in siro tam pokojnih članov jako lepo svoto $36,857.96 (Reci: Šestintrideset tisoč, osemsto sedeminpet-deset dolarjev in 96 centov.) ^Gorinavedene številke o izplačani podpori same na sebi dovolj jasno kažejo, kolike dobrega je storilo že naše društvo v zvezi slavno K. S. K. Jednoto v teku svojega obstanka. Te številke nam kažejo, kako koristna in potrebna so podp. društva. Cenjeni bratje! lahko smo ponosni na naše društvo sv. Jožefa in K. S. K Jednoto. Zavedajmo se pa tudi svojih dolžnosti, posebno, da vnemo agitiramo za procvit in napredek našega društva in naše slavne organizacije. Delujmo vsi skupno z društvenim odborom, na društvenih in izvendruštvenih se jali na to, da pridobimo kolikor največ mogoče novih članov. Pri poročam društv. članom, kateri imajo še kateerga izmed svojih prijateljev, da ni član našega društva, naj mu pojasnijo stanje dr. sv. Jožefa, naj ga podučijo in opozorijo na nesrečo, ki vsaktere-ga lahko doleti, ne ve se pa kdaj in kje? Društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote je, kakor že gori omenjeno, najstarejše oziroma prvo slov. podp. društvo v tej naselbini. Plačuje svojim bolnim članom po $6.00 tedenske podpore v slučaju smrti pa plača $75.00 za pogrebne stroške in vse to za jako nizke prispevke po 50c mesečno. PoJeg tega se pa lahko še zavaruje vsak član pri naši K. S. K. Jednoti proti poškodbam, bolezni in za poljubno svoto posmrtnine, in sicer: za $250.00, $500.00 in $1000.00. Rojaki Slovenci, kateri še niste pri nobenemu podp. društvu! ako hočete biti zavarovani v slučaju nezgode pri več društvih in Jednotah, stopite še v naše varno zavetji dokler imate še čas, kajti človek nikdar ne ve, kdaj in kje ga nesreča doleti. To varno zavetje se vam radovoljno nudi pod svojim praporom, društva sv. Jožefa št. 53, katero po- sluje v zvezi s K. S. K. Jednoto že 16to leto, v korist in blagor svojih članov. £ || Bratji, mi delujmo složno in bratsko, z roko v roki in društvo se bode razvijalo v najlepšem redu. Nastopimo z združenimi močmi in pridobimo kar največ mogoče novih članov; s tem bode-mo koristili društvu, oziroma sami sebi, ter delali za blagor in procvit naše dične K. S. K. Jednote. Uljudno se tudi naznanja vsem društvenim članom in članicam, da je bilo na celoletni društv. seji sklenjeno, da prispeva vsaka članica v letu 1916 v društveno blagajno 25 centov za upravne stroške. Ker je pa imelo društvo zadnja dva meseca dosti večje stroške kakor dohodke vsled obi-o izplačane bolniške podpore, v znesku $293.92, je društv. odbor sklenil, da se asesk vse dr. člane in članice, kateri so zavarovani samo pri Jednoti za gorinavedeno svoto v mesecu marcu; da M tako vsaj deloma pokrijejo stroški zadnjih mesecev. Na zadnji redni društveni seji meseca februarja je bil. tudi sprejet predlog glede skupne velikonočne spovedi, ter je bilo sklenjeno, da skupaj, ali korporativno opravimo svojo versko dolžnost na praznik sv. Jožefa društv. pa-trona, dne 19. marca t. 1. Cenjeni društveniki! Dolžnost naša je, kot verni katoličani in člani katoliškega društva in katoliške Jednote, da opravimo spoved o velikonočnem času. Več o tem in kje se bodemo zbrali na določen dan, se bodemo pomenii na prihodnji društ. seji dne 12. marca. Prosi se, da se iste vdeležite v polnem številu. V predpustnem času nam ni manjkalo raznovrstnih zabav. Razna tukajšna slov. podporna društva so prirejala veselice z vsakovrstnimi dramatičnimi predstavami, v korist svojih društv. blagajn. Društvo sv. Jožefa se pa seda i prav pridno pripravlja na krasno in resno igro s petjem; katero namerava uprizoi't'j prvo nedeljo po Vclikonoči ali na Belo nedeljo v Math Slana-tovi dvorani. Igralo se bode: "Fernando, strah Astu-rije" ali "Spreobrnjenje roparja". Vloge so v dobrih'rokah. Več o tem in o vsebini igre se bode pozneje in pravočasno poročalo. Igralcem goriomenjene igre naznanjam, da bode prva skušnja v nedeljo 12. marca popoldne ob 4. uri po društv. seji. Prosim jih, da gotovo vsi pridejo k skušnji. Bratski pozdrav vsem članom in članicam naše vrle K. S. K. Jednote. John Petkovšek, tajnik. troke, tukaj pa žalujočega brata Filipa Lovišček. Pogreb se je vršil dne 26. februarja t. 1. na katoliškem pokopališču. Obema pok. sobratoma kličemo: Lahka Vama bodi tuja žemljica! Na svidenje nad zvezdami! S bratskim pozdravom Frank Sabotin, tajnik. Pittsburgh, Pa Cenjeni sobrat urednik:— Izvolite uvrstiti, ali obelodaniti sledeče naše vrstice v "Glasilu K. S. K. Jednote:" Naše društvo Marije Device št. 33 K. S. K. J. je priredilo svojo veselico s plesom dne 24. febr. v K. Slov. Domu^ to je bilo na predvečer sv. Matije. Veselica je vkljub slabemu, deževnemu vremenu še precej dobro izpadla. Veselice so se vdeležili večina članov in članic ter tudi nekaj drugega slovanskega občinstva; da celo nekaj Ircev in Nemcev je nas ta večer posetilo. Vsi gostje so se iz vrstno zabavali pri raznovrstnem krepčilu, osobito je bilo pa mnogo veselja na plesišču, kjer je bilo videti stare in mlade pare. Gostom je .najbolj ugajal dober prigrizek, ki so ga nam pripravile naše cenj. Članice, — in pa joliet-ski brinjevee. Vstopnina je bila prosta, le za ples se je plačalo 25c. V dolžnost si štejemo, da se lepo zahvaljujemo na obisku g. Fr. Cvetiču, gostilničarju, dalje sobr. našega društva Ignac Glaču, ter vsem drugim cenj. gostom, osobi to onim, ki so se največ potrudili in žrtvovali pri tej veselici. — Le pa hvala pivovarni Iron City Bre wing Co. za podarjenih 8 zabojev pive, kar nam je izposloval naš blagajnik, sobr. John Balkovec; zahvaljujemo se dalje še enkrat Mr. Franku Cvetiču za darovani pelinkovec, Mr. Peter Rogina za darovani kranjski brinjevee, Mr John Rogi.ia (Rothman) za darovani pelinkovec in Mr. Klobučar in Rogina za šunko in klobase. Iskrena hvala našim vrlim go spem: Mrs Balkovec, Mrs Rogina st., Mrs Weselich,' Mrs Filipčič Mrs Grabrijan in Mrs Rogina ml za dobro postrežbo v kuhinji in pri "lunehu." llvala gre tudi našim vrlim natakarjem, ker so se toliko potrudili, da je bilo občinstvo dobro postreženo. Izid te veselice je bil v financ nem oziru zelo po vol jen, kajti do nesla je v našo društveno blagaj no čistih $125.00. S pozdravom do vseh članov in članic K. S. K. J. Odbor. Iz urada društva sv. Frančiška št. 66. K. S. K. Jednote, Cleveland, Ohio. S tem naznanjam v imenu odbora gorinavedenega društva žalostno vest, da je dne 27. febr. t. 1. za večno v Gospodu zaspal naš cenjeni sobrat Frank Kek, ki je bolehal dlje časa in je bil večkrat previden s sv. zakramenti. Pogreb blagopokojnega člana se je vršil dne 29. februarja ob 9 uri (lop. iz hiše žalosti v newboursko cerkev, zatem pa na domače katol. pokopališče. Pokojni Frank Kek zapušča tukaj žalujočo ženo in hčer ter enega brata; v stari domovini pa 5 sinov, ki so vsi sedaj v vojski. Dragi nam sobrat! V imenu vseh članov našega društva ti kličem: Počivaj v miru in večna luč naj ti sveti! Lahka ti naj bode tuja žemljica! Za odbor: Egidij Verhnvc, tajnik Indianapolis, Ind. Spoštovani g. urednik: — S tem naznanjam žalostno vest, da smo zadnje dni zgubili kar dva člana našega društva sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J. Oba je pograbila neusmiljena jetika. Prvi je Alojz Guš, ki je v Gospodu zaspal dne 23. februarja 1916, hiral je tri leta. Pokojnik je bil doma iz Beneške Slovenije iz vasi Dubenija; tukaj zapušča žalujočo soprogo in 4 nedorasle otroke. Dan kasneje, ali dne 24. februarja je pa preminul naš sobrat A-lojz Lovišček, kter^ga je smrt rešila po dveletnem bolehanju. Pokojnik je bil doma iz vasi I^pvišče na Primorskem. V stari domovini zapušča ženo in tri nedorasle o- New York, N. Y. Cenj g. urednik:— Kaj tako lepega pa še nismo vi deli, kakor je bila igra "Prise gam,'tako je vzkliknil vsakdo,kdo je bil navzoč pri gri in zabavi, ka tero so nam zadnjič priredila na ša dekleta Marijine družbe v New Yorku. — Mi smo navajeni slišat po vsaki igri, ki se kje priredi, le pohvalo igralcem in sicer dopisni ki hvalijo največ zato, da dajo po gum igralcem za prihodnjo igro Pri tej predstavi, je pa drugače Vse igralke so tako točno izvršile svojo vlogo, da nismo videli prav nobenega razločka med našo igro ali med igro, katere imamo priliko videti po raznih newyorških gle dališčih. Bilo je pri igri tudi več Angležev iu Nemcev, ki sicer be sed niso. razumeli, toda razumeli so dejanje tako, da so mislili, da imamo kake profesijonelne igral ke pred seboj. Vse, — izgovarja va, vedenje, izražanje čuvsteV, vse je bilo tako točno, da je ves čas med dolgo igro vladala smrtna ti šina po celi dvorani; le sem pa tja je prisrčen smeh pretrgal ta molk. Cela igra je trajala nad dve uri, toda vsakemu se je zdelo tako kratka. Glavni obrisi igre so vzeti iz ne ke angleške igre. Vendar uprizo ritev je pristno slovenska in tako duhovito sestavljena, da je to naj brže najboljša naša diletantska gra, kolikor jih imamo v slovenščini. Zlasti dobro so pogodene šale Gorenjske Špele, Ribenške Marijance in zaljubljene Zvezdo-slave. Gospa Ljudmila, gdč. Ivanka Šubelj, je bila v resnici prava o-šabna bogatinka s Hriba in je iz-borno pogodila svojo vlogo. G. Jereb je bila tako naravna "mamica," da si nisi mogel predstavljati, da bi to v resnici ne bila mamica Jereb^ temveč gdč. M. Ul-čar. Marica, gdč. Ula Zakrajšek, na jdenka je to pot prekosila samo, sebe. Večkrat smo jo že videli v raznih ulogah na našem odru, to-d^pri tej igri je bila pa čisto druga. Zlasti se je pokazala pri najtežjem prizoru, ko spozna svojo mater, ko je bilo treba vse sile porabiti, da je naredila ves prizor res ganljiv, ki je presunil vsako srce v dvorani. In kaj pa naj rečem o zaljubljeni "nebeški" Zve-zdoslavi Slavčevi — gdč. J. O-grinc? Kako mojstersko je znala uprizoriti "zaljubljeno staro devico," zlasti ko je čakala v gozdu na svojega Zvonkota, je,s svojim obnašanjem in petjem izvabila burno ploskanje. In pa Klara: nora Klara, — gdč. Kat. Pavlič,.