Ameriška Domovina Tl- IVI' E K* IC/ini—HOM El ^o. 134 am€wcah im tnnrr FOROOM IM UM6UA0C ONLY pr*tl»n*J and Internationa) Cirenlatlan CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 15, 1959 fLOViMIAM MORMIMO MCWSRaFRI ŠTEV. LVm.-VOLu Lvm. Slavka v jeklarski industriji v teku Novi grobovi Sen. Hubert Humphrey Iz slov. naselbin 'predsedniški kandidat Mary Hočevar Po enem tednu bolezni je pre- ; BROOKLYN, N. Y. — V bolnišnici je umrla 6. julija 78 let ]stara Mary Maček, roj. Pirnat v Razgovori med jeklarnami in minula v Marymount bolnišnici £en> EUg-en McCarthy in gliv. Jaršah pri Domžalah. Zapustila jeklarskim delavstvom niso 55 let stara Mary Hočevar, roj. uspeli, čeprav SO se vlekli Zagorc, z 8807 Plymouth Ave., preko dva meseca. Danes Garfield H;ts., Zapustila je brate opolnoči so j'eklarne obsta- Franka, Louisa in Josepha, šele, pred njihovimi vratmi SO stri Josephine Rutana, Christine se pojavile stavkovne stra- Dr ago vic in več drugih sorod-Že. Stavka bo verjetno dol- nikov. Pogreb bo v petek zju- ga traj ob 8-30 iz Ferfolijevega po- nosti, ki se zanima za politiko, greb. zavoda v cerkev sv. Lov- je ?e davno znano, da se dejan- ^ nam Ave., doma v Drenu, fara riTTSBURGH, Pa. Pol mi- rence devetih, nato na Kal- sko potegujejo za predsedniške Kova Sela na Kočevskem. V A-lijona delavcev v jeklarski indu- varjja ^ • jgd kandidate na demokratski strani'meriko je prišel pred 47 leti. Joseph Filipič j senatorji Kennedy, Johnson, Sy-j Pogreb je bil iz slovenske cer- 0. Freeman iz Minnesote ^ sina Franka in Rev. Rudolfa sta objavila ustanovitev or- Maček v Flatbush, N. Y., hčeri ganizacije “Humphreya za Mrs- Ano Tennant in Frances predsednika.” — Ostali ,Maček, snaho Frances Maček ter sestro Tessie Benos. Mož ji je umrl že pred leti. kandidatje čakajo. WASHINGTON, D. C, Jav- Pretekli teden je umrl 76 let stari Anton Crnkovič s 1711 Put- striji je začelo danes zjutraj minuto čez polnoč stavkati, ko se Uniji ni posrečilo skleniti z jeklarnami nove kolektivne pogodbe. Ta je potekla dejansko z zadnjim junijem, pa je bila podaljšana za 14 dni. Delavstvo je cdklonilo novo podaljšanje, ko Angele Grudowski, Agnes je spoznalo, da industrija ni pri- . tersen, Josephine, brat Po daljSem. bolehanju je pre- j; Brown, Williams in Meyner, minul na svojem domu na 1070 Adlai Stevenson in morda še ka-E. 74 St- Joseph Filipič, star 81 ^erj_ Vendar doslej še ni nihče let, soprog Margaret, roj. Klr- formaino napovedal svoje kan-oče Franka, Johna, Raya, Pe- mington, Humphrey, guverner-, kve. Pokojnik je zapustil ženo bis, didature. Humphrey je napovedal svojo odločitev za sredo ------------------, ----- Mary poletja že precej davno, njegov pravi j ena popustHi od svojega Nemz (v Bridgevale, Pa.). R°*. tovariš v Senatu McCarthy in stedisca. Tudi posredovanje pred- jen je oil v Stauci vasi pri Krki* gov. Freeman sta jo sedaj ob-sednika Eisenhowerja ni poma- Tukaj je bival 54 let. Zaposlen javila. Humphrey je postal prvi galo. Vsaka stran vstraja na je bil v White Motor Co., do- formalni demokratni kandidat. £\ojem stališču. | kler ni bil vpokojen- Bil je član J Sen. J. Kennedy, o katerem Predsednik Eisenhower je na- Društva Lipa št. 129 SNPJ. Po- trdijo, da ima trenutno največ ločil zveznemu uradu za delav- greb bo v petek zjutraj ob 8:45 Opore med volivci in demokrat- je nekemu časnikarju, da Humphreveva napoved njegovih načrtov ne bo spremenila. Objavil jih bo šele koncem leta. Fanny, roj. Panger iz Ihana pri Domžalah, sina Anthonya, snaho Elsie ter dve vnukinji in sestro v stari domovini. ske odnose, naj začne s posredo-(iz J°s- Žele in Sinovi pogreb. skimj strankinimi vodniki, yt»raobilov, k, so velanje- ni v Zvezi voznikov, ki ji načeluje znani James Hoffa-To povpraševanje je dognalo, da bi Hoffa v slučaju ' volitev trenutno izgubil v razmerju e-nai proti štiri. stični dnevnik “Hoy” je označil haravnost za “sovjetsko orodje v mrzli vojni”. Predsednik je dejal, da komunizem povzroča “Kubi strahovito škodo ... .ko skuša u-stvariti drugo fronto proti