570 V skalnih ostenjih Nideggena v Eiflu je država kot zemljiška lastnica prav tako zagrozila s popolno prepovedjo plezanja, če bodo plezalci še naprej uporabljali magnezij. Za bruchhauserska ostenja v Hochsauerlandu so že povišali pristojbine za plezanje, , ker je bil naval preštevilnih plezalcev • na maloštevilna ostenja že za­ strašujoče velik. V zadnjem poletju so v 30 metrov široki steni neke take skale na­ šteli hkrati tudi do 50 plezalcev: tudi tukaj so zagrozibi, da bodo prepovedali vsa­ kršno plezarijo, če bodo plezalci še naprej uporabljali magnezij. Plezalci seveda niso nikakršni angeli, ka­ kor to niso niti drugi uporabniki narave. Največkrat so celo hudo ponižni, saj ve­ činoma nimajo posebno vplivnih in veljav­ nih zaščitnikov. Nemara jih zaradi uspehov razvajeni in po uspehih h lepeči zaščitniki narave prav zato s tolikšno zagrizenostjo prištevajo kratkomalo med uničevalce na­ rave. (Obvestila nemškega alpskega združenja, 4/ 1984.) M. A. ZAšC!TIMO TARO! Dnevno časopisje se je v zadnjem času razpisalo o nameravani gradnji elektrarne na reki Tari, kot je sprejela sklep Skup­ ščina SR Crna gora. Tara sodi med naj­ lepše kanjone v Evropi in bi z nameravano gradnjo to naravno znamenitost »potop'ili«, saj bi na tem področju nastalo veliko zbi­ ralno jezero. Zapisi o tem sklepu so seveda vsi od kraja protestne vsebine, saj ugo­ tavljajo z vidika naravne in kulturne de­ diščine, da bi se s tem dejanjem storila neprecenljiva škoda predvsem , jugoslovan­ skemu turističnemu gospodarstvu. Tudi v uredništvo našega glasila prihajajo pisma s podobno vsebino. Bralec Planinskega vestnika Jože Novak iz Celja piše na pri­ mer takole: »Redno prebiram vaše gla­ silo, vendar še nisem zasledil, da bi spre- SPELEOLOG, 28-29, 1980-1981. Spe­ leoški odsjek Planinarskog društva 2.eljez­ ničar, Zagreb, Leta 1984 'je zopet izšel zvezek Speleolo­ ga, prve jugoslovanske jamarske revije, ki ga izdajajo člani Speleološke sekcije Planinskega društva »2:eljezničar« iz Za­ greba. Zvezek, ki pokriva leti 1980-81 je izšel v 600 izvodih na 40 straneh. V prilogi je podroben načrt Jopičeve špilje, v po- govorilo o nameravani ,gradnji elektrarne na Tar · i, kot se je odločila Skupščina SR Crna gora . . ,« Planinski vestnik je že leta 1971 opozoril na »poseg« v to naravno ,znamenitost, ko je objavil na strani 593 zapis z naslovom Zaščitite Taro! To je bil 1 prav gotovo prvi glas pri nas, ki je opozoril na nameravano onesnaženje te bistre reke, povzeli pa srno ga po pismu, ki ga je uredništvu poslal Cene Janičijevič iz Plevlje, pisali pa so ga podpisniki - skupaj jih je bilo sto - iz Wurzburga v Zvezni republiki Nemč ,iji, s posredovanjem izvrstnega poznavalca te reke, profesorja Schmita Burkhada. Takole med drugim piše: »Tara - malokdo jo pozna - je ena najlepših rek v Jugo• slaviji. Zlasti lep je njen kanjon, saj se dvigajo stene tega naravnega fenomena tudi do 1200 metrov visoko. š tudentje iz Wurzburga poznajo lepote te reke, saj so jo prevozili nič koltkokrat s kajaki - tur­ kizno modra voda, redka flora, popolna nedotaknjenost narave, ki prav gotovo predstavlja poslednji eldorado v Evropi.