549 Letnik 41 (2018), št. 2 OSEBNE VES TI PER SON ALIA IN MEMORIAM Barbara Pešak Mikec (1970–2018) V etr o vneg a 24. 10. 2018 smo se v Kr anju poslo vili od naše dolgoletne so - dela v k e in prijat eljice, ar hi v sk e s v et o v alk e Bar bar e P ešak Mik ec. T ežk o je go v or iti v pr et eklik u o člo v ek u, s k at erim smo bili zadnjih d v ajset let tak o t esno službeno, nek at eri pa tudi osebno po v ezani. Nemogoče je izbrisati njeno ime, ki se pok aže med imeni v t elef onsk em imenik u, br ez solz in neznosne misli, da je dok ončno in da se v t em ži v ljenju ne bomo v eč videli, k aj šele izme - njali iskri v e misli in ideje, ki jih je naša dr ag a Bar bar a imela v edno na zalogo. R odila se je 19. 3. 1970 v Kr anju, kjer je ži v ela v se s v oje ži v ljenje. P o osno vni šoli je obisk o v ala kr anjsk o gimnazijo, takr at sr ednjo šolo nar a v oslo vne smeri. P o zaključk u se je od ločila za študij ek onomije, a je kmalu spoznala, da t o ni tist o, k ar bi jo osebnos tno in poklicno izpopolnje v alo, zat o se je usmerila v humanistik o in vpisala študij zgodo vine in sociologije na Filozof ski f ak ult eti v Ljubl jani. P o uspešnem zaključk u se je leta 1996 zaposlila k ot pripr a vnica v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana, v Enoti v Šk ofji Loki, kjer je nadomeščala ar - hi vistk o na por odnišk em do pustu. Let o pozneje je prišla v Ljubljano in postala skr bnica ar hi v sk eg a gr adi v a gospodarstv a. V naslednjih letih je s s v ojo vztr aj - nostjo in pr ak tičnimi r ešitv ami pr ed v sem g lede ar hi v sk eg a gr adi v a pr opadlih in ukinjenih gospodarskih podjetij (med njimi k ar pr ecej zelo v elikih in pomemb - nih, npr . A vt omontaže, K olinsk e, SCT) postala str ok o vnjakinja na podr očju, ki g a je pokri v ala v ečji del s v ojeg a ar hi v sk eg a delo v anja. Z njenim prihodom v Ljubljano se je – br ez lažneg a po v eliče v anja – v enoti marsik aj spr emenilo; njena ener gija in no v e ideje so r azbur k ale ar hi v sk o pr ak so. Začeli smo posta v ljati priložnostne r azsta v e z zanimi vim, slik o vitim gr adi v om. T ak o so nasta li zgodo vinski pr eg led cir k uških pr edsta v v Ljubljani do začetk a 20. st oletja, r azsta v e o no v oletnih v oščilnicah, ljubljansk ih hot elih in starih pr o - jektih za izgr adnjo vzpenjače na Ljubljanski gr ad. Nek aj let smo izdajali izvirne t ematsk e k oledarje, k čemur je prispe v ala ideje, besedila in izbor gr adi v a. Pisala je o lju bljanskih fijak arjih; s podr očja gospodarskih f ondo v je obja vila v eč pri - spe v k o v iz zgo do vine ljublja nskih podjetij; sodelo v ala je pri sesta v ljanju zgodbe o ino v at orju in podjetnik u Janezu Puhu. Med zadnjimi je nastala njena r azisk a v a zgodo vinsk eg a r azv oja v arstv a pri delu. Pr ouče v ala je tudi pr et eklost r odneg a Kr anja, r azisk ala je zgodo vino v o - do v oda in v od o v odneg a st olpa, obja v ljala prispe v k e o političnem dog ajanju med obema v ojnama, o ži v ljenju in delu Josipa V ošnjak a k ot zdr a vnik a v Kr anju, o pr azno v anju st oletnice Pr ešerno v eg a r ojstv a ... V zadnjem času je sodelo v ala pri v ečjih ar hi v skih pr ojektih: Pr edsta vitvi ar hi v skih zaklad o v Slo v enije in r azsta vi ob st oletnici začetk a prv e s v et o vne v ojne, za k at er o je s v oj prispe v ek oddala pr ed r ok om, saj je aprila 2015 že odhajala na zdr a v ljenje ... Izk azala se je tudi k ot uspešna oper ati v k a na mestu v odje službe za mat e - rialno v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a. Njene r ešitv e in ideje na t em podr očju so nam vzor še danes. Našla jih je pr a v iz r azno vrstnih izk ušenj, ki jih je pridobi v ala v se od pripr a vništv a napr ej, pr ed v sem pa jim je bila k os zar adi s v oje dojemlji v