Zdru-^enim državam v korist Sovje-tije”. Govor Urrutie bo brez dvoma 2aostril boj med levičarji in nasprotniki komunizma v Castro-yem taboru. Castro sam doslej ni nikoli odločno obsodil komunizma, ampak je izjavljal, da sprejema vsakega, ki je delal za njegovo revolucijo. V deželi se pojavlja v zadnjih tednih vedno večji odpor proti Castru in njegovi z levičarji povezani vladi. Večinoma sončno in toplo, višja temperatura 82, najnižja 60. Živeli bomo 100 let, v pokoj šli z 85-90 leti! WASHINGTON, D. C. — Tako je prerokoval posebni senatni komisiji bivši predsednik A-meriške zdravniške zveze dr. E. L. Bortz. Toda nimajo vsi enakega upanja. Ako bo doča- Hrušcev na Poljskem Predsednik sovjetske vlade je odšel na uraden obisk na Poljsko. — Nihče ne ve prav — zakaj! VARŠAVA Polj. — Tovariš Hruščev ne zdrži v Moskvi, je neprenehoma na potu. Sedaj je šel za 9 dni na Poljsko. Kaj bo tam delal, ne vedo, ne verjamejo pa tudi v uradni razlog: Poljaki praznujejo 15-letnico prve poljske skoraj popolnoma komunistične vlade v Lublinu in Hruščev bi rad z osebno navzočnostjo dvignil razpoloženje pri slavnostih. Poljaki bolj malo verjamejo, da bi se Hruščev kaj potrudil, da da svečanostim poseben pomen, kajti jubilej sam jih spominja samo za eno izmed najbolj žalostnih dob v njihovi pisani zgodovini Na drugi strani poljska komunistična stranka ni trenutno v 'nobeni notranji krizi. Tam teče življenje tako, kot hoče Gomul-ka. Gomulka pa se naslanja vedno bolj na moskovsko stran in temu primerno vodi poljsko domačo politiko. Pri tem mu ni potrebna ne navzočnost tovariša Hruščeva ne njegovi nasveti. Počemu je torej šel kar za 9 dni na Poljsko? Ali bo morda od tam dajal navodila Gromikovu na ženevski konferenci, svobodnemu svetu pa lekcije, zabeljene z grožnjami? ZAHOD. NEMČIJA PROTI POPUŠČANJU V ŽENEVI Zahodna Nemčija se je obrnila na zahodne sile s svojimi predlogi, ki naj preprečijo popuščanje Sovjeti ji v Nemčiji na njen račun. V Bonnu so v skrbeh, da bodo zahodne sile pristale na ustanovitev posebne nemške komisije, ki naj pripravlja zedinjenje Nemčije, na temelju enakosti obeh Nemčij, čeprav je Zahodna od Vzhodne tako po številu prebivalstva kot tudi po gospodarski moči trikrat večja. — Herter zavrnil sovjetsko zahtevo po udeležbi Nemcev na tajni seji. ŽENEVA, Šv. — Razpoloženje v diplomatskih krogih je na splošno optimistično, čeprav v bistvu zanj ni nobenih razlogov. Obe strani poudarjata svoji stališči in sovjetski zunanji minister je povzročil napričakovane težave, ko je zahteval, da morajo biti na tajnih sejah zastopani tudi Vzhodni Nemci. Ameriški državni tajnik Herter je tako zahtevo odklonil češ, da v “svojem domu Vzhodnih Nemcev noče.” Tajne seje so se vršile vedno na privatnih stanovanjih zunanjih ministrov v nasprotju z javnimi sejami v palači Združenih narodov. Spor o udeležbi Nemcev na za zedinjenje Nemčije, sestavljali tajnih sejah skuša rešiti angle- zastopniki štirih zasedbenih sil, ški zunanji minister S. Lloyd, ki kajti te so dejansko odgovorne povprečna življenjska doba bo seveda morala spremeniti tudi naše pojme o dobi za vpokoji-tev. Dr. Bortz misli, da je do- kalo 100 let 5 žensk, bosta na sti, ako človek živi v pokoju 10-nje odpadla samo dva moška. 115 let, in je radi tega delovno Temu primerno bo seveda 'dobo dviggnil kar na starost 85-narastlo število vdov. Daljša ' 90 let. se je že v prvem delu razgovorov v tem pogledu dobro izkazal. Zahodne sile so baje odločene predložiti zamrznitev položaja v Berlinu za dve leti in pol. V tem času naj posebna kopiisija sestavljena iz zastopnikov Zah. in "Vzhod. Nemčije v razmerju 25:10 skuša najti pot za združitev Nemčije, s katero bi nato sklenili mirovno pogodbo. Sovjetski zunanji minister Gromiko je v tem pogledu že ob koncu prvega dela konference predložil podobno komisijo, ki pa naj bi bila sestavljena iz enakega števila zastopnikov obeh Nemčij in naj bi končala svoje delo v 18 mesecih. Na prvi seji v ponedeljek je dejal, da se bodo zastopniki štirih velikih sil po 18 mesecih