« Pisec poziva, da bi to reko zaščitili pred onesnaženjem. Tedaj je šlo za nameravano gradnjo kemične tovarne, ki bi spuščala odplake v to reko. Problem nič manjši in nič manj nevaren, kot je tokratni. Tistikrat je Planinski vestnik komentiral to pismo takole: »Temu pozivu nimamo kaj dodati, niti odvzeti. Po stari navadi lahko le ugotovimo, da nas odkrivajo - tujci. Zdi pa se, da bo tudi ta poziv izzvenel v prazno kot mnogi doslej, čeprav so v Crni gori že mnogo storili, da bi se prav ta čudoviti kanjon in reka ohranila v naravni prvobitnosti.« Tako srno razmišljali pred 13. leti. Danes pa ugotavljamo, da je problem še vedno živ in da prihaja prav z mesta, ko bi pr _ i­ čakovali drugačno oceno res enkratnih naravnih lepot, ki jih je v Crni gori še nekaj in zahteve po njih ohranitvi niso niti najmanj 1 povezane samo z golo romantiko! M. K. sebnem članku pa so še ostale informacije o tem zanimivem objektu. Kljub razmeroma majhnemu obsegu je vse­ bina zelo bogata. Na čelu je članek z opisom »Titove pečine« na Visu, spodmola, v katerem je bil leta 1944 sedež vodstva NOB. Sledita opisa Jame pod Kamenim vratima, 520 m globokega stopnjastega brezna, in Balinke v Liki, kjer so ponovne meritve pokazale, da 1e globoka le 283 m. Zaniimiv je prispevek S. Božičevica, kjer je nazorno prikazano, kako pomembno je so­ delovanje speleologa pri nekaterih grad­ benih in vodnogospodarskih posegih na krasu. Pri kopanju predora za HE Obrovac skozi Velebit, je bila odkrita velika votlina, ki je povzročila manjšo spremembo načr­ tov. Votlino so podrobno preiskali i n iz­ merili. To ni bil edini tak primer. Na Hrvaškem se to dogaja dokaj pogosto, če­ sar ne bi smeli zanemariti tudi drugod na krasu. Sledi opis rodu Paraohoxinus (Cyprianidae, Pisces) v vodah Jugoslavije. Clanek ob­ ravnava nekatere reliktne r, ibe v ponikal­ nicah jadranskega povodja. članek o odkrivanju jame v predoru HE Obrovac dopolnjuje opis - Merjene višine z meteorološkimi baloni. Podrobno je opi­ san potek meritev, predvsem merjenje višin, kjer so uporabili balone, polnjene s helijem. V tehniko raziskav posega tudi članek Ded, način vzpenjanja po vrvi, ki mu sledi opis novitet v jamarski opremi. Prispevka bosta zanimiva tudi za slovenske jamarje. Vsi članki imajo povzetke v tujem jeziiku, kar povečuje njihovo bralno območje. Slede manjši pr ,ispevki. Med poročili o obletnicah sta zabeleženi 30-letnica spe­ leološkega delovanja v hrvaški planinski organizaciji in 70-letnica jame Karle pri Dubrovniku, ki v povojnem času ni več izkoriščena v turistične namene, kar je za tisto območ je velika škoda. Poročilu o delu prikazuje delo Komisij e za jamarstvo PSH in koordinaoijske komi­ sije za jamarstvo PSJ ter delovanje posa­ meznih jamarskih sekcij. Omeniti je ob tem treba, da imamo tudi v Sloveniji ja­ marske odseke v planinski organizaciji, l·i pa jih povečinii povezuje v delo Jamarska zveza Slovenije, ali pa delujejo samostojno. lat je tak6 sodelovanje z jamarji-planinci na Hrvaškem in v Jugoslaviji manj tesno in le občasno, kar vsekakor ni v korist nobeni strani. Mnogo informacij dajejo tudi rubrike. Beremo o posvetih o samo­ reševanju, o