-— kako je naravno igrala svojo težko vlogo! Delati se je morala noro in vendar objednem ohraniti vso resnobo, da je mogla poizve-deti o svoji dčeri. Kolikokrat je izvabila solze v oči vseh. Videli smo može, ki ne poznajo solz, pa ko je padlo zagrinjalo in se je v dvorani posvetilo, videl si njih objokane oči. Špela, — gdč. Anica llabjan, — je bila pa stara Špela. Duhovita in šaljiva, kakor vselej Vsak njen pregib, vsaka beseda, vse ji tako pristoja, da 'je ji moraš smejati in zopet smejati. In če jo vidiš stokrat, pa se ji stokrat na-smeješ. Ulogo, katero je imela, je pač samo njena. Enako velja tudi o Marijanci, — gdč. Jos. Pavlič, ki je še mlada igralka, vendar je pokazala veliko nadarjenost za oder. Le večkrat naj se pokaže. Vselej jo bodemo radi videli. Zlasti kadar ji bode "Čali" zopet pisal. Ivanka, — gdč. T. Kovač — je bila prava tajnica in pa "norednica". Saj se pa že tako nasmehe, 'da se ji vidi, da ima vedno kako šalo pripravljeno. U-boga Zvezdoslava ji gotovo nikdar ne bode odpustila poredne šale v gozdu pod hrastovim drevesom. — Prijetno smo bili pa iznenadeni, ko smo opazili na odru tudi naše mlade Ainerikanke! In kako jim je šla dobro slovenščina? In mala gdč. Mici Vogffčeva, kako pogumno je igrala glasoyir! To so bile gospice Elizabeta Čagram, Ana Česen, Albina Hribar, Angclca Ko-ščak, Pavla Luteršek, Frances Lu-teršek, Angela Martine, Stephie Podgornik, Louize Šine in Josie Zakrajšek. Kadarkoli so nastopile so prinesle na oder polno življenja in živah^sti. Upamc, da bodo počasi nastopale tudi v večjih u-logah. Krasna je bila tudi živa slika, kjer se je glavna misel cele igre še enkrat predstavila. Cela prireditev je bila krasen vspeh. Tako prijetne in domače zabave že dilgo nismo imeli, ka-koi* je bila ta. Mladi pari so se takoj po i^ri razvrstili v zabaven ples, staorejši so se posedli okrog miz,, gospa 'Mati', — Gdč. M. Go-stič je pa hitela s kuho pristnih kranjskih klobas, katere je baje po zrakoplovu dobila iz Kranjskega. Med udeleženci smo opazili domačega g. župnika Very Rev. Benigna Snoj, Rev. Kazimira Zakrajšek, ki je celo igro priredil, Rev. Ambroža Širca, g. Franka Sakserja, g. Jos. Remsa z gospo soprogo in več drugih odličnih rojakov naše naselbine. Dekletom pa častitam na tem krasnem vspehu in na krasnem večeru, katerega so nam priredile. Le kmalu se zopet dajte videti [ A. Z. troke na odru igrati, ali za druge prijatelje. Škoda le, da nimamo tukaj v Newburghu primerne in lepe domače dvorane za take veselice, sedanja je premala v vseh ozirih ter je primeroma precej draga. Ali bi ne bilo mogoče, da bi si naše društvo omislilo svojo lastno dvorano? Saj zato ni treba graditi kake palače ali kakega gradu. Samo primerna dvorana v pritličju bi že zadostovala. Naj bi se o tem razna tukajšna slovenska društva posvetovala. Prepričana sera, da bi ne bilo potreba zatem plačevati $2.— mesečno za najemnino dvorane, kot dosedaj. Seveda bi morali pri tem za zgradbo lastne dvorane nekaj priložiti, — potem bi se nam pa tako podjetje dobro izplačevalo, da bi imeli v nekaj letih stavbo že popolnoma p*ačano in Še svojo lastno dvorano. Naj to zadostuje za enkrat; lipam, da se bo še kak bolj presoden mož, ali društvenik tozadevno o-glasil, — nego sem pa jaz. Pozdrav do vseh sester in bratov naše K. S. K. J. Marija Šušteršič, predsednica. l- Newburgh, Ohio Cenjeni g. urednik: — Prosim Vas, da bi mi odstopili nekoliko prostora v Glasilu naše slavne Jednote. Dne 27. februarja t. 1. jc imelo naše društvo sv. Ane št. 150 K. S K. J. veselico, spojeno z znano ša loigro: "V Ljubljano jo dajmo." Številna udeležba gostov pri tej veselici je pokazal, da ima naše društvo dosti prijateljev, prijateljic in naklonjencev. Zato si štejem v prijetno dolžnost, kot predsednica društva, da se vsem vde-ležnikom v imenu društva lepo zahvalim; hva]a lepa tudi vsem i-gralcem in igralkam za njih trud osobito g. Leo Kušlanu, ker jih je tako fino izvežbal za oder, kajti vsak igralec in igralka je svojo n-logo izvrstno reši1. Dalje se zahvaljujem tudi vsem onim, ki so kaj darovali za to veselico ali so drugače delali in kaj pripomogli do bo^šega uspeha. Mladeničem in mladenkam se pa dalje priporočamo, da naj bi nas zopet po Veliki noči razveselili in iznenadili s kako novo, in morda še lepšo igro, kar je občinstvu v razvedrijo in veselje. Veselje je tudi za stariše, če vidijo svoje o- Sublet, Wyo. Zahvala. Tem potoni izrekam nižje podpisani iskreno zahvao vsem spodaj navedenim društvom, katera so darovala za našega nesrečnega rojaka Metoda Cirej, da ga rešimo nesrečne smrti. Darovala so sl-edeča društva: št. 2. $3.00, št. 4. $2.00, št, 32. $6.05, št. 13. $1 50, št. 17, $1.50, št. 21 $1.50, št. 29. $3.00, št. 33. $1.50, št. 49. $2.05, št. 53. $2.00, št. 59. $3.50, št. 60. $2.00, št. 61 $1.50, št. 62. $1.50, št. 65. $1.50, št. 75. $1.50, št. 77. $3.00, št. 79. $1.50, št. 93. $2.30. št. 94. $30.00, št. 95. $1.50, št. 103 $2.00, št. 104. $1.50, št. 109. $2.00, št 110 $1.50, št. 111. 2.00, št. 113 $1.50, št. 118. $1.50, št. 122. $3.50, št. 123. $1.50, št. 144. $1.50, št. 145. $2.00, št. 5. $1.*50. ^Torej vam kličem še enkrat vsem zgoraj imenovanim društvom K. S. K. Jednote: lepa hvala! Bog vam obilo povrni vašo darež^ivost z dosti napredkom in z vednim in trdnim zdravjem. Pomagali ste dobri stvari, ker zelo bi bil tudi osramočen naš narod, če bi nesrečnega Cireja pustili umreti tako strašnne smrti. Prosim še tudi druga društva če bi jim bilo mogoče kaj pomagati. Za vsak dar bom vam zelo hvaležen. S sobratskim pozdravom Joe Juv&n, Sublet, box 192, Wyo. POTRDLIO. Jaz spodaj podpisani se s tem lepo zahvaljujem vsem bivšim župljLLsm fare Preloka na Dolenjskem in tudi drugim darovalcem v Denver, Colo., ki so kaj prispevali za našo farno cerkev sv. Trojice v Preloki na Dolenjskem. Nabrani denar, doposlan po rojaku Jos. Stareskiiehu v znesku $108.10 sem v redu prejel in ga bom prihodnji teden skupaj nakazal z drugim vred na določeno mesto. Ker se je župni urad gorinave-dene cerkve obrnil do svojih nekdanjih, sedaj tu živečih faranov za pomoč pri zgradbi nove cerkve, smo se tu v Pittsburghu in okolici živeči Preločani in drugi rojaki zbrali skupaj in se obrnili tudi do drugih rojakov in domačinov, da nam v tem priskočijo na pomoč po svoji dobri volji, da se bo zgradila zunaj nova cerkev sv. Trojice v Preloki. Nabrali smo tu v Pittsburghu že K 4200 v to svrho in odposlali venkaj. Še enkrat lepa in prav iskrena zahvala vsem darovalcem in nabiralcem. Bog Vam Vašo dobroto stotero povrni! Pittsburgh, Pa., dne 26. februarja 1916. Math Staresinich, član dr. M. Dev. št. 33 K. S. K. J. Marsikdo si je pokvaril že svoje oči, ker je prepogosto sedel v gostilni in čakal ondi na delo. • • • Nihče ne more dospeti do uspeha, ako ni zaljubljen v svoje cilj^ in delo. • • • Včasih se pripeti, da ni slišati ničesar druzegu najbolj razločno, nego — molčečnost. • • • Če si enkrat padel s prave poti življenja, ne misli, da si padel v žrelo ognjenika; skušaj vstati in iti zopet po pravi poti naprej. apostolski misijonar med Indijanci v Severni Ameriki (Dalje.) Dan na dan imam zdaj šolo, Pridigujem vsak večer, Da bi spolnil božjo voljo, Vse pripeljal k božji ver'. Večjidel že molit' znajo, V cerkvi prav lepo pojo, Gorka srca k veri imajo In živijo prav lepo. Ob nedeljah jih kršeujem, Kar med tednom podučim, V božjo milost sporočujem In se v Duhu veselim. Jaz sem prafr Bogu hvaležen Ki me peljal je v ta kraj, Kjer bom dobrih del deležen, Pot pripravil v sveti raj. Bog, daj milost vsem Indijanom Vse storiti, kar učim; Vam pa mojim deželanom Se v molitvi izročim. Vsi prijatli tam na Kranjskem Le molite za me zdaj, Da ovčic bi na Indijanskem Več pripeljal v sveti raj. To merjeno popisovanje je po slal g. Pire iFT*rowinga dne 1. ja nuarja 1853. leta svojim nekdanji faranom v Podbrezju. Slušajmo zopet našega misijonarja, kako nam opisuje svoje misijonsko delovanje med Ochipwe-Indijanci leta 1852. — Iz Longue Prairie poroča 1. 1852. Leopoldin-ski družbi: "Že sem naznanil, da sem osta-vil katoliške in omikane Otawa-Indijance, da poskusim pridobiti sveti Cerkvi tudi Ochipwe-Indi-janee, ki se še tavajo v malikoval-stvu. Srečno sem pričel svoje delo z ustanovo misijonske postaje v Crowingu, kjer bivajo Indijanci, pol Indijanci in kanadski Francozi. — Ko sem misijonsko postajo v Crowingu utemeljil s podukom v šoli in cerkvi, imel sem vsled ško- t tovega ukaza misijone tudi med belimi. S tem sem položil temelj misijonskim postajam v Salt-Ra-pidu, Swan-Riverju in Belle Prairie. Tudi sem preskrbel stavbo treh cerkev in pridobil za to potrebnih zemljišč. Stroške bodem plačal deloma z milodari prebivalcev, deloma bodem imel sam na skrbi, da jih poplačam. Prebivalci teh postaj so večinoma naseljenci iz Nemškega, kanadski Francozi in pol Indijanci (mitios). Moram jih pogostoma obiskovati dotlej, da nam božja previdnost pripelje jezika veščih misijonarjev. Ko sem v teku dveh mesecev dovršil tu svoje delo, bil sem namenjen začetkom maja odriniti med divjake, da izpolnim prošnjo indijanskih glavarjev in dano obljubo, ter po letu ustanovim nove misijonske postaje med divjaki. Neki žalosten dogodek pa mi je stavil opovire ter me zadrževal. Hudobni lovci Winebab-go-Indijancev, divjih ajdov, so u-smrtili v gozdu dva Ochipwe-In-dijance. To jih je tako razdraži-lo. da so sklenili z vojsko maščevati se nad Winebago-Indijanci. Poslali so Prairie Longue veliko tolpo divjih Indijancev proti sovražniku. Vračal sem se ravno iz svojih misijonskih postal med belimi, kar dobim list od misijonarja g. Vivaldija med Winebago-In-dijanci. Prosil me je, da naj se podvizam priti k njemu ter zabra-n it i vojsko, če bode mogoče. Hitri sem nad 40 milj daleč, kar so! mi dopuščale moje moči. Dospel sem še o pravem času v šotor Ogi-me, poveljnika vojščakov, Otawa-na po imenu. Precej sem ga spoznal, ker je jedenkrat že pri meni v Crowingu obedoval; tudi mi je bil dal že roko, da hoče sprejeti krščanstvo. Brzo se zbere okoli mene tolpa čvrstih vojakov. Resno jim razložim slabe nasledke nepotrebne vojske s sorodnimi bjjati in kako pregrešno je prelivanje krvi. Ponudim se jim kot posredovalec, da zadobe zadoščenje za umorjena Indijanca. Potem mi poda glavar roko ter reče: Moj oče, tvoje besede so ganile moje srce: hočem te slušati. Po tvojem svetu se hočemo vrniti domu in obdelovati polje. Doma pa te bodemo poslu-1 šali govoriti o Velikem Duhu in sprejeli tvojo vero. Neizrečeno me je veselilo, da se je prepir tako lepo končal. Dal sem jim moke in slanine za živež. Winebagi pa so meni dali tobaka v znamenje sprave in miru. O- chipwe-Indijanci so se vrnili še isti dan mirno domu. Ker so se Winebagi bali še drugih tolp 0-ehipwe-Indijancev, kterim velja vojska kot največja krepost, prosil me je glavar, naj ostanem med njimi dotlej, da sklenejo mir. Med tem je bila sestavljena prošnja do deželne gosposke, ki so jo poslali v St. Paul, Minn. V njej so prosili vlado, naj pošlje komisijo, ki bode sklenila pogodbo miru ,med vsemi tukaj bivajočimi Indijanci Na