zopet sestali, če komisija ne bo rešila svoje naloge, da se pogovore o novih možnostih. Dodal je, da bi Sovjetija, če bi hotela v vprašanju Zah. Berlina postopati enostransko, lahko to storila sedaj. V Bonnu proti popuščanju BONN, Zah. Nem. — Vlada se boji, da bodo zahodne sile pristale na to, da bi bila nemška komisija, ki naj razpravlja o sodelovanju med obema Nemčijama in o poti za zedinjenje, sestavljena na temelju enakosti. Ponovno je že odločno protestirala proti vsakemu takemu sklepu. Da bi svojo zahtevo še bolj podkrepila je stavila predlog, naj bi komisi-ijo, ki naj bi razpravljala o potih Tovariš Kozlov se je vrnil domov Tovariš Kozlov se je z velikim nierno obravnavala Kozlova in je prišel, so mu bila vrata odpr-1 V svoji zadnji daljši izjavi je j ta, zadel je pa tudi povsod na ja- ponavljal vse, kar smo že nešte-sne besede. Nihče se ni obotav-1 tokrat slišali iz komunističnih Bal, da mu ne bi brez ovinkov povedal, kaj misli o komunistih potniškim letalom na reakcijski pogon, s spremstvom in spomini vrnil v Moskvo. Kako se bo pohvalil s spomini, ne vemo. Vemo pa, da se naša javnost ne bo, v kolikor se je njegovo družbo. Obisk tovariša Kozlova se je odvijal točno po programu, gostoljubnosti ni manjkalo, toda tudi ne jasnih namigov, koliko Kozlov pomeni v ruski politiki in koliko da Amerika nanj. To za zedinjenje Nemčije. Zastopniki obeh Nemčij naj bi bili le svetovalci komisije. Zahodna Nemčija je poleg tega pozvala svoje zaveznike, naj pristanejo na ustanovitev komisije le, če bo zadovoljivo rešeno vprašanje bodočnosti Zah. Berlina. Petrov sin v Ameriki INDIANA HARBOR, Ind. -Aleksander Karadjordjevič, 14 let stari edinec bivšega jugoslovanskega kralja Petra II., je prišel študirat v Združene države. Vpisal se je v neko pripravniško šolo, ki naj bi mu kasneje omogočila študij na vojaški šoli v West Point ali Annapolis. Ben Gurion ima težave TEL AVIV, Izr. — V Izraelu vladna kriza ne poteka ravno po programu. Ben Gurion bi rad imel začasno nepolitično vlado, v oktobru pa parlamentarne volitve. Par manjših strank, ki mu zmeraj rade nagajajo, se s tem ne strinja. Politični opazovalci pravijo, da se bo kriza verjetno precej zavlekla. Iz Clevelanda in okolice Karneval pri Sv. Vidu— Nocoj se začne pri Sv. Vida farni karneval, na katerega so prisrčno vabljeni vsi sedanji in nekdanji farani, pa tudi drugi rojaki in rojakinje. Prestal operacijo— John Šporar, 18305 La Salle Ave., je prestal hudo operacijo v Lakeside bolnic'. Obiski so dovoljeni. Žalostna vest— Mrs. Antonija Chervan na 15908 Holmes Ave. je prejela sporočilo, da ji je v ponedeljek umrla v Jolietu, IH. sestra Louisa Riffel. Pokojnica zapušča moža Josepha, dve hčeri in štiri sinove v Jolietu, v Clevelandu pa omenjeno. Smrt v starem kraju— Gertrude Bokal na 7731 E. 157. St. je dobila sporočilo, da ji je v Veliki Loki pri Trebnjem na Dolenjskem umrla 82 let stara sestra Frančiška Komat, roj. Gore. Tukaj zapušča poleg omenjene še hčer Frances Elovar, v stari domovini pa hčeri Rozi Komat In Mary Primc ter več (drugih sorodnikov tam in tod. Na obisk v domovino— Anna Cekada z 11301 Nelson Ave. odide 22. t. m. obiskat mamo v Hrisko Bistrico. Ce bi kdo želel kaj naročiti, naj jo kliče na BR 1-1135. Romanje v Carey— Društvo sv. Rešnjega telesa fare sv. Lovrenca sporoča, da ima na busu, ki odpelje v nedeljo 19. julija, romanje v Carey, Ohio, še nekaj praznih mest. Za pojasnila kličite MI 1-5369. Rokoborba— Jutri zvečer ob 8:30 bo v Areni zanimiv spored v rokoborbi. Na. stopili bodo Don Eagle, Ivan Kal-mikoff, Ilio Di Paolo, Fritz von Erich in drugi. V domovino— Joseph Novak s 3514 E. 82. St. odide prihodnjo sredo na obisk v domovino, v Dobrnič pri Trebnjem. Kdor bi želel poslati kako stvar domačim, se lahko zglasi pri njem do torka. Pred odhodom pozdravlja vse svoje rojake. Iz bolnice— Mrs. Mary Jereb, 1041 E. 69 St., se je vrnila iz Lakewood bolnice na svoj dom. Zahvaljuje se vsem za kartice, obiske in za vse lepe želje. Izgubljena zlata ura— Christine Malovic z 7118 Donald