premagovanju vodnih zaprek, o izobraževanju jamarskih kadrov, o ude­ ležbi na kongresih ·itd. Zanimiva je novica o dopolnjenem pravilniku za dobivanje na­ ziva »speleolog-instruktor«, ki ga odslej na podlagi opravljenega tečaja in izpita podeljuje Fakulteta za fizično kulturo. Med kn;tlževnimi novostmi so omenjene tudi slovenske publikacije. Posebnega po­ mena je pregled jamarskih člankov v hrva­ ških planinskih revijah. Med njimi je po­ ročilo o 11. zborovanju slovenskih jamar­ jev v Naših planinah, 7-8, 1980 in opis izleta v Kamniško Bistrico (jama Pekel pri Cel, ju) (?) v Planinarskem listu, 3-4, 1980. Vsekakor dovolj zanimivega jamarskegri branja. D. Novak NOVE KNJIGE O ALPINIZMU IN PLANINSTVU NA EVROPSKEM KNJJtNEM TRGU THOMAS HANSCHKE: ALPINISTIČNA OPREMA, 224 strani s 174 ilustracijami, 18 risbami in 14 tabelami, založba Rudolf Rother, Munchen 1984, cena 16.80 DM. V tem priročniku so podrobno predstavljeni deli alpinistične opreme, pri čemer je avtor posvetil posebno pozornost njihovim do­ brim in slabim lastnostim. Vendar se avtor ni omejil zgolj na alpinistično-tehnične pripomočke, marveč se ukvarja tudi z obleko in obutvijo, skratka z vsem, kar gornik potrebuje na zahtevnejših turah al, i pri plezanju. Tako je v knjigi najti ustrezna pojasnila glede priročne lekarne, sončnih očal, zemljevidov , in vodičev, kuhalnikov in podobnega. V zaključnem razdelku je opi­ sano tudi vse tisto, kar sodi med nepo­ grešljivo opremo za turne smučarje. V celoti gre torej za pniročnik, ki naj ne bi rabil le kot pomoč pri načrtovanju zahtevnejših tur, ampak ga je vredno vzeti v roke pred vsakim obiskom v športni trgovini. Predvsem razvoj na področju vrhunskega plezalstva je zelo hiter, kar se kaže tudi v vedno novih ali izpopolnjenih tehničnih pr,ipomočkiih, zato je treba ve­ deti, da bo zadevna poglavja treba že kmalu izpopolniti ali vsaj prilagoditi novim potrebam in ponudbi na tržišču. SLOVITE ALPSKE STENE, pripovedujejo prvopristopniki, založba Bruckmann, Mun­ chen 1984, cena 29 DM. že iz naslova 1e mogoče razbrati, da ta knjiga ponuja ze lo zanimiv vpogled v zgodovino alpinizma v evropskem prosto­ ru . Prispevki segajo od leta 1899, ko je Otto Ampferer preplezal Campanile Basso do Heinza Mariacherja z njegovo smerjo »Moderni časi« v južnem ostenju Marmo­ lada di Rocca (1982). Vsak prispevek je opremljen s kratkim komentarjem, ki ovred­ noti veljavo in pomen vzpona z razvojnega v.idika. V zvezi s to knjigo bi kazalo posebej opo­ zoriti na posebno očitno dejstvo, da ima pri vseh podvigih dejanje oziroma dosežek prednost pred teoretičnimi razglabljanji. Zbornik ponuja vsakemu pravemu ljubite­ lju gorskega sveta predvsem možnost, da zve kaj več o pobudah, ki so vodile vrhun­ ske plezalce, in n;i'hovih hotenjih. Pri tem bo bralec lahko ugotovil, da je bila športna komponenta še vedno bistven sestavni del vsakršnega alpinističnega početja. YOSHIMI YAKUSHI: CATALOGUE OF THE HIMALAYAN LITERATURE, Tokio 1984, ce­ na 19.000 jenov. Za to docela na novo predelano in močno razširjeno drugo izdajo kataloga himalaj­ ske literature so bila potrebna tri leta trdega dela, izšla pa je 12 let po prvi 571