moj nasvet hočejo glavarji o-beh strank predlagati postavo, naj dotični indijanski narod plača 1000 dolarjev za vsakega zavratno umorjenega Indijanca, ali pa se morilec izroči, da ga kaznujejo smrtjo. Vlada mora pa skrbeti, da se pogodba izvršuje ter ohrani tudi mir. Če bodo naši Indijanci živeli v miru med seboj, bodo tudi raji sprejeli sv. vero. Nam misijonarjem pa bode prilika poročati o ugodnem uspehu razširjanja sv. vere ... " Naslednje leto pričel je misijonar Pire svoje misijonske delovanje dalje med divjaki. Njegova prva pot je bila v Mehi Sagaigang (Mill Lake), ki je dva dni hoda od Crowinga proti jugozahoda. Ko je po mogočnosti oskrbel in ustanovil to misijonsko postajo, podal se je v Nagathinavang Fond du Lac), kamor ga je povabil glavar Indijancev. Vtem kraju je pred 20 leti krstil nekaj Indijancev že gospod Baraga. Pogostokrat je te verne obiskal misijonar g. Oton Skola, frančiškan in Pirčev rojak, rojen v Novem mestu na Dolenjskem. G. Baraga in g. Pire po-lvalno omenjata v svojih listih tega misijonarja Indijancev. O tem svojem misijonskem de-ovanju leta 1853. poroča dne 15. septembra Leopoldinski družbi ta-to-le: Preteklo zimo sem utrdil svojo misijonsko postajo Indijancev Crowingu z vsakdanjim podukom. Spomladi pa sem oskrbel tudi misijonske postaje belih, ki pripadajo moji duhovni oblasti, poleg vzhodnega obrežja reke Mississippi. Po teh krajih so rancozi, Irci in Nemci. Začetkom junija pa sem se odpravil med ndijance, da jih pridobim Kristu-Prva pot mi je bila v Mehi Sagaigang, dva dni hoda od Crowinga proti jugozahodu. Pot proti temu kraju je držala preko je-močvirij in rek. Moral sem več peš hoditi, nego se voziti po ,vodi. Nikdar v svojem življenju še nisem imel težavnejše poti. i Spremljal me je moj kuhar in moj pomočnik za šolski poduk. Vsi trije, dobro obloženi z raznimi potrebščinami za pot, živežem in drugimi rečmi, ki so potrebne za misijon, prehodili smo v osmih lirah 20 angleških milj. Prišedši do jezera Keganoganeka smo sedli v čolnič iz brezovega lubja, ktere-ga je do sem nosil moj pomočnik na hrbtu z drugim tovorom. Potovali smo preko močvirja in jezer; slednjič zagledamo drugi dan proti večeru koče divjakov iz brezovega lubja. Sedaj se nam pripeti mala nezgoda. Vsa naša pozornost je bila obrnjena na kraj našega potovanja. Med tem zadene naš čolnič ob drevo, ki je ležalo v jezeru, — in se razdrobi. V malo trenot-kih bi se bili potopili, da bi ne bili hitro stopili na suho. Zadovoljen sem bil, da sem si zamogel še je-dno noč odpočiti na tem pustem kraju od težavnega pota ter se okrepčati. Obraz in roke sem i-mel od strupenih komarjev vse opikane in zatečene. V naglici sem bil namreč pozabil pajčolan in rokavice, ki varujejo Strupenih komarjev. Treba mi je bilo, ra-zun drugih potnih sitnosti, neprenehoma mahati s košato vejo okoli glave, da branim roj nadležnih komarjev, ki so šumeli okoli gla-vC; in vendar sem moral še trpeti njih pik. Takih nadležnostij na potovanju ni v naši domovini. Vediio je ljubi Bog pripustil, da sem moral za zveličanje in spreo-bračanje divjakov tako trpeti kako telesno nezgodo. Kmalu pa mi je dober uspeh in dušno veselje oslajšalo te težave potovanja. Že ono noč, spečemu v svojem šotoru, se mi je sanjalo, da mi je nekdo prijazno podal roko, če tudi telesa nisem videl. To mi je dajalo upanje, da me bodo prijazno sprejeli divjaki. Res nam pridejo drugo jutro prijazno na- su. proti. V hiši glavarjevi bil sem prav prijazno sprejet. Posade me kam izo, pregi-njeno z rudeČim suknom. JDobri 701etni mož, neiz-rečno vesel mojega prihoda, se mi zahvali najprvo, da sem izpolnil obljubo ter prišel k njemu. Potem pa zbere vse može skupaj tei me predstavi kot poslanca Velikega Duha. Sede na svojo posteljo, z rude-čo preprogo pogrnjeno, drugi pa po tleh okoli mene. Po običaju tega kraja jim vržem tobaka; na-, bašejo si svoje pipe ter kade molče v znamenje prijaznosti. Potem sem jim v dolgem govo ru v njih narečju razložil, zakaj da sem prišel in kako imenitno da je moje poslanstvo. Povedal sem jim, kako potrebna je katoliška vera za časno in večno življenje t?r priporočal, naj sprejmo sveto katoliško vero. Vsi so me prav pazljivo poslušali. Potem vstane glavar ter pritrdi mojemu govoru. Priporoča tudi vsem, naj slu šajo črnosuknjarja in sprejmejo katoliško vero. Prvi mi poda roko glavar v znamenje, da hoče sprejeti sv. krst; njemu pritrdijo vsi drugi ter mi stiskajo roko. Ta ko so se uresničile moje sanje. Slednjič me prosijo, naj ostanem pri njih ter jih podučujem v kr ščanski veri. Zamogel sem pa ta pot ostati le tri tedne pri njih. V tem času sem učil od zore do mra ka sedaj otroke, sedaj odraščene moliti, peti, brati in krščanski nauk. Tukaj sem imel priliko občudovati marljivost in nadarjeno^ nekterih divjakov. Mnogo se jih je naučilo v tem kratkem času potrebnih molitev in petja; da, ne-eteri so se naučili Celo brati iz katekizma. Krstil sem glavarja in nekaj drugih, ki so bili dobro pod-učeni v sveti veri. Druge sem izročil v poduk dobro podučenemu kristjanu; tudi sem ukrenil potrebno za stavbo cerkve. Potem sem zapustil svoje ljube ovčice, obljubil pa sem jim, da jih bodem pozneje zopet obiskal; sedaj moram iti pa še drugim, divjakom o-znanovat luč sV\ vere. Nekaj dnij sem ostal v svoji glavni misijonski postaji v Crowingu, da sem si odpočil. Potem sem pa šel osem dni daleč k divjakom v Nagathinavang. Glavar me je pismeno povabil. Tukaj je že pred 20 leti krstil nekaj Indijancev neumorni misijonar Baraga. Ni pa zamogel oskrbovati te postaje zavoljo prevelike daljave — 260 milj od Lansa (La Sance). Oče Oton Skola, moj rojak, je semtertja obiskal te Indijance ne iz dolžnosti, ampak iz gorečnosti za zvelišanje duš, ker ta kraj ne pripada k njegovemu misijonskemu delokrogu. Ta kraj je glavno zbirališče divjakov; tudi pripada k naši škofiji in moji oblasti, zato nameravam na tem kraju ustanoviti glavno misijonsko postajo, ktero bode o-skrboval stalni misijonar. S temi pogoji so tudi obljubili mnogo brojni divjaki sprejeti sv. vero Tudi sem zapazil pri šolskih otro kih jednakih zmožnosti, kakor pri onih v Milleku (Mill Lake). Ko sem pridobil tukaj divjake za krščanstvo, kupil sem novo hišo za misijonarja in šolo; tudi sem naročil potrebno za zidanje cerkve. Kedaj in kako se bode vse to izvršilo, prepustil sem božji previdnosti. Naj še omenim, da so protes -tantski misijonarji tudi v tem kraju, kakor drugod med Ocliip-; we-Indijanci, poskušali z velikimi stroški, da ustanove misijonske postaje. Pa nikjer niso kaj dosegli; morali so svoja kopita pobrati. Iz starega ustnega izročila (ki se je ohranilo pri tem rodu Indijancev) znajo divjaki iz časa jezuitskih misijonov, da le mekateo-kvanoji — črnosuknjarji —+uče pravi Jezusov nauk. Kolikor poznam do te dobe Očip-we-Indijancev in vem mišljenje teh divjakov, upal bi si s pomočjo 6 misijonarjev in preskrbljen s potrebnimi pripomočki zaimisijo-ne z božjo pomočjo v kratkem času vse Očipwe-Indijance pripeljati v naročje sv. Cerkve. Zato jako želim, da bi prišlo nekaj vnetih misijonarjev v naše misijone. Posvete se lahko spreo-bračanju divjakov ali pa oskrbovanju misijonov med belimi. Veliko primernih krajev imam v svoji obširni župniji. Moraj^ pa biti vešči jezikov tega kraja ali pa se jih tukaj učiti. Tudi bi bilo želeti, da prineso s seboj raznih za misijon potrebnih reči in nekaj pripomočkov za stavbe cerkev in šol. Naš revni škof, ki ima majhno kapelico v svoji hiši kot stolno cerkev, ne more podpirati vnanjili misijonov dotlej, da si sezida v St. Paulu primerno cerkev. Vnanje misijone mora prepustiti v podporo božji previdnosti." Neumorno deVivna družba Leo- poldinska je poslala tega leta škofu Kretinu v podporo za stavbo cerkve 3000 gold. Iz teh listov tudi vsak lahko sprevidi, kako potrebno je podpirati misijone med divjaki. Kako vrlo dobro ohrne imovit katoličan vsak krajcer, ki ga daruje za inostranske misijo- ne, med divjaki! Čez sto, tisoč let bodo blagrovali potomci one, ki jim pripomogli k pravi krše oliki, — kakor se tudi mi Slove čez tisoč let spominjamo z v« ljem naših blagovestnikov: sv. Cirila in Metoda. (Dalje prihodnji?.) SLOVENCI IN Ali hočete osrečiti sebe HRVATI. in svoje otroke? Sedaj se vam nudi najlepša priložnost za kupiti si kmetijo (farmo; v sredini svetovnoznane države Wisconsin, ktera je pripoznana kot najboljša država za splošno kmetijstvo. West Side Realty Co. ima ved tisoč akrov zemlje za prodati, ktera je oddaljena samo sedem ur železnične vožnje od mesta Chicago. Zemlja je malo valovita zelo v rodovitna ter pripravna za splošno kmetijstvo. Na štorov (stumps) za puliti in ne kamenja za pobirati lahko takoj orati, kakor hitro je vreme ugodno .za to, prvo leto pridelate najmanj eno polovico vrednosti kar ste plačali za zemljo. Tukaj rastejo in dobro obrodijo vsakovrstni pridelki brez izjeme. Takšna zemlja, kakor je ta, se prodaje danes v državah Illinois, Indiana in Iowa od |200.00 do |350.00 aker, in če primerjate to ceno, s ceno po kteri mi prodajemo našo zemljo smo prepričani, da ga ni Slovenca ali Hrvata, da bi si ne kupil vsaj 4o akrov te zemlje, čeravno ne misli že sedaj na svojo lastno tej zemlji ni ampak greste in lahko prec za kmetijo, ker prišel bode košček take zemlje če bi jo ali to je zadnja priložnost jo, ktere ni potreba čistiti priprave, kakor za štore krčiti, tega si lahko za s veseljem kupil tako nizki ceni f čas ko bi marsikteri le mogel dobiti po kupiti po nizki ceni te vrste zeml- in denar izdajati za različne pred-jf li kamenje pobirati, ker namesto isti denar kupite konje, ali govejo živino, ali si lahko hišo postavite, kar marsikdo dobro zna, da zemljo čistiti ali snažiti stane od J25.00 do |75.00 vsaki aker, in vzame še več let. predno Asi morete očistiti samo 10 ali 20 akrov, in koliko zgubite samo pri tem ker ne dobite nobenih pridelkov, več let in pa še denar plačati za čiščenje, in če si naše zemlje kupite, si lahko preo prvo leto pridelate toliko, da s pridelki polovico ze- brez zgoraj omenjenih stroškov in truda. Za pojasnila lahko pišite v kteremkoli jeziku mlje plačete, in to nadaljna in natančna hočete na: West Side 'Realty Co., 2028 W. 22. ¥1., Chicago, III. STUD DO JEDIL. V LEKARNAH CENA $1.00 Kaj je vzrok izgube slasti do jedilf Večkrat se pripeti, na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam celo studi. Zdi se kot bi narava sama zahtevala, da zmanjgamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabia-ni prebavni Živci ne morejo več prebavljati kot navadno in zato se uprejo vzeti več. VTo znači, da potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo Trinerjevo Ameriško Prebavno Grenko Vino Ta velaznana sme« bode najprvo izčiatila notranje prebavne dele, jih ejačila in dala jim dovolj moči. Z gub a slasti in stud do jedil ae bode polagoma zgubil in vi boete zopet imeli SLAST DO JEDI, OJAČEN ŽIVOT IN MOČ ZA MTHT.TTI. Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameriško prebavno grenko vino in spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Babite ga tudi preti: NBBBDN08TI PO JEDI, ZAPBTJTT, KISLO ALI QEENKO KOLO AN JE, KIGANJE, PLEN — TJ JED Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavne grenko vine vam bode dalo pomoč. Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kailju pri rokah. Korali bi najraje imeti Trlner's Cough Sedative, katero ne vsebuje ttrupealh snovi, kot morfin ia kloroform. Babite proti kaliju, bronkitam, zagrljenju, bolečinam v grla i t. d. Cena 25e ia 50e. Po polti 35e ia 60e. Jos. Triner izdelovatel' 1133-39 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih ___državah ameriških. Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487. Naročnina: * Za člane, na leto..; v...... v.. $0.60 Za nečlane.................$1.00 Za inozemstvo..............$1.50 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the 0rand Carniolian Slo-venion Catholic Union of -the United States of America. OFFICE * 1951 West 22nd Place, Chicago, III. _ Phone: Canal 2487._ Subscription rate: For Members, per year..:.....$0.€ J For Nonmembers............$1.00 For Foreign Countries........$1.50 31 vrednost miru med svojim, narodom in sosednimi državami. Ako resno preštudiramo glavno točko pravil te Lige, bi 'ahko trdili, da je v tem slučaju vsaka vojna popolnoma izključena. Ako bi n. pr. hotela zopet Nemčija s kako svojo sosedno državo netiti spor, - moralo bi se to sporno vprašanje najprvo rešiti pred mednarodnim sodnijskim tribunalom. Ce bi se pa Nemčija temu branila, — bi ji zagrozile vse ostale velesile z orožjem ali popolnim uničenjem. — Dal Bog, da bi dosegla navedena Liga svoj cilj, kar bi bilo velikanske koristi za vse človeštvo! došlo iz Oak Harborja in Port Clintona. Stavka se^ je pričela, ker sta dva delavca zahtevala 3c povišanje plače na uro, kar je pa družba zavrnila. Lastniki kameiiolom nice so pred komp&nijsko pisarno j no in porušeno od barbarov, do-zbranim stavkarjem ponujali I slih iž severa na poti proti Italiji. Važna centralizacija. Liga za nvedbo miru. Vsled lAosebnegžl prizadevanja raznih miroljubnih Američ,anoy in bivšega predsednika Tafta se je nedavno vstanovilo v Zedinjenih državah dve zelo pomenljive Zveze, ali Xige iu si^er: Narodno c-konomično Ligo in Ligo za prisil no uvedbo miru (League to Enforce Peace). Profesor Taft jc bil izvoljen predsednikom te organizacije. Glavni namen Lige za prisilno uvedbo miru je, pridobiti v svojo sredino vse svetovne države, ali vse civilizirane narode, ki bi bili voljni in prisiljeni predložiti svo je spore mirovnemu razsodišču preje, nego bi vs*ed sporov pričeli z vojno. Prva in najbolj važna točka pravil te Lige se glasi sledeče: Vsa opravičena vprašanja in točke med signatoričnimi velevlnst-mi, katerih se ne. more reši-i glasom določbe medsebojne pogodbe, naj se predloži v presojo in rešitev posebnemu sodnijskemu tribunal. . Signatories« velevlisti naj zatem uporabljajo celokupno svo je sile, ali vojaške moči napram isti državi, ki bi s<* samolastno in na neopravičen način pričela bojevati s kako drugo državo, oziro ma signatorično velevlastjo brez da bi svojo pritožbo prej predložno sodnijskemu tribunalu. Da bode ta Liga bolj uspešno delovala, hoče osnovati najprvo v Ameriki po vseh večjih mestih svoje podružnice. Samo v Chica-gu se je prostovoljno za pristop prijavilo nad 50 najbolj uglednih mož: profesorjev, advokatov, državnikov, bankirjev i. t. d. K tej Ligi spada poleg teh tudi številno veljakov Sirom naše domovine, n pr. Lonis D. Brandeis, član naj višjega zveznega sodišča; Franklin K. Lane, tajnik notranjih zadev; Karol J. Bonapart*, bivši zvezni generalni državni pravd nik; Frank J. Goodnow, predsed nik John Hopkinsove universe Jakob Gould Shurman, predsed nik Cornell universe; David Starr —Jordan, kancler Leland—Stan ford univerze in MoorefieM Sto rev; bivši predsednik Ameriške odvetniške zbornice. Na vsak način moramo navede no Ligo z veseljem pozdravljati, ki si je določila tako plemenite načrte za uvedbo splošnega svetovnega premirja. Sedaj nastane le še vprašanje, če 'bo ta Liga pri-poznana tudi v inozemskih državah? Če bodo hotele isto tudi zu-nauje velev^asti odobriti, ali upoštevati? — Liga za uvedbo miru ima z eno besedo povedano namen, preprečiti v prihodnje vsako nepotrebno človeško vojno klanje. Čitali smo že posledice minulih vojn v svetovni zgodovini in smo uvideli, da je bil večkrat vzrok le kak malenkosten spor r>ed to ali ono državo, med tem, ali onim kraljem, ker je konečno spravilo obe državi v večletno vojevanje. Liga za uvedbo miru se bo obrnila sedaj najprvo do raznih nevtralnih držav za pristop, — po dokončani vojni se bo pa skušalo še pridobiti ententne in centralne zaveznike na svojo stran. — Veliko in skoraj neizpe^ivo idejo si je ta Liga začrtala. Sodi se pa lahko, da bo našla po sklenjenem premirju odmev tudi v Evropi in drugod, ker vsaka država bode šele tedaj zopet spoznala pravo Znano je, da so -adnja leta u-vedle tudi nekatere naše države posebne postave v ^arnost ljudi pri de]u, ali takozvani Delavski odškodninski zakon. Do danes deluje po tem zakonu že 33 raznih držav, 15 se jih pa za to še ni pri javilo; a vendar je pričakovati da bodo tudi te preostale države sledile drugim v '.era oziru. Dolgo časa je potrebovalo, pred no je prišla tudi naša, vedno tako hvalisana in napredna Amerika do spoznanja, da je bi*a v tem vpo gledu še daleč od zadej za evrop skimi državami, kjer je. za delav stvo veliko bolj preskrbljeno, ka kor pa tukaj. Ako je zadela prejšnja leta tukaj kakega delavca nesreča pri de*u, ni imel pri tem nikake zaščite, ali garancije, da bi dobil kako odškodnino od svo jega gospodarja, kr ♦ se jc pri delu ponesrečil. Edino sredstvo za do sego poškodnine so bili advokat je in pa sodišča. Slične tožbe so trajale leta in leta, tako, da je do bi1 konečno glasni del odškodnine le zagovornik poškodovanca. V onih državah, kj«r je s^daj že Delavska poškodninska postava v veljavi, je vsled tega malo boljše ker nimajo razni oderuški advo-atje nič več pravice in moči pri zahtevah poškodnine za kakega delavca. In venaar se te^lelavske odškodninske postave raznih držav zelo razHkujejo ena od druge Ta država ima n. pr. stroge ali dobre tozadevne postave, druga pa nasprotno slabe in še nepopolne Da se pride tem nedostatkom v o-kom, se namerava vseh 33 držav centralizirati, ali združiti v toliko da bodo imele vse jednake od škodninske postave. V ta namen se je vršilo te dri v Chicagn zbo rovanje zastopnikov državnih za varovabiih oddelkov in zastopni kov raznih delodajalcev in družb Na tem zborovanju se jc sprejelo predlogo, da naj se izdela iu odobri za vse drža-e jediiako delavsko odškodninsko postavo; kar je sla bega in pomanjkljivega, naj se opusti, dobro pa pridrži. Navedenega zborovanja se je u deležUo 70 delegatov raznih zava rovalnih družb iz države Illinois Wilsconsin, Indiana, Kansas, O klahoma, Texas in druge. Zastop niki teh delavskih zavarovalnih družb in zvez so reprezentirali $500,000.000 na]oženega kapitala pri raznih podjetjih, ki plačujejo svojim uslužbencem $75,000.000 na leto. Te delavske zavarovalne družbe so izplačale minulo leto v 1,500 slučajih ponesrečb 1,057. 000 dolarjev. Kako je duhovnik poravnal stavko. Miltvauški tednik "The Catholic Citizen" je priobčil letos dne 19. februarja dopis iz Marblehead, Ohio, kako uspešno je ondi te dni katoliški duhovnik, Rev. Sassen poravnal veliko stavko med de lavci ondotnega kamenoloma. Dne 7. febuarja t. 1. so zapustili svoje delo vsi delavci, zaposleni v kamenolomu in apnenicah v Marblehead, O. Število teh stav-karjev je znašalo nad 500. Tri dni kasneje so se jim pridružili iz simpatije še strojniki in železni ški uslužbenci; isti teden je torej stavkal sleherni delavec tega mesteca. Govorilo se je o velikih nameravanih izgredih, kakoršni so bili zadnje čase t v Youngstown, Ohio, ljudstvo se je balo, da bodo v kamenolomu zaposleni italijanski delavci pognali celo mestece v zrak, ker so imeli doma pri sebi dosti dinamita. Da se zabrani kake nerednosti se je takoj prvi dan zapriseglo 20 meščanov iz Marbleheada, ki so opravljali službo šerifov, toliko jih je tudi rodunum. Za časa slavnega rimskega vojskovodje Julij Caesarja je igralo to mesto zanj važno ulo-go, ko je s svojo armado blizu te trdnjave, premagal Galce. Zatem je bilo tO mesto še večkrat oblega sprva samo pol centa, — kasneje pa 1 cent povišane plače, vsled tega so se delavci nejevoljni vrni-i domov. Ker ni bilo delavstvo organizirano, ga ni pri družbi nihče zastopal, kajti sleherni se je bal,, da bo odpuščen, ako bi skušal zagovarjati interese svojih tovarišev. Tako se je prigodilo pred eti nazajf ko je bila v Marblc-lead zadnja stavka. Dru/ba bi se )ila še dalje rada pogajala s stav-tarji, pa ni imela zato primernih posredovalcev. -II Konečno se jc obrnil župan? ifc Marbleheada na Rev. Sassena, župnika tamošnjc katoliške cerkve za pomoč in posredovanje. Rev. Sassen se je sprva temu branil, ter ga niso zato prosile obe stranke ; pri tem je pa le povciarjal, da imajo delavci popolnoma prav in da so povsem opravičeni do svojih zahtev, ali izboljšanja plače. Naslednji dan so se obrnili do imenovanega župnika še zastopniki de-avcev in gospodarji, da bi se doseglo poravnavo. Za napovedani shod se je določilo cerkveno Šolsko dvorano s pogojem, da se iz-jere iz vrste delavccv 3 Italijane' in 3 Slovane kot posredovalce, ter zastopnike gospodarjev; tem de-avccni se je zagotovila imuniteta. ?ri tem posvetovanju se jc doseglo vsled prigovarjanja župnika Saasena^kmalu premirje ali spora zuni. Družba je dovolila delavcem 1 in pol centa povišanje plače na uro. Dalje bode družba dajala delavcem brezplačno rokavice vsak teden, katero so morali do-sedaj plačevati po 25c; po*eg tega jodo dobivali delavci tudi vsak mesec zastonj par gumijevih čevljev, vrednih $5.00. Lastniki tamenoloma so obljubili dalje delti celoletni dobiček med svoje delavec in sicer se je zato določilo 5% priboljška koncem leta. -"Na podlagi teh sklepov se ne stavka v Marblehead, O. poravnala v popolno zadovoljnost, tako, da ao vsi delavci nastopni ponedeljek vrnili na svoja mesta. Po končani in dobljeni stavki so prihajale župniku Sassenu številne čestitke od strani domačih delavcev in trgovcev iz mesta, ker je tako naglo, premišljeno in uspešno poravnal navedeno stavko. Leta 800 po Kr. r. je slavni kralj Frankov Charlemagne(Karol Veli ki) združil svoje cesarstvo v tri dele, —'tedaj je spadal Verodu-liuin k enemu delu tega ozemlja in se je v tem mestu vršila 1. 