Ave., tel. EX 1-9024, prosi tistega, ki je našel žensko zlato uro Bulova z vrezom “Sharon from Christine”, naj ji to javi proti primerni nagradi. sploh zanimala za to rusko ničlo, se Je videlo najbolj nazorno na drugo po vrsti, prva je namreč ^rf^mkib, ki jih je Kozlov imel Mikojan. Da je Kozlov ničla, na!2 vrhovi naše administracije s predsednikom Eisenhowenem na to nas je opozoril sam tovariš čelu. Kakšne besede g0 padale Hruščev. Ravno tiste dni, ko je na teh sestankih, ne vemo. Ve-prišel Kozlov k nam na obisk,'mo pa, da so vsi predsedniki na- ip njihovi politiki. Nekateri so gs naravnost bojkotirali, tako da se je ta dični “zastopnik mednarodnega proletarijata” največ gibal v krogih visokih političnih uradnikov in ameriških kapitalistov. Zanimivo je, da se Kozlov ust ali brali v komunističnem časopisju. Zanimiva je samo njegova izjava, da “v Ameriki ni videl ničesar novega.” Le po-čemu je potem prišel v Ameriko? Sicer pa Kozlov ni navaden komunist. Da je prilezel tako visoko, gre zasluga vsaj deloma njegovim umskim sposobnostim ki jih Amerikancem ni hotel po- sploh ni zanimal za naše delav- j kazati. Drugače se ne bi mogel stvo. Ni pokazal nobene želje, iznebiti take gorostasnosti, dav Radio Svobodne Evrope dobil novega sovražnika v starih vrstah nasprotnikov nas je Hruščev prav nemarno že administracije sicer govorili s da bi šel pogledat, kako živi naša 'Ameriki ni videl ničesar novega, napadal in grozil z vojno, ko se Kozlovim, toda dejansko odgo- je pogovarjal z bivšim guverner- '“riali Hrušie™ n!* jem Harnmanom. Ako bi Hru- njeno zunan;jo polmko šcev kaj dal na Kozlova, bi bil I Ko je Kozlov potoval po naši vsaj takrat za par dni govoril le- 'deželi, je naletel na isti sprejem po in pametno o Ameriki in pri- kot Mikojan, samo veliko manj povprečna delavska družina. Tu- j Morda jih bo pokazal v Kremlju, di ni sprejel vabila delavskega! kc se vrne domov, in povedal ivoditelja Careya, da bi prišel na'tovarišem vse, kar je tu zamoi-obisk v kako unijsko pisarno in | čal. Tudi to bo lep uspeh njego-se tam pogovarjal z delavci in ve poti. Koliko bo pa s svojim linijskimi uradniki. Menda se je poročilom vplival na svojega zadovoljil kar s tem, daje od de- gospodarja Hruščeva, je drugo voščil kako dobro opazko tudi o reklame so delali zanj časnikar- laveve samih zvedel v nekaterih vprašanje. Nanj bi rada dobila Kozlovu. Vsega tega nismo do- ji, ki so ga morali po svoji pokli-J tovarnah, ki jih je ogledal, da za- odgovor ne samo Amerika, am-čakali in zato je naša javnost pri- eni dolžnosti spremljati. Kamor služijo po $1.50 — $5.00 na uro, pak ves svet. MJNOVEJšEVESTI COLUMBUS, O. — Razne trošarine in povišanja davkov bodo znesla na povprečnega prebivalca v državi Ohio v prihodnjem letu $32-56. WASHINGTON, D C. — Bivši poveljnik kubanskih letalskih sil, ki ga je Castro nedavno odpustil, je pred senatnim pododborom izjavil, da je Fidel Castro sam vodja komunistov na Kubi in da hoče Kubo spremeniti v središče komunizma v Ameriki. | ŽENEVA, Šv. — Zahodne sile so sklenile, da bodo zahtevale od Sovjetije nova zagotovila WASHINGTON, D. C. — Zna-in pojasnila glede njenih na je stvar, da po radiju Svobod-predlogov in zahtev o Zah. Evrope najrajše udrihajo za-Berlinu. Zahodna Nemčija je padni diplomatje, ki so akrediti-predložila takojšnji konec se- ran,; prj komunističnih vladah, danjih razgovorov in nepo- p0 je razumljivo. Ti diplomatje sredni sestanek na vrhu. bj radj živeli v prijateljstvu s WASHINGTON, D.C. James komunističnimi vladami in so Hoffa, predsednik Unije voz- jim ZOprne vsake pritožbe od ko-nikov, je pred senatnim odbo- munističnih zunanjih ministrov, rom jezno zavrnil očitek, da ki se tičejo zapadnih radio oddaj, bi imel kake stike s komuni- Sedaj je udaril po radiju Svo-sti in komunistično organiza- bodne Evrope naš poslanik v cijo, povedal pa je, da pri- Varšavi, ki trdi, da radio oddaja pravi ja zvezo z unijo obalne- pogosto neresnične vesti. To je ga delavstva ob Pacifiku, ki star očitek, ki je včasih resničen, je bila