osti za t ehnišk o in pr aktično delo. K ot njen najpomembnejši prispe v ek slo v enski ar hi vistiki lahk o ned v omno št ejemo trilogijo zgodbic o miški Mici in duhcu F er diju, ki so nastale iz želje po pr edsta vitvi enigmatičneg a in sk or aj po v sem neznaneg a poklica ar hi vista širši ja vnosti. T o so bile v erj etno prv e ar hi v sk e pr a v ljice na s v etu in pr a v let ošnjeg a 550 Osebne v esti || P ersonalia sept embr a, mesec pr ed njeno smrtjo, je prv a izšla tudi v nemšk em jezik u. V en - dar zgo dbice o zv eda vi miški, ki odkri v a ar hi v s pomočjo učeneg a duhca F er dija in pri t em izv e v elik o no v eg a, ne bodo dobile nadalje v anja. Z Bar bar o je umr la tudi Mica in duhec bo odslej osamljen ta v al po ar hi v skih skladiščih. Njen vpli v pa se ni omejil le na pr of esionalno podr očje. Kljub t emu da se ni nik oli posta v ljala v os pr edje, je bila njena pisarna sr edišče naše ljubljan - sk e enot e. V njej smo v odprt em in poziti vnem duhu r azpr a v ljali o ar hi v skih in osebnih pr obl emih, odkri v ali s v et k ulinarik e in vrtičk arstv a, r eše v ali zaplet ena str ok o vna vpr ašanja in se tudi spr oščeno smejali. Spodbujala nas je k no vim r ešitv am, no vim posk usom, no vim pot em. Kadar nismo bili istih mnenj, je t o spr ejela mirno, strpno in spoštlji v o, k ot je pričak o v ati od zr ele in sr čne osebe. In nik oli se ni ozir ala nazaj. Njen pog led je bil v edno uprt v prihodnost . Mine v anje, umir anje in smr t so bili pojmi, ki jih je t ežk o pr enašala, in v edno zno v a je nad njimi pr e v ladal optimizem in šir ok nasmeh. Bila je iskri v a in domi - selna, dojemlji v a, bistr oumna, občutlji v a za kri vice, načelna in pr emočrtna pri v sem, česar se je lotila. Oben em je bila izjemno pr oniclji v a opazo v alk a člo v eških lastnosti, ki je znala analizir ati, marsik aj ji je bilo jasno, k o smo pr eostali še ta - v ali in r azmišljali ... Znala je tudi poslušati, zat o je bila so dela v cem in prijat eljem izjemna opor a. P ot em je priš la bolezen. Ni smo si mog li pr edsta v ljati, da bi se ji zgodi - lo k aj hudeg a. Bar bari pa že ne! V s v ojem stilu nam je dajala t o upanje, bila je pogumna in – tak o k ot v ed no – usmerjena napr ej! V ečina med nami sploh ni v edela, da je bolezen tak o huda. Ona pa je isk ala r ešit e v , k er se je za v edala s v oje odgo v ornosti do moža in sino v , starše v in drugih bližnjih, ki jih je imela r ada, in v skr bi zanje se je vztr ajno boje v ala ... P o prv em napadu bolezni se je vrnila pozdr a v ljena. T udi poklicno je zače - la na no v o, bližje domu, v Enoti za Gor enjsk o v Kr anju. Bila je zado v oljna, da je v službo lahk o prihajala peš. Njena želja je bila, da bi se bolj pos v etila r azisk a v am o zgodo vini s v ojeg a mesta, ki g a je imela nad v se r ada. T oda ostalo ji je le še malo časa. K o je pr ed dobrim let om zbolela drugič, smo v es čas upali, da se bo kmalu vrnila in bo v se, k ot je bilo. Da bo lahk o ur esničila še na desetine s v ojih idej in zamisli, da bo mišk a Mica še napr ej pot o v ala po slo v enskih ar hi vih in s F er dijem odkri v ala zgod be iz pr et eklosti. T oda nek do močnejši od v seh nas, od naših že - lja, pr ošenj in poziti vnih misli je za vrt el t ok v drugo smer . In 21. okt obr a se je nit Bar barineg a ži v ljenja pr etr g ala, odšla je in za njo je ostal a v elik a pr aznina. K ot ostane v edno za najboljšim i, ki – tak o pr a vijo – od - hajajo od nas prvi. T olaži nas le tr dno pr epričanje, da v naših sr cih in mislih ne bo nik oli umr - la in da nas bo njen nepr ece nlji vi zg led tr dnosti in sr čnosti v odil sk ozi t eža v e in pr eizk ušnje; in z nami bo v edno, k o bomo pomislili nanjo. Dr ag a Bar bar a, h v ala ti za v se! Nataša Budna K odrič Marjana K os