843 mirovna konferenca. Zatem je prešlo mesto Verdun v nemške roke do znane velike reformacije, vladno upravo Verd,una so imeli v rokah tedanji škofje tega mesta. Leta 1792 so zopet Nemci pričeli, oMegati in bombardirati Ver-tttfnf konečno so po preteku nekaj ur trajajočega bombardiranja slovesno korakali v to mesto. Tedaj j^-francoski revolucijonarna vlada obsodila na smrt nekaj mladih ifefclet iz Verduna, ker so podarile pruskemu kralju šopke cvetlic. Leta 1^70 je padlo mesto Verdun zopet Prusom v roke, a se je kasneje iztrgalo iz nemških rok do današnjega dneva. Morda bodemo že v nekaj tednih čitali usodo Verduna, ali kdo bode zopet za nekaj let 'bodoči njegov gospodar? Verdun. Kdorkoli se zanima za bolj važne dogodke v naši sedanji svetovni vojni, čita zadnje tedne gotovo sleherni dan o obleganju francoske trdnjave Verdun, koje mesto bo postalo v svetovni zgodovini tako imenitno in znano, kakor je že postala znana naša Gorica, domovina nepoza'buega nam preroškega pesnika Simon Gregoriči-ča. Ker je mesto Verdun glavni ključ, ali najbolj važna prehodna točka proti Parizu in proti Londonu, so se korajžni .Nemci s pomočjo Avstrijcev odločili osvojiti si ga, neozirajc se na številne svoje žrtve, ki so že pri tem obleganju padle, ali pa še bodo. Verdun je oddaljen iztočno od Pariza saint*, 174 milj. Dasiravno je mesto Verdun po zatrdilu vojaških izvedencev smatrati najmočnejšim svetovniifttfii^ft njavoin ni pri tem izvzeto, da se bo zamoglo vzdržati in ubraniti velikanskemu navalu sovražnika. Tudi o mestu Antwerpen v Belgiji se je govorilo, da je nepremagljivo, — konečno se je pa moralo udati usodi oblegovalcev, osobito še vsled tega, ker ga je avstrijska artilerija nad vse uspešno obstreljevala. Nemci se kaj radi bahajo s pavovim perjem; to moramo priznavati, ker so Nemci po padcu Antwerpna razbobnali v svet Je samim sebi zmagoslovje, o ižbor-ni avstrijski artileriji so pa pri tem lepo molčali. Jednako slavo bomo morda culi in čitali tudi tedaj, ko bode Verdun padel. Tudi iz postojank blizu Verduna grmijo danes mogočni avstrijski to povi iz znane Škodatove tovarne Da, grmijo in padajo zopet v ime nu, ter v večjo čast Germanov, is krenih zaveznikov naše tužne Avstrije. Mesto Verdun najdemo v zgor do vini že pred 19 stoletji nazaj. Tedaj se je nazivalo to mesto Ve- Poraz Nemcev v Afriki. Dasiravno imajo pohlepni Nemci v sedanji evropski vojni precej sreče, ker so si v zvezi z Avstrijci pridobili veliko sovražnega ozemlja, morajo pa pri tem bilježiti velikanske izgube in poraze v vojni z Angleži v Afriki. Znano je. da je imela Nemčija v Afriki svoje velikanske kolonije, ali ozemlja in sicer: V Kameruuu, Togolandu, dalje v Nemški jugoza-padni Afriki in Nemški iztočni A-friki. Samo nemško ozemlje, ali kolonija v Iztočni Afriki meri 364,-000 kvadratnih milj : Kamerun meri 191,000 kvadr. milj in je naseljen večinoma s črnci, kojih sc ra-čiuia na 2 iii po1 milijona. Skupno oienilje vseh štirih nemških kolonij v Afriki pa znaša približno 900, 000 kvadr. milj. #( , ■ ■ t • ,' Nemčija je tekom let potrošila ij^i milijone in milijone mark, da je te, še divje pokrajine spremenila v kolonije; zidala je ondi šole, železnice, razne tovarne itd. kajti dobro je vedela, da je Južna Afrika bogata dežela na raznih naravnih zakladih: kavčuku, dišečem lesu, dragocenem kamenju itd.; sedaj je pa Nemčija zgubila vse to ozem'je, ker so ji ga pograbili Angleži in Francozi. Nemci niso imeli v svojih kolonijah v Afriki dovolj svojega vojaštva; računalo se ga je n. pr. v Kamerunu samo na 900 regularnih mož in 14,000 mož domače milice. Kakor se iz Londona zadnje dni poroča, so pred kratkem Angleži zajeli celo nemško armado v Kamerunu in so jo pognali v špansko Gvinejo, kjer jih držijo v vojnem ujetništvu. V Kamerunu ni po zatrdilu glavnega angleškega vojnega stana ni enega nemškega vojaka več. Da so doživeli ženici take poraze v Afriki, jc pripisovati izborni vojaški taktiki angleškega generala Sir Horace-Smith-Dorriena, ki je na]ašč v to svrho zapustil svojo službo na francoskem bojišču, ter se je podal v Afriko, da premaga Nemce. Najhujše bitke so sc vršile zadnje 4 mesece v Kamerunu. Tam so se pridružili Agležem in Francozom domačini, ali zamorci, ter skupno i njimi napadli sovražnika. Nemčija je sicer večkrat nameravala poslati nekaj več vojaštva v Afriko, da bi čuva1© nemške kolonije, a v sedanjem kritičnem času ni zamogla tega izvršiti, ker potrebuje bojevnike doma. Dolgo, dolgo časa ne bode zamogla Nemčija preboleti teh velikanskih porazov v Afriki, ter je sploh popolnoma iz-k^učeno, da bi dobila kedaj še svoje nekdanje kolonije nazaj, kajti Angleži ter Franc-zi imajo vse on-dotne domačine na svoji strani, poleg tega pa tudi dovoli mož na razpolago za vsako obrambo. Čuli smo nedavno izjavo nemškega cesarja, da je pripravljen skleniti takoj premirje z Anglijo in Francijo, ako se mu da garancijo, da bode dobi'a Nemčija vse svoje nekdanje kolonije v Afriki nazaj, kar se pa najbrž ne bode zgodilo; tako imajo vsemogočni Nemci v sedanji vojni poleg sreče in uspeha tudi desti smole, — tam daleč v pekoči Afriki. Današnji Belgrad. Ljubljanski Slovenec piše: , Generalni guverner podmaršal grof Salis, čeprav je v sedanjih težkih časih obložen z delom, vendar najde še toliko časa. da gre dopoldne in popoldne na izprehod po Be'gradu, da sc osebno prepriča o družabnem življenju in o redu. Te dni so ga videli, kako se je sprehajal po glavnih ulicah in vso pazljivo opazoval. • Seveda ga mnogi meščani niso poznali; a-li bilo jih je dosti, kateri so ga poznali in pozdravljali. Vsem tem je generalni guverner ljubeznivo odzdravljal. Brez ponosa iu vsled svoje ljubeznivosti iu prijaznosti si lio hitro pridobil simpatije vse- ga belgrajskega prebivalstva. Bel grad se počasi napolnjuje in to tudi « svojo inteligenco; to nam dokazujejo imena tistih u-glednih meščanov, o katerih smo poročali v našem listu, da so se vrnili domov. Ena izmed teh u-gleduih oseb se je izrazila med drugim sledeče: "Po pravici smem reči, da me je ta vzoren red v Belgradu iznenadil, a pred vsem prijazno obnašanje avstro-ogr-skih vojakov iu njihovih oblasti. V vsakem oziru je življenje tukaj mnogo prijetnejše kakor pa v kateremkoli kraju v notranjosti dežele. iles je, da je v Belgradu precej drago, ali tako je tudi drugod — povsod se ljudje pritožujejo vsled draginje. Moreni pa reči, da sem, z ozirom na današnje razmere zadovoljen z načinom življenja v Belgradu. Zadnje dni so se vrnili v Bel-grad med drugimi sledeči: Profesorja Vlada Spasojeviča in Josip Predič in odvetnik M. Josnikovič. Poroča se pa, da pridejo te dni v Belgrad vseučiliški profesor Živo-jin Pprič, predsednik zveze kmečkih zadrug Mika Avramovič in belgrajski trgovec Todor Mrao-vič. G^ede odpiranja trgovin določuje cesarski in kraljevi policijski komisarijat sledeče: Od pravoslavnega novega leta morejo i-meti vsi trgovci s predpisano koncesijo odprte svoje trgovine do 7. ure zvečer. Kavarne, gostilne, delikatesne trgovine in mesarije se morajo, kakor tudi prej, zapirati ob osmi uri zvečer. Restavraciji "Hotel Balkan" in "Grand Hotel" smeta biti odprti do 11. ure zvečer. Trgovine se morajo točno ob določeni uri zapirati, tisti pa, ki se naredbe ne bodo držali, bodo policijsko kaznovani. Zadnji čas so podražile v Belgradu nekatere živežne potrebščine, posebno tiste, katere prinašajo iz okoliških vasi, ker so nekateri špekulanti pokupili od kmetov žv zunaj mesta in potem vse to meščanom zelo drago prodajali. Da se vse to prepreči, je zapovc-dala policija, da smejo kmetice prodajati le na trgih. Uspeh te prepovedi se je takoj pokazal, kajti zadnje dni je na trgih vsega dovolj in se more kupiti znatno cenejše marsikaj kakor pa do-sedaj. Človek z dvemi srci. Za časa prebiranja v Segedinu na Ogrskem se .ic zdravniško dognalo, da ima 12 letni Oskar Bo-ekovies dvoje src, na desni in levi po eno, ki bijeta čisto normalno. Velika in močna francoska utrdba na severni strani Verduna porušena vsled uspešnega bombardiranja težke nemške artile-rije, ' Predstoječa slika nam predstavlja tudi mogočno francosko trdnjavo Verdun obdano z raznimi fort i. S pušico zaznamovani kraji so že v nemških rokah; kolobarji ok61i Verduna pa značijo utrjeno ozemlje. Razdalja od enega kroga do druzega znaša 1 miljo. * l'hoto by American l'rvss Association. \ K« S. K« Sjlm j Ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD? JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 31. decembra 1915. skupna izplačana podpora S1422.576.4S. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Sehneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.* Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, BI. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis Pooblaščenec: Martin Muhič* box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111. . NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovseic, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorieh, 2027 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise* društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111 Od dr sv. Srca Jezusovega 54/ Chisholm, Minn., 19026 Volkar i n« , . v, Ain^, qq imrn 16 febr 1916 volkar ne bodo vpostevani. Nekaj članov (ic) ima potne liste, ali so odda- V 1 »| JofdrT:Lrare 68, Irwin, Pa., 8153 Zornik Franc 27 OOOoJdoTw d5uštva' ^udiod teh se zahteva, da store svojo Jednota T^^iTpov5e lvan 39>1000'^^ttS* »jsr* v me8t0'2akaj bi ' J?:išr-™*** p"12101 —» Od dr sv,' Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 20610 Campa Ivan 19, 1000.1 ^ * ^ I Avsztr* c"" 20,31 t&SrZ ^»3-isarfir tzz ' oTdr.4sve Alo zS 83, Fleming, Kans., 7915 Semenišek Martin ^Vtl^ T Tf* 35, 1000. - 13894 Lebar Ivan 39,1000. 