pred leti zaradi svojih včasih pa tudi ne. Ima pa tudi levičarskih teženj izključena star namen: ustaviti svobodne iz CIO radio oddaje. ~ T iMtRiSKA DDHOVINA, JULY 15, 1959 /Imeriska Domovi ima % * 'll » I/ I C- % "V — 0117 St. Clair Ave. — HEnderaon 1-0628 — Cleveland 3, Oble National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROCNINAt £& Zedinjene države: $12.00 na leto; $T.OO za pol leta; $4.00 za 3 mesece Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto " SUBSCRIPTION RATES» United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at | Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. ■No. 134 Wed-, July 15, 1959 Inflacija in politika ikratje okoli demokraskega posvetovalnega odbora so bolj bojeviti in bi se radi na debelo prepirali s predsednikom. Temu primerno bi seveda vodili tako finančno in gospodarsko politiko, ki bi po mnenju gospodarskih strokovnjakov lahko pomenila vir in povod za novo inflacijo. V sedanjem demokratskem Kongresu ni torej prave politične sloge ravno med demokrati. Manjšina se boji republikanskega očitka, da so demokratje za inflacijo, in noče priti v spor s predsednikom Eisenhowerjem. Večina demokratov pa ostaja pri svojih mislih in se očitka o inflaciji ne boji. Ni pa tako močna, da bi sama brez ostalih demokratov izglasovala zakone v tisti obliki, ko jih želi imeti. Kongres bo zasedal še nekaj tednov, glasovanj o zakonih bo ravno te tedne na pretek. Značilna bodo po tem, da se bodo izogibala sporov z Belo hišo in da bodo iz njih prišli zmerni zakoni, ki jih bo večina v demokratski stranki obsojala. Doživeli bomo torej zanimivo sliko, da bodo demo kratje sami kritizirali'tiste zakone, ki jih bo sprejemal demokratski Kongres. In vse to iz strahu pred inflacijo. Kajti kdo ve, morda ima pa Eisenhower prav, ko svari pred njo. Če je pravilno napovedal konec gospodarske krize, zakaj ne bi pravilno mislil o nevarnosti inflacije? sti in na neki način, je povedal bolj zanimiva, čim dlje jo prebi IT.I II Mm« Mt t> t IH M f. BESEDA IZ NARODA Pismo Vrhenškegč Tineta Waukegan, 111. — V poletju mo V povprečju cen na drobno ne čutimo inflacije. Cene na drobno so se močno dvigale ves čas od 1. 1955 do konca 1. 1957. Dvignile so se tekom te dobe povprečno za 8%, od takrat naprej pa do danes so ostale skoraj stalne. To se pravi, cene za tekstilno blago se niso menjale, cene za hrano so celo nekaj padle, zato pa so narastle cene za usluge, kot na primer zdravniški in bolniški stroški, tarife za transport, stroški za kurjavo, telefon, elektriko itd. Ako preračunamo vse skupaj, najdemo, da se stroški za vsakdanje življenje nisolsmo. Zadnje tedne smo obdelali podražili od začetka 1. 1958 naprej. naše vrtove, ki nam zdaj že ne- Vkljub temu je dosti govorjenja in pisanja o inflaciji, kaj časa dajejo sladko solato in Zakaj? Predvsem so tudi tekom zadnjih par let narastle drugo vrtno zelenjavo, jagode in cene tovarniškega blaga z izjemo tekstilnega. Teh navadni še marsikaj drugega. Tu in tam konsument ni tako hudo občutil, ker takih predmetov kot so dobimo kako uro časa za ribolov pohištvo, kuhinjska oprema, posoda itd. ne kupuje vsak dan. v michiganskem jezeru, ki je Dalje se ne da zanikati dejstvo, da tovarniške cene že dolgo polno raznih rib. Ribičev je pa let ne padajo, naj bo konjunktura ali depresija. V dobi tudi vedno dosti, ki že v ranih konjunkture rastejo, v dobi krize ne padajo, ampak ostanejo urah pridejo lovit ribe. Sedijo na doseženi višini. To so cene, ki jih zahtevajo za svoje bla- na pomolih in ob obrežju in ča-go večinoma zelo velike kompanije, ki so tako bogate, da kajo pri vrvicah, kedaj bo kaka lahko preživijo vsako krizo; samo zmanjšajo prodaje in pri riba hlastnila po trnku in se je tem nekaj zgubijo in to je tudi vse, kar jih zadene. Ne da se vjela. čas gre pri ribolovu po-dalje tajiti dejstvo, da cene na debelo stalno rastejo, dasira- časi naprej. Nekateri ga prega-vno ne v velikih skokih ampak skoraj neopaženo, sedaj za hjajo s pipami, ki jih počasi ka-en odstotek, čez par mesecev zopet za odstotek in tako naprej, de, drugi pa tudi s kako drugo Na nevarnost inflacije opozarja tudi primanjkljaj v fe- “robo,” n. pr s tako, ki je huda deralnem proračunu. Za preteklo proračunsko leto je zna- in po grlih grehe “požiga.” Yes, šal Skoraj 13 bilijonov dol., nihče ne ve, ali ne bo tudi leto- poznam moža gori z 12. ceste v šnji proračun doživel iste usode. Končno je strah pred in- North Chicagi, ki je poljskega flacijo izzval nenavadne pojave na našem denarnem in ka- rodu. če le ni preslabo vreme, jo pitalnem trgu. Iz strahu pred inflacijo je dežela že predlan- vsak dan maha k jezeru na ribo-skim začela kar divje nakupovati delnice. Delnice so po- lov. Zadaj iz hlačnega žepa mu stale tako drage, da se povprečno ne obrestujejo niti po 3%. pa gleda “flašica” s ta “hudim.” So pa tudi delnice, ki ne donašajo niti 1 %-no dividendo. Na Ko sem ga pred nekaj tedni vpra-drugi strani se stroški za posojila dvigajo. Federacija ne šal, če nosi morda seboj “žegna-more dobiti danes posojil niti takrat, kadar ponuja 4% obre- no vodo” za boljšo srečo pri ribo-stovanje. Povprečno je treba danes plačati za posojila že lovu, mi je možiček z nasmeškom nad štiri in pol odstotka, torej skoraj 50% več kot donaša odgovoril: kapital, naložen v delnice. Po vseh dosedanjih gospodar- “šakref,” če nimam tega seboj skih skušnjah to ni zdrav pojav, ki ga mnogi smatrajo za na- se ribe nič kaj ne love. Ko pa povedovalca gospodarskih prekucij, ako ne bo na ceh črti vržem trnke v vodo in na to pa zmagala inflacija. iz “flašice” malo potegnem, pa ta- Končno smo pa sedaj zopet sredi velike konjunkture, koj priplavajo v bližino. Misli-Vsaka konjunktura je povezana z naraščanjem cen, v čemur jo menda, da bom dal “fla-zopet mnogi vidijo nevarnost za inflacijo. šico” pocukati tudi njim. Brez Čeprav torej trenutno še ne čutimo nove inflacije, jo “flaške” pa ni sreče, se je odre-vendar mnogi opazovalci in strokovnjaki vidijo že na obzor- zal mož. ju, svarijo pred njo in zahtevajo, naj se že sedaj naš narod Menda je res tako, čez kakih in naša administracija zavesta, kaj jih čaka, ako bosta drža- Pet ur sem ga videl, da je nesel la roke križem. celo rešto rib domov. “Flašica” Strah pred inflacijo je že zajel našo politiko in se bo v ima torej le res pri ribolovu ne-njej vedno bolj uveljavljal. ko skrivnostno magično moč. Predsednik Eisenhowe\vr svari pred njo že par let. Ker * PIKNIKOV AT” BOMO ZA-je lani pravilno prorokoval, da bo letošnjo pomlad konec CELI. Zdaj, ko je nam poletno gospodarske krize, mislijo mnogi, da so njegove misli o in- sonce ogrelo svet okrog nas, bo-flaciji tudi pravilne. Odobravajo njegovo stališče, da je m° začeli prirejati razne “pikni-treba na vsak način spraviti vse javne proračune, posebno ke” (oprostite, zapisati bi moral federalnega, v ravnovesje, da se je treba izogibati vsakim iZj1ete> toda stari se še vedno bolj nepotrebnim javnim izdatkom in da je (reba tudi misliti na razumemo na našo “amerikansko to, kako bi začeli odplačevati federalne in ostale javne dol- slovenščino”). Mladi gredo na gove. Eisenhower odobrava tudi politiko federalnih bank, “piknike” ven k jezerom, nekaki skušajo potom visoke obrestne mere omejiti preširoko za- teri še zelo daleč. Daljave zdaj dolževanje v našem gospodarstvu. Predsednik je torej v na- ne pomenijo nič, ko ima vsak že čelu za varčevanje z javnim denarjem, kjer se le kaj varče- SV0J lasten “bus” in se pelje ka-vati da. Kdor v tem pogledu ne drži z njim, ga smatra za dar in kamor hoče. Stari pa slabega gospodarja. To so seveda demokratje, ki jih repu- “Piknikujemo” kar doma po vr-blikanci kar naravnost zmerjajo z razsipneži. tovih in je kar dobro, samo da je Demokratska stranka bi res rada imela veliko večji fe- ščim “piknikovat,” pa gre. deralni proračun in se pri tem nič ne boji, ako bi proračun * POLITIKA TU IN TAM. — radi tega prišel v primanjkljaj. Česar se boji, je velik vpliv, Brez politike ni nikjer. Neka ki ga ima Eisenhower v naši javnosti. Demokratje so mi- Politika je povsod — tu