21. febr. 1916. so bila nekateri poročila nlrl^Z^ P -m Ti' T ^ le\° j k v^-ftix.84'Tri—n'Mich-«-h bodo nepopo1- Jflk Od dr'?.' IlojSa 95Brou*ton, Pa., 5906 Vehar Jakob 18, wYk'j * ^ ** * °dp0Šljej° U P°r°Hla 1000. — 18404 Lesnak Peter 27, 1000. — 9847 Abrara Josip 27, 1000. Je nekaj članovfiel uri K <5 K" T l,;„„ , - • • • ,. —9851 Ahlin Jurij 29,1000. — 1269 Kraus Vincenc 33| 1000. — 19374 ua društvenih sejafa kažeio svnin 'i I m kl Vožnaj Sten. 36, 1000. - 17977 FMte Pavel 37, 1000 24. febr. 1916 pravlja ^SuSS^^r^??t w ' raZ" d, sv. Roka 132, Frontenac, Kana., 18880 Braznik Miha 37,1 U«. d^aT Sini ^inll URADNO NAZNANILO. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. NOVO DRUŠTVO SPREJETO. Dr. sv. Štefana št. 159, Delagua, Colo,, 21167 Simčič Anton 18, 500. — HI 168 Tomšič Miha 19, 500. — 21169 Slavec Štefan 22, 500. • 21170 Tomšič Anton 24, 500. — 21171 Scnico Avgust 24, 500 — 21172 M i'avee Andrej 24. 1000. — 21173 Žele Anton 26, 500. — 21174 Tom šič .losip 27. 500. — 21175 Kresčvlč Anton 27, 500. — 21176 Valenčič Anton 28, 500. — 21177 Groznik Anton 28, 500. — 21178 Pudlik Franc IU). 1000. — 21179 Simčič Josip 31, 500. — 21180 Tomšič Anton 31, -,00. _ 21181 Valenčič Anton 33, 1000. — 21182 Fatur Ivan 34, 500. — 21183 Pavlovec Ivan 35, 500. — 21184 Senico Karol 36, 500. • 21185 Udovič Anton 37, 1000. —21186 Krulc Josip 37, 500. — 21187 Fatur Anton 37, 500. —21188 Senico Santo 38, 500. — 21189 Simčič Anton 38, 500. — 21190 Dolščak Anton 39, 500. — 21191 Kristan i van 40. 500. — 21192 Osona Franc 45, 250. — Sprejeti 2. marca 1916. K dr sv PRISTOPILI ČLANI. Jožefa 12, Forest City, Pa., 21438 Dobeš Ivan ml. 16, 1000. spr. 13. febr. 1!)16. K dr. Jezus D. Pastir 41), Pittsburgh, Pa., 21439 Korenič Franc ]!l, KiOO. _ 21440 Jardaš Ivan 32, 1000. spr. 20. febr. 1916. K dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 21441 Stukcl Stefan 38, 10(]0. — 21442 Rozman Josip 23, 1000. spr. 27. jan. 1916. K dr. sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 21443 Čuk Franc 27, 500. spr. 20. febr. 11)16. K dr. Marije sv. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., 21445 Busauič Martin 26, 1000. spr. 28. febr. 1916. K dr. sv. (Mr. in Metoda 135, Gilbert, Minn., 21444 Košmerlj Anton Si, 500. spr. 18. febr.-11)16. PRISTOPILE ČLANICE. K dr. sv. Aue 139, La Salle, II., 7612 Kastello Josipina, 29, $560, spr. 30. jan 1916. K dr. Mar. Pomagaj 147, Rankin, Pa., 7623 Osoja Eva 22, 1000. spr. 20. febr. 1916. K dr. sv. Ane 150, Cleveland, Ohio, 7324 Baric Mary 16, 500. — 7625 Papež Antonija 42, 500. spr. 20. febr. 1916. Iv dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn., 76 13 Žurga Marija, 21, $1000 _ 7614 Elič rtozalija, 24, $1000 — 7615 Champa Mary, 25, $1000 _ 7616 Geršie Pavlina, 27, $'1000 — 7617 Mlakar Marija, 28, *500 — 7618 Sterk Katarina, 35, $500 — 7619 Prijatelj Marija, 38, $1000 — 7620 Knaus Marija, 39, $500, spr. 6. febr. 1916. K dr. Kraljica Majnika 157, Sheboygan, Wis., 7621 Golob Jožefa, 19, $500 — Kline Pavlina, 31, $500, spr. 18. febr. 1916. PRESTOPILI ČLANI. Od d dr. sv. Ane 105, New York, N. Y., k dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, X. Y., 2997 Erhatič Uršula, 18, $500, 12. febr. 1916. Od d r. sv. A nt. Pad. 137, Aurora, Minn., k dr. sv. Ane 105, New York, X. Y., 4642 Arko Elizabeta, 31, $1000, 13. febr. 1916. Od dr. sv. Valentina 145, Beavers Falls, Pa., Jt dr. Srca Jezusovega 70,. St. Louis, Mo., 5906 Lovše Marija, 22, $1000, 16. febr. 1916. SUSPENDOVANI ČLANI. Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 10127 Otrin Frank 19, 1000, 13. febr. 1916. Od dr. sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 19917 Kralj Josip 29, 500, 20. febr. 1916. na duh. 250, 133. febr. 1916 SUSPENDOVANE ČLANICE. Od dr. Vit. sv, Jurija 3, Joliet, 111., 2320 Hrebec Bara 26, 5000, 20. febr. 1916. Od dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 59442 Mrzlikar Frančiška 25, 1000, 14. febr. 1916. A(iKaM i, i ... — J "v isiuii r»e uu uoucni odbor kaznoval po pravilih K. S. K. J. Zadnji čas je, da se odstranijo iz katoliške Jednote taki člani, ki svoje verske dolžnosti zanemarjajo. Ako se to zgodi, potem bo tem več sloge pri društvenih sejah. fn J?°"C,n0 VŠe brate tajnike in sestre ^jnice K. S. K. J., da to poročilo od duh, vodje javno prečitate na Vaši prvi seji. Da bo Zta^^T^a^^f^ bolj jasenjim Od d, Barbare 68, Irwin Pa., 5212 Povšc Helena 29, 1000, KSStM jan. 1916 Od dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 6305 Omahen Ana 37, 500. 24. febr. 1916. Od dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 5624 Žerka Franca 17, 1000. 24. febr. 1916. Od dr. sv. Alojzija 95, Broughtou, Pa., 3144 Ahlin Marija 26 1000, — 885 Kraus Matilda 28, 500. 24. febr. 1916. Od dr. Mar. Mil. Polna 114, Steelton, Pa., 7420 Vukšinič Katarina 24, 1000. 24. febr. 1916. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI, Želim vsem bratom in sestram K. S. K. J. obilo blagoslova: __• Rev. Jakob Černe. Velikonočna spoved. Sveta mati Katoliška Cerkev nam v imenu Kristusovem vsako leto v postnem času zapoveduje: Spovej se svojih grehov! Naša telesna mati, ki je skrbela K dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 17592 Pcčarič Ivan 24, ne samo za naše telo, ampak tudi 1000, 15. febr. 1916. za našo dufco, nas je v postnem K dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 3654 Valkovijak času vsako leto opominjevala: Sin Vladislav 28, 500, 6. febr. 1916. pojdi k spovedi! K dr. sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 21076 Kordeš Franc 21, 500, Naša skupna mati — K. S. K. J. !. febr. 1916. nam pa v postnem času kliče K dr. sv. Jurija 64, Etna, Pa., 17083 Vranic Filip 25, 1000, 14.1 Dragi član! Ker si ti ud s.vetc Ka- febr. 1916. L, toliške Cerkve, ker spoštuješ nau- K dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa, 20731 Omahen Ivan ke svoje telesne matere, ker si pri 40, 1000. 29. febr. 1916. pristopu v našo Jednoto obljubil, K dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 18446 Tuškan Vid 2S, da ostati zvest naukom sve- 1000, 13. febr. 1916. te Cerkve, zatorej kot mož — be- K dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 20709 Ivančan Anton 29, seda opravi svojo versk00 r%rV fTi ^^^'.^of7 Ter°PS1C Aua 36'|vse pobira, nič ne izbira: mlade in ,00. - 5535 Cestnut Ana 39 500. 13. febr 1916. stare, revne in bogate. Pa pravijo lnnnK10dr;f- 103' Milwaukee, Wise., 5962 Ccrar Marija 3».L svoji lahkomiselnosti: Bo že čas 1000, 13. febr. 1916 čas prišel! Povej, kdaj bo prišel ta ODSTOPILI ČLANI. čas? Odprta noč in dan so groba Od dr. sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mout., 20374 Sašek vrata — Al' dneva ne pove nobe-Josip 24, 500. 21. febr. 1916. na pratka! Od dr. sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 19524 Pleško Ivan 18, K spovedi ne marajo iti bojaz-1000, 12. febr. 1916. Njivi napol-možjcj-ki so v srcu si- Od dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 11477 Metelko ccr katoliškega mišljenja, ali na Josip 26, 500. 26. febr. 1916. Uuliaj raje potegnejo z onimi, ki ODSTOPILE ČLANICE. 80 ?opcr vero in cerkcv» ker ni" majo v sebi nobenega moštva, 110- Od dr sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 110 Gregorčič Karolina 22, 500, bene odločnosti in zavesti, zato se 21. febr. 1916. bojijo češi 4'Kaj bo pa ta ali ta Od dr. sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 4403 Ivančič Kristina IS, rekel, če izve, da sem bil pri spo-500, 22. febr. 1916. ' vedi?" In ta nespametni strah od- Od dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 5344 Metelko ganja take bojazljive katoličane Marija 25, 500. 26 febr. 1916. |0(I prejemanja svetih zakramen- tov. K spovedi ne marajo itHudi taki, ki se nočejo grehu odpovedati in se ne marajo poboljšati. Vsi ti ljudje, ki ne hodijo k spovedi, imajo svoje posebne izgovore zato. Največkrat se izgovarjajo Pri dr. Jezus D. Pastir ^Pittsb^rgh, Pa., 2787 Milek Barbara 18 te,n >da Jim ni trebf> ^ nis? nič 37, zvišala 25. febr. 1916 hudega storili, nič ukradli, me po- Pri dr. Kraljica Majnika 157, Sheboygan, Wise., 7532 Jagorič ž&ali> nobenega ubili Stari, praz- Franca 43, zvi. $250 na $500 m m 8,ncsni lz^ovon! lzemi v ro* JO ATP 7AT AR crl tainik IC S K T ke maŠ11° klli1Ž,C0 111 ben na Pri* JOSIP ZALAR, gL tajnik K. S. K. J. | mcr ^^ vpra5anja iu izprašaj si svojo vest: 1.) Kolikokrat nisi bil po lastni krivdi ob nedeljah pri sveti maši? IZLOČENI ČLAN. Od dr. sv. Jožefa 583 Haser, Pa., 20008 Smrekar Ivan 26, iOOO. 24. febr. 1916. ČLANICE ZVIŠALE ZAVAROVALNINO. Pri dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 983 Kastelic Frančiška 44, zvi. $500 na $1000, 5. febr. 1916. IZ URADA DUHOVNEGA VODJE K. S. K. J. Pozdravljeni bratje in sestre v Jezusu Kristusu! Sveta KATOLIŠKA CERKEV nam zapoveduje, da se spovemo I 2) Kolikokrat si v petkih jedel vsaj enkrat na leto in da prejmemo ob velikonočnem času sv. Rešnje meso? Telo. Velikonočni čas traja od pepelnične srede do praznika sv. Tro- 3) Ali si imel navado vsak dan jice. Ker je naša Jednota katoliška,, zato ona zahteva od vseh svojih kaj moliti? c'auov in članic, da vestno opravijo svoje verske dolžnosti. 4) Ali imaš navado vsak dan Pravi verski duh katerekoliga društva se pokaže v tem, da vsi preklinjati? .člani (ice) društva pristopijo korporativno k mizi Gospodovi. Zato- 5) Ali si pijančeval in premalo rej opozarjam vsa društva K. S. K. J. nato. Tudi čast Vašega druš- skrbel ra svojo družino ? tva zahteva isto. 6) Ali si bral in plačeval take V naselbinah, kjer so slov. župnije naj odborniki društva urede časopise, ki pišejo bogokletno in vse potrebno z domačim g. župnikom. širijo brezverstvo? (To je velik V naselbinah, kjer nimajo slovenskega gospoda, naj odbor druš- greh. Greh ima človek, ki krade, tva preskrbi slov. spovednika. SU)V. gospodje bližnjih naselbin se a greh ima tudi oni, ki pomaga bodo temu radi odzvali. V slučaju, da si društvo samo ne more pre- krasti ali ki sodeluje pri tatvini, skrbeti spovednika, naj se dotično društvo takoj obrne na dnh. vodjo. Tako imajo greli ne samo oni, ki Vsi izgovori po preteku velikonočnega časa, da nismo imeli prilike, pišejo bogokletno, ampak tudi 0- ni, ki plačujejo tako pisarjenje. Če bi plačevalcev-naročnikov ne bilo, bi tudi brezbožni listi ne izhajali) 7) Ali si lagal? Komu kradel dobro ime? Komu škodoval ali ga ob delo pripravil? 8) Ali si koga pohujšal s hudobnim ali nespodobnim govorjenjem: nedolžne otroke? Dobre katoličane odganjal od cerkve s tem, da si zasmehoval vero, ali lagal o duhovnikih ? 