taka, tam slih, da bo začel Že letos padati, pa SO se temeljito zmotili. taka- v Washingtonu so zaskrb- Pred nedolgim je na televizij-Ugled našega predsednika’je danes tako velik, da bi bil da- d60! radi gospodarske politike, skem programu povedal neki nes gladko ponovno izvoljen, ako bi bile sedaj volitve in bi Padarja se, da draginja nas vse newyorški televizijski poroče-mu ustava dovoljevala kandidirati. tira na neko nevarno in opolzko Demokratski prvaki so realni ljudje; vedo, da se z ugle- Pot> kjer znamo zdrsniti v gradom predsednika Eisenhowerja ne smejo šaliti, drugače pen z vsem našim gospodar-bodo drugo leto pri volitvah tepeni. Zato glavna demokrat- 3tvom. Opozarja se, da ljudje so ska voditelja v Kongresu kongresnik Rayburn in senator U^mi krivi, da draginja raste, ker pada vladi Združenih držav. Johnson gledata, da Kongres izglasuje samo take zakone, ki kar blazno kupujejo vse in pla- Ker je baje dotična pokrajina pu-jih predsednik ne bo vetiral. Vesta, da pomeni vsak pred- čujejo za vse pretirane cene. Sta, peščena puščava, nepriklad-sednikov veto za demokratsko stranko mal političen poraz, Obenem se malo kupi za gotovi- na za skoro nobeno kmetijsko kajti stranka nima v Kongresu toliko pristašev in prijateljev, Jno> ampak vse na kredit, na upa- uporabo, je šla za zelo nizko na-da bi z dvetretjinsko večino prevračala predsednikova veti- nJe- Ljudje kupujejo nove hiše, jemnino za borih 45c. za aker. ranja izglasovanilvzakonov. jplačajo jih drago, na nakupno Oseba, kije imela zemljo v naje- Nimata pa demokratske stranke tako v rokah, kot bi jo naPlačilo pa odrinejo le nekaj mu, je prijavila to zemljo kot nerada imela. Demokratski “levičarji” v Kongresu in demo-|malega, kakih 10 do 15%, drugo obdelano federalni agrarskiobla- na mesečna odplačila. Potem kupijo pohištvo, seveda tudi naj bolj moderno vse — zopet vse na upanje in odplačila. Potem še kajpada automobil, kdo pa naj danes hodi in trga čevlje, ko se pa vse vozi. Zopet na upanje in na odplačila. Ko pride mesec okrog, pa cela kompanija kolek-tarjev trka na brata in takim “modrim gospodarjem,” ki vse kupijo na upanje in odplačila dopovedujejo, da so prišli po denar. Za taka odplačila gre po navadi ves zaslužek, zraven pa še za obresti in komaj bi bilo, da bi taki “gospodarji” imeli “mašince” za delati denar. Ni šala, kadar čas trka za denar za odplačila — “gospoda denarja” pa doma ni. Ako jim pa kaj kdo reče in jih opozori, da je treba drugačne “gospodarske modrosti,” kakor pa samo kupovati na upanje, se pa kaj pikro odrežejo: Kaj še! Denar je na svetu zato, da gre v promet, kaj bi ga samo sušili po “štumfih” in “škatljah” — ven njim v promet! Danes vživaj-jutri pa bomo skrbeli za jutri! No, meni denar ne dela težav, kakor to, da ga imam premalo. Sušiti ga pa ne morem ne v “štumfih,” ne v “škatljah” — ker ga nimam. Zdi se pa tudi meni, da se res “peljemo” z našo gospodarsko politiko v neko neznano bodočnost. Kake stalnosti, vsaj dolgotrajne skoro ni v nobeni politiki. Politiko ustvarjajo in diktirajo razmere, te se pa spreminjajo kakor vremena. Zdaj za enkrat pravijo, da tako kaže, da moramo podpirati marsikaj, da držimo naše narodno gospodarstvo na nekem ravnotežju. Predsednik Eisenhower sam je na radio govoru povedal, da bomo morali začeti razne podpore znižavati. Predvsem podpiranje cen farmarskim pridelkom. Okrog tri bilijone in pol dolarjev smo vtaknili zadnje leto samo v previšni pridelek žita. Farmarjem plačujemo za neobdelane količine polja po nekako 13 dolarjev za aker. Podpiranje farmarjev je sicer na eni strani na mestu. Le vprašanje je, če se to podpiranje vrši tako, da dobi vsak farmar, kar mu poštenim potom res gre, to do kar je upravičen. Če je pri tem pa tudi priložnost za izkoriščevanje, potem pa ima ta sistem kakor pokvarjeno vedro luknje v svojem dnu in pušča. Skozi te luknje pa gre vladni denar v visokih svotah v nič. In ta denar je naš, ljudski denar, ki ga prispevamo davkoplačevalci. valeč slučaj, ki je zelo zanimiv. Navedel je slučaj, da je neka oseba v Novi Mehiki vzela v najem 540 akrov zemlje, katera pri- poročevalec, je vlada najemniku menda plačala okrog devet dolarjev odškodnine za vsak aker neorne in neobdelane zemlje. Kako je do tega prišlo ni obrazložil. Toda, če je najemnik plačal vladi le 45c. najemnine za vsak aker, on pa potem dobil devet dolarjev za aker neobdelane zemlje je najemnik napravil dobro kupčijo. Slučaj se je moral dogoditi pač radi malomarnosti uradništva, ki tega ni opazilo, ako je bilo to tako. Zgodilo se je pa vse “postavno,” ampak kako “postavno”? Ali ni morda še več takih slučajev? Pregovor pravi, kadar se postavi kje kako “korito” vse dere in tišči zraven. In ta pregovor ni daleč od resnice. Za čuditi se je, da v Ameriki doživimo večkrat kake take slučaje. Kakim vzrokom je to pripisati? Nekateri pravijo, da v Ameriki vse prehitro naredimo in vpeljemo. Nastanejo kake potrebe, ki zahtevajo hitrih odredb. V kongresu nekaj hitro sprejmejo in odobrijo, pozabijo pa menda take odredbe zaščiti in obdati s primernimi postavami proti morebitnim zlorabam ali izkoriščevanju. In takih, ki jim je pri srcu le njihov “jaz” so hitro zraven s takimi “grabljami, ki imajo hudo zobe obrnjene le proti njim. Tako gre in menda zato takih škandalov nikdar ne zmanjka. * VPRAŠANJA O TEM IN ONEM: — Ali so moški bolj podvrženi kapi v vročini kot pa ženske? Zdravniki pravijo, da zadene kap trikrat toliko moških, kakor pa žensk. — Kedaj bo v Združenih državah prihodnje ljudsko štetje? Prihodnje ljudsko štetje v Z. D. bc drugo leto, to je 1960. Prvo ljudsko štetje v Z. D. pa se je vršilo leta 1790. — Koliko so Združene države plačale Franciji za takozvani Louisiana Territory,” katero ozemlje je vsebovalo 827,987 kvadratnih milj zemeljske površine?— Združene države so plačale za “Lousiana Territory” 15 milijonov dolarjev. Tozadevna kupna pogodba je bila sklenjena leta 1803, zatem, ko je bil Napoleon premagan v San Domingo. Omenjena svota je znašala povprečno okrog 3c. za aker. Pa še drugič kaj. Do tedaj pa, vsi lepo pozdravljeni! Vrhenšk Tine. ram. Poleg opisov krajev je Jože Grdina zbral v knjigi, ki ima 618 strani, tudi 225 slik krajev, ki jih je tekom svojega potovanja obiskal. Z zanimanjem sem ogledova slike iz Jeruzalema, ki predstavljajo razne kraje, pomembne življenja in smrti našega Odrešenika; gledal sem starodavni Rim, središče krščanstva s sliko cerkve sv. Petra; gledal sem starodavni Carigrad, od koder sta prišla nekdaj sv. Ciril in Metoc oznanjat krščansko vero našim slovanskim prednikom; opazova: sem slike iz Aten, pa tudi iz naše slovenske prestolnice Ljubljane. V duhu sem spremljal Jožeta iz kraja v kraj . . . Knjiga je res zanimiva in brez dvoma vredna $3.50! Kdor je želi imeti, jo lahko dobi tudi pri meni na 3599 E. 81. St., Cleveland 5, Ohio. Jakob Resnik Slovenec jo je poročil Cleveland, O. — V cerkvi sv. Alojzija sta se 20. junija poroči-gdč. Jeannie Andras, hčerka Veronice Andrasiunas s 552 E. 117. St., in g. Eugene Favetti, sin g. Evgena in ge. Lidije Favetti z 1211 Addison Rd. Za priče sta bila Dankuole An-drasiunas in Marion Favetti, za družici gdč. Vesna Favetti in gdč. Gordana Perhinek, za druga g. Miloš Ukmar in g. Vladimir Salamon. Mladoporočenca sta odšla po Zopet romanje v Lemon Lemont, IH. — Članice Sloven-vske ženske Zveze pridejo k Mariji Pomagaj na Ameriško Brezje. Dva dni se bodo mudile pri svoji nebeški Materi: v soboto in nedeljo, 18. in 19. julija. Večerna pobožnost s procesijo z lučkami bo v soboto zvečer ob 8. uri. V nedeljo bo dvojna služba božja: Ob 7. uri zjutraj v cerkvi in ob 11. uri dopoldne pri Lurški votlini. Pred 11. uro bo sprevod članic od Romarskega doma do votline med molitvijo sv. rožnega venca. Jutranja sv. maša bo po namenu romaric iz Indianapolis, Ind., pozna maša pa bo po namenu Zveze. Pozno opravilo bo imel duhovni vodja ženske Zveze p. Klavdij Okorn iz Milwaukee; Wis. V nedeljo popoldne bodo cb 2. uri pete litanije Matere božje v cerkvi Marije Pomagaj Pri pozni maši pri votlini bo tudi prilika za isv. spoved