9) Grehi zoper 6. božjo zapoved: Misli, želje, besede, dejanja — KOLIKOKRAT? 10) Ali se brigaš za povrnitev starih dolgov? 11) Ali si koga prevaril? — ZA KOLIKO? 12) Ali živiš s kom v sovraštvu in ga kolneš in mu slabo želiš? Takih in še mno^o drugih podobnih vprašanj lahko vsakdo najde v mašni knjigi. Ta vprašanja so ogledalo. V to ogledalo sc dobro poglej, predno greš k spovedi in spovedniku nesi v spoveduico kot namestniku božjemu pravo in natančno sliko svoje duše. Kdor gre k spovedi dobro pripravljen, to se pravi: Kdor sam pri spovedi nasteje vse grehe, ki jih je storil in sam tudi pove število, kolikokrat je ta ali oni greh storil, tak bo spoved hitro opravil in s tem prihrani čas samemu sebi iu tudi drugim, ki za njim čakajo na spoved. Zatorej pripravite se dobro iu ne tratite časa s tem, da je spovednik zaradi vase slabe priprave primoran iz vas ven vleči." Rojak — katoličan! Spoved je račun z Bogom. Kadar ta račun polagaš, položi čisti račun, ker vsevednemu Bogu se ne moreš skriti in Njemu ne moreš lagati. Kdor polaga pri spovedi lažnjiv račun: kdor pri spovedi vedoma zamolči kak večji greh, tak nesrečnež je sebi največji sovražnik, ker z nevredno prejetim zakramentom si poleg drugih grehov nakoplje še nov velik greh na svojo dušo: božji rop. Rojak — katoličan! Spoved je božja ustanova. Kristus je jekel apostolom in _ njih naslednikom: "Komur boste grehe odpustili, so jim odpuščeni.—" Zatorej se ne brigaj, kaj bo kdo rekel, če greš k spovedi. Ti poslušaj glas božji; glas Kristusov, poslušaj glas svoje matere, poslušaj glas svoje vesti — ne poslušaj pa hudobnih odpadnikov. Zapomni si, da^noben katoličan še ni postal odpadnik na smrtni postelji, marsikateri odpadnik pa je že klical duhovnika k sebi, ko je ležal na smrtni postelji. Rojak — katoličan! Vprašam te, kako, želiš ti umreti? Ali hočeš umreti kot katoličan, spravljen z Bogom? Ali se hočeš nespo-korjen v neštevilnih smrtnih grehih ločiti s sveta in tak stopiti pred neskončno pravičnega Boga, ki dobro plačuje in hudo kaznuje? ( e hočeš v milosti božji in v miru živeti in živeti v prijateljstvu z Bogom: pojdi k S]>ovedi, opravi dobro spoved in obžaluj svoje grehe ; vsaka tvoja spoved pa naj bo tako skrbno opravljena, kakor da bi bila zadnja v tvojem življenju, ker eni spoved bo gotovo tvoja zadnja spoved. Vsako spoved tako dobro opravi, da boš po spovedi potolažen in vesel v zavesti, da ču-ješ besede: Pojdi v miru, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi! Duhovnik. ud unjestra. Tiha, avgustova noč. — Globoko pod nami šeneče Dniester in se izgublja liki širok, srebrn pas v daljini. Bukov gozd na levi spi ti-ho spanje in le semter-tja se zgane listje in zašumi kot v težkem snu. Na desni se pa razprostira širna ravan, ki je pač ne preseže človeško oko. Sto zvezdie je nasejal Vsemogočni nocoj na sinje nebo, med katerimi plava mogočno svojo pot bleda luna. Vse je mirno, niti najmanjšega šuma ni čuti nikjer, le zdaj pa zdaj se oglasi iz vasi onstran srebrnočiste reke neprijetni pasji glas. O kako je lepa ukrajinska noč! Kakor da je vtaknil Mart v nožnice svoj krvavi meč, tako mirno so nam potekali dnevi Rusi so so bili zakopali onostran, a mi to-stran Dnjestra in skoro cel dan ni bilo čuti strela. In res je moštvo počivalo i.i spalo ter snažiJo svoje obleke. Drugače je bilo seveda zvečer. Noč ima svojo moč, in kdo lii ji zaupal. Preskrbeli smo se s strelivom in se splazili prav nad lihi Dnjester ter postavili poljske straže. Nocoj sem imel tri može: malo sicer, a bili so kranjski fantje, ki se smejejo in šalijo v najhujšem bojnem metežu. Deset korakov pred nami je stal Vineenc z nasajenim bajonetom pri košatem grmu in zrl kot sokol čez reko. Od zahoda je vel topel vetrič in meni so uhajale misli na dom. O kako lepa in bolesti polna je misel na kočo v poljani. V gozdu na levi zašumi listje. "Stoj!" se oglasi straža. Mir. — "Kdo je tu," ponovi Vincenc in pripravi puško za 3trel. "Jaz!" se odzove neznanec slovenski. "Kdo, jaz* Ponoči je vsak jaz, hudič neumni! Kdo si?" "Ordonanc." "Pet korakov naprej na rob gozda!" veleva strogo moj Vincenc. Postava v gozdu stopi naprej. "Stoj." Neznanec obstoji. "Vojni klic?" vpraša Vincenc bolj tiho. "Puška," odgovori vojak in vpraša zame. "Tu sem," se oglasim in stopim preden j. "Kakšne novice?" "Gospod koprol, pokorno javljam, gospod stotnik naroča najstrožjo pozornost, ker delajo Rusi levo od nas splave kot mu je naznanjeno telefonično. Vsak sumljiv pojav naznanite takoj stotniji!" Pozdravil je in odšel. "Ste slišali?" sem vprašal svoje tri fante. "Smo." Drugega jim nisem naročal, saj so pač predobro poznali oni mene in jaz nje. Vincenc je stal kot izklesan in zrl nepremično čez reko, a meni je ušla misel na mater. O kako težko je pretrgati spone dolžnosti in misliti na mater tam daleč, daleč v koči na poljani. S težavo sem se otresel misli na dom in napravil nekaj korakov ter postavil drugega moža za stražo. "Lahko ležeš, Vincec," sem dejal. "Nisem prav nič zaspan, koprol! In nevarno je!" "Le lezi, le! Saj moram poleg straže euti itak jaz celo noč." Pa ni legel. Stal je vedno poleg mene in se ozrl zdajpazdaj čez tiho reko. Noč je potekala mirno. Tu in tam je švignila proti tiebu svetilna raketa in razsvetlila za nekaj hipov okolico. Vse mirno, niti ena postava se ne zgane v mesečini, le streli so začeli padati polago ma z one strani reke. Visoko so žvižgale krogle nad nami in letele Bog ve kam nazaj. Rusi so streljali takrat zlasti ponoč.' skoro izključno z dum-dum-patroni, ki se prav lahko spoznajo po dvakratni eksploziji. "Plinkplink, plink-plink" je udarjalo ob bukovo vejevje in listje. Levo od nas so otvorili naenkrat peklenski />genj. "Ta-ta-ta-ta-ta- tatata" se je oglasila naša strojnica in ruska ji je odgovarjala v mala višjem tonu: "Tr-tr-trtrtrtrtrtrtrtr." Vmes so pa reg-ljale puške in salve i Drrr, drrrr drrrr —. Vincenc je napel uše- sa, iztegnil vrat in nepremično zrl v noč, njegova desnica se je pa o klenila puške. "Rusi napadajo, koprol!" "Mogoče; ali pa streljajo tja v en dan, kar se zgodi ponoči sto-in stokrat." In res je ponehalo peklensko streljanje v dobrih desetih minutah in potem je zavladal spet mir, le rakete so razsvetljevale in motile pogosteje nočno tmino. n. Straža je stala kot izklesana na svojem mestu in zrla eez reko. Mislil sem izmed sto stvari na svojega Vincenca,, ki sem ga izmed vseh fantov najraje imel. Bil je to mlad dečko, doma tam nekje z moravških hribov, pravcati Gorjanec, ki je govoril tudi v neposredni bližini sovražnika tako glasno, da mu je že marsikateri podčastnik prikopal zaušnico za to. A jaz sem ga imel grozno rad, ker bil zvest v službi do smrti, v boju srčen nad vse in sploh za vsako rabo. Jesti je moral imeti pač malo več kot drugi, kar sem mu pa tudi izlahka preskrbel. Če sem šel jaz na patruljo, je bil Vincenc pri meni vedno, kakor tudi na poljski straži. Ni čudo, da sv-i se imela rada kot brata. Stražnik pred nama se je zganil. "Kaj je?" "Ali slišite, korporal?" Posluhnil sem in zadržal za hip sapo, a pri najboljši volji nisem mogel slišati ničesar. "Plusk, plusk, plusk! se sliši iz Dnjestra kot udarci vesel j," odgovori straža. In res je bilo slišati vedno pogosteje: "Plusk, plusk, plusk, plusk." "Jaz stopim k vodi, koprol, pa bom videl, kaj je," se oglasi Vincenc in že se je plaril s puško v roki po bregu navzdol in se vrnil v dobrih desetih minutah. "Kaj si videl?" "Nič ni, koprol! Le ribe se premetavajo; odtod pljuskanje." Mesec je prevozil že veliko pot po bliščečem obzorju in šlo je že na polnoč. Naenkrat se oglasi iz vasi neznansko svinj s. ko cvilenje: Rusi so klali prašiča. "Dobro misel jim je padla v glavo," se oglasi Vincenc. "Ni napačna svinjska pečenka v fronti, ne!" "Le počakajte, da pride prilika in tudi mi se bomo gostili z mastinom!" In res nam je privlekel čez nekaj dni z nekim Hrvatom Nikolo rejeno ščene, ki je teknilo vsem izvrstno. Cviljenje je ponehalo in noč nam je potekala hitro dalje. Spet je prišel na vrsto Vincenc za stražo. "Pa pazi, Vincenc, jutranje ure so nevarnejše." "Ne bojte se, koprol!" in nje gove oči so se zapičiie v noč. Ni stal pet minut in že me pokliče s pritajenim glasom: "Koprol!" "Kaj je?" "Ali vidite?" me vpraša in pokaže s prstom na reko. Vprem oči in gledam. "Ničesar ne vidim." "Tisto-le črno na vodi?" "Kje?" "Poglejte naravnost čez moj prst!" In res zapazim nekako sredi reke črn predmet. "To bo bruno," pravim. "Ne vem, koprol! Bruno bi plavalo naravnost naprej, a to gre proti našemu bregu." "Torej je Rus?" "Najbrže, a razločiti se še ne." "Če je Rus, poslušaj! Če ima puško, streljaj, če ne, ga ujamemo." "Dobro!" Oba sva zrla v polmesečno noč, kajti nad reko se je začela dvigati polagoma megla. Postava plava bližje in blizic in že razločiva rusko čepico in posamezne sunke z fokami v vodo. "Puško ima na hrbtu!" vzklikne Vincenc in se pripravi za strel. In res razločim v mesečini tisti značilni ruski bajonet, ki je segal Rusu čez glavo. "Pomeri in streljaj!" Vincenc nasloni puško k licu, pomeri, napne — pok! "Ma-a-a-tka!" zakliče Rus, izgine pod vodo, se še parkrat sunkoma požene na površje in —: Potem pa vse tiho je bilo "Ta ne bo plaval več," pripom ni Vincenc in straži mimo naprej kot da se ni pripetilo prav nič. Meni pa šumi še danes po uše sih tisti žalostni, bolestni Rusov vzklik: "Ma-a-atka!" Srce se mi stisne bolesti ob misli najn. Moral je biti še mlad in ko ga je zadela krogla je vzkliknil tako bolestni polno: "Ma-a-a-tka!" Človek je kot mi, zato se mi smili že zdaj kot v onem trenutku, ko ga je zagrnilo valovje sisbrnega Dnjestra. Pravijo, da človeku v boju srce okameni, pa ni res, le otrpne mu spričo toliko mrtvih in težko ranjenih, a po boju se joka za padlimi tovariši kot tudi za sovražniki, ki so ljudje kot mi in ki vrše voljo in povelje svojih višjih kot mi. Če bi se človek ravnal po svojem srcu, bi si v boju podal s sovražnikom roko in ga v pomilovanju poljubil na izmučeno lice. A poleg srca ima človek tudi pamet, ki mu je vsikdar najboljša voditeljica, zato se bije včasih kot zver in pozabi trenutno na vse. vse, in ne ve, da ima mehko srce v prsih. A po boju se mu oglasi srce in človek bi jokal, jokal — — Kakor tančica je ovila megla šepetajočo reko in zvezde so začenjale ugaševati. Tudi luna se je bližala zatonu. Vineenc je stal in pazil. Levo od nas je počila včasi mina ali pa je bilo čuti eksplodiran je ročnih granat. Tudi streljanje se je pogostilo, čemur pa ni bilo pripisovati nobene važnosti. V meglenih urah je bilo pač vedno tako. Mi smo se bali nenadnega napada od ruske, a sovražnik od naše strani, zato so poljske straže streljale v takih slučajih vedno živahneje — tja v en dan seveda. Megla se je začela dvigati, bližal se je dan. "Še pol ure, pa gremo s straže," pravim Vincencu. "Do trdega dne ostanem danes, potem pa gremo. Premagoval me je spanec in tudi hladilo me je, zato sem hodil semtertja in mislil na dijaška leta, ko sem ležal do tričetrt na sedem v mehki postelji, dokler mi ni prinesla gospodinja kave. In še tisto sem spil v postelji, pokadil cigareto ter še zadremal četrt ure. Tempora mutantur: Časi se izpre-minjajo! Naredil se je dan. "Koprol," se oglasi Vincenc. "No?" "Glejte, na onem bregu pere neka ženska perilo." In res! Moral sem se smejati. Tu mi, tam Rusi, a vmes ti pere ženska perilo. Hitro pokličeva še tovariša in smejali smo se vsi trije. "Ali streljani?" vpraša Vincenc. "Lahko je preoblečen Rus, ki bi rad izvohal postojanko naše stra- V _ I « ze. "Vsekakor imaš prav! Civilistov nimamo v naši bojni črti nič, Rus jih tudi ne rabi. To je predrznost, H naj jo plača, ali je Rus, ali ne." In Vincenc nameri. Pok! "Jej, jej, jej!" se začne dreti j ženska v pravem ženskem gl&su in se zvrne ter vpije na vse poma-ganje in svetce. Vidno jo je zadel Vincenc v nogo. Hitro pobere perilo in se vleče med groznim vpitjem med vrtove po vseh štirih. "Ej, zlodej te vzemi, kako ti pa rjove in kriči," pravi Vincenc. "Saj jo mora slišati cela gališka fronta! Tri babe med naš polk, pa nam pokvarijo ves okus in pogum pred bajonetnim napadom." Sli smo in še daleč za sabo smo slišali njeno vpitje. Naznanil sem dogodek poveljniku stotnije, ki se je prav iz srca smejal in dejal: "Ja, Janez je Janez in ostane vedno Janez." Krog devetih je dobil gospod stotnik telefonično naznanilo, da je prinesel Dnjester k mostu mrtvega Rusa. Skoro gotovo je bil to tisti, ki ga je ustrelil moj Vincenc in ki je tako bolestno zaječal "Ma-d-a-tka," izginil pod .vodo, se še parkrat sunkoma pognal na površje, potem pa utihnil in valovje ga je neslo proti jugu. Pozor rojaki in rojakinje! ________ ( V znanem slovenskem 'ROTAL' kino-gledališču na 1820 W. 22 St., Chicago, se bo videlo te dni zelo redko sliko, ki bo vsakoga gotovo zanimala in sicer bode ta slika Kristusovo trpljenje. Predstavljala se bo v nedeljo dne 19. marca v sedmih dejanjih ter v krasno barvnih slikah. O tej sliki nam ni potrebno posebej razlagati, ker je že vsakemu dobro znana. IJ-pamo torej, da si bode to zgodovinsko znano sliko naše slovensko občinstvo v obitaem številu ogledalo, osobito ker je vstopnina zelo nizka. Vtopnina znaša za popoldne za otroke 5c, za odrastle 10c. Zvečer za v*? enako po 10c vsak sedež. NA PRODAJ. ČITAJTE IN ŠIRITE GLASI LO K. S. K. JEDNOTE! Frank Petkovšek 790 Market »treat WAUKEOAK, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodBlfc Orali Poiilja denarje v staro domovino lm i pravlja notarske posle. Be toplo priporoSa Bloreasen v Wa« kegan in okolieA. Zadnji dve parceli po 20 akrov zemlje ktere so oddaljene samo dve milji od dobrega trgovskega mesta Hilliard, Florida, kjer so dve železnice, dober trg in najboljša zemlja za sladkorni trs, krompir, koruzo in vrtne pridelke, vsakovrstno sočivje, posebno pa za "Pecan" orehe oddaljeno samo 19 milj od dobro znanega mesta Jacksonville. Tukaj ni mrzlice, povodnji in podnebje je tu milo. Oglasite se, ali pišite na : Joseph Lepša, 108 So. La Salle St. Room 810. Chicago, 111. Da nam bode mogoče neko zapuščino urediti, moramo prodati 270 akrov zemlje, to je: ena farma 160 akrov, in druga 110 akrov ena zraven druge, s poslopji vred. Ena je na polovico že obdelana, ostanek zemljišča je pašnik in ho-sta. Samo 4 milje od okrajnega sedeža Brookhaven, Mississippi. Prodali bodemo isto po zelo nizki ceni. Tukaj ni mrzlice in ne povodnji in zemlja je najboljša za vsakovrstne pridelke. Oglasite se, ali pišite na: Joseph Lepša, Room 810. 108 So La Salle St. Chicago, ni. Jaz imam veliko dobrih in obdelanih kmetij v sredini države Michigan. Imam tudi dosti še neobdelane zemlje po nizkih cenah, imam tudi nekoliko obdelanih kmetij za zamenjavo za posestva v mestu Chicago. Oglasite se pri, ali pišite na : Joseph Lepša, 108. So La Salle St. Room 810 Chicago, ni. Moram prodati za vsako ceno 480 akrov dobre in rodovitne zemlje v državi Michigan, v dobro naseljeni Slovanski naselbini. T-sto moram prodati zavoljo smrti lastnika. Zemlja se lahko razdeli li na parcele po 80 akrov. Oglasite se, ali pišite na: Joseph Lepša, Room 810. — 108 So. La Salle St. Chicago, 111. Na prodaj: Po zelo nizki ceni lie najboljša zemlja v Zgornjem Wisconsinu blizu mest. železnic, in dobrih trgov; izplačila zelo ugodna. Oglasite se ali pišite na: Jo-' seph Lepša, 108. So. La Salle St. Room 810. Chicago, 111. Za natančna poiasnila pri prodaji vseh gori navedenih zemljišč se lahko obrnete tudi na našega slovenskega zastopnika: Martin Launch. 1900. W. 22. Place, Chi cago, 111. Pravijo, da je ljubezen običajno slepa, vendar ima pa tako dobre oči, da lahko že v daljavi vidi mogočni dolar. • • • i . v Beseda "če," podira tudi najbolj jasne in umi j i ve dokaze pri govoricah. • • • Skopuhi gledajo celo pri svojih laseh in bradi, ker se jim zdi škoda za denar, katerega bi plačali brivcu. TEL.: CANAL 6027. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY ista W. 2 2nd St.. Chicago. Ill Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko* ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporo čati otrokom refencem. Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila se toplo priporočam: G HILL. •lorentko-hrraUki mlaka! MARIJA SLUCA 1828 W. 22nd SI Chicago, lil. Telephone Canal 4739 izkuiena in z držav nim dovoljenjem potrjena BABICA ■e uljadne priporoča tla venskim in hrradkim ženam. United Undertaking Co. POCREBN1KI Podjetje, s katerim so v svesA tudi Slovenci. Na vogalu Union & D. St., Pueblo, Colo. Be priporoča Sloveneeai m blagohotno naklonjen oat. 8.17.10 t* CAS ft edini slovenski mesečnik, kteri izhaja ss===^ na 36 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo en dolar —Posamezne Številke 25c. Naslov: "Čas", 2711 S. Mllftrd Av.v Chicago, III. Stavbinsko in posojilno društvo 'SLOVENSKI DOM' Chicago, HI. Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po-sojuje denar na ppsestva in na delnice tega društva. J Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev.. Rojaki! Poslužite se tega izbor-nega načina pri hranjevan ju! Rojaki izven Chicaga! — Pišite za pojasnila! Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St. Frank Banich, blagajnik. CENJ. ČLANI IN ČLANICE TER ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglašujejo v našem listu! XVXWXV^ zaboj najboljše pive "OLD LAGER" katero izdeluje Citizens Brewing Co., \ v Joliet, 111. \ North Collins Street. g Both Phones: 272. POZOR! Kadar se nahajale v gostilni, zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, in to 3 pristne pijače, BO a. Hormatove: Importirani Brinjevec, Slivovec, Tro-2 Zdravilne. pinovec, Grenko Vino in Kranjski Srenčec. Moja tvrdka je prva i edina samostojna, ki importira žgane pijač« in zelišča naravnost iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite si, da je A. Eorwatovo Grenko Vino napravljeno iz najboljšega californijskega rndečega vina in iz na jedra ve,iS Lh zelišč ter nadkriljnje vse druge pijače te vrste za Člove&ko zdravje. Ravno tako Kranjski Grenoee. Posebno ako pijete slabo žganje, ne bo nikdar ikedovaie, če denete polovico tega grenčeca vmes. A. Horwat, 1827 W. 22. St., Chicago, III. še: nikdar niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej te ugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčene. Sedaj Vam pošljem K 100 samo za $13.95 Tudi izdelujem vsakovrstne pravo vel javne listine in izvršujem vse, v notarske stroko spadajoče zadeve za SMnutene države in staro domovino. Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, £11. Z $1.00 se otvori lahko pri nas hranilno vlogo katera se obrestuje PO e . e • 396 Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ta banka je pod državnim nadzorstvom. 'gLAflgiO ial JMDNOTB I Novice iz stare domovine. KRANJSKO. — Umrli so v Ljubljani: Feliks Prosen, kurjačev sin, 8 let. — I-van Langus, tovarniški delavec, 45 let. — Lajos Meszaros, saper. — Nikola Matijevle, domobranski pešec. — Vida Matko, hči drž. železnice vratarja, 21 mesecev. — Iz ruskega ujetništva se je o-glasil po trimesečnem molku Leopold Žgnr, enoletni prostovoljec, doma iz Hrašč pri Postojni. — Visoko odlikovanje. Red že-lozne krone 3 vrste z vojno dekoracijo je dobil polkovnik Bohuslav Zirovnicky pi. Ellybor, poveljnik deželnega orožniškega zbora na Kranjskem. — Treba vedno previdnosti. V neki vasi na Vipavskem bi se te dni zgodila kmalu večja nesreča. Vojaki, ki so bili pred začetkom šolskega leta nastanjeni v ljudski šoli, so pozabili na peči patrone. Te dni je pritisnil mraz in peč se je zakurila. Že med prvo uro se je zaslišal dvakratni strel. Svin-eenki sta udarili v nadstropno steno brez nesreče. Seveda so otroci v strahu in joku drveli na prosto. — Dopisnica s slovenskim naslovom z Dardanel. "Slovenec" piše: Te dni smo priobčili pozdrav naših junaških slovenskih topničar-jev pri avstrijskih težkih možnar-jih na Dardanelah. Naši vrli top-ničarjj so napravili na dopisnici na naše uredništvo samo slovenski naslov in dopisnica je točno prišla nam v- roke. Turške poštne razmere so torej vzgledne. — Pretirane številke o avstrijskih ujetnikih na Srbskem. Iz vojnega poročevalskega stana se javlja : V italijanskih in srbskih pol-uradnih poročilih je opaziti stremljenja, da se čimdalje bolj zvišujejo številke avstrijskih ujetnikov iz decemberskih boj«:v, ki so jih sedaj izročili Italiji in Franciji. Najprej je navedlo število 60.000 ujetnikov, potem so poskočili na 70,-000 in sedaj so dospeli že na 100,-000. Nasproti tem tendencioznim pretiravanjem se more na podlagi avtentičnih podatkov, ki so na razpolago, ugotoviti, da zaostaja dejansko število vojnih ujetnikov iz vojne proti Srbiji tudi za najnižjo tu navedeno številko, in da se utegne nahajati v vojnem ujetništvu približno še 2f>,000 naših vojakov, ki so prišli v srbsko vojno ujetništvo. Sumarični pregled beguncev v državni oskrbi. AOJCAJ JJ 4.250 10.000 ^ l l l -r A93U0A0lg -f o o «00 1 , 1 1 r: :© ° i i i 2 M 1 o j! Italijanov | ajjsaoiuiaj zj o o o o O C o , o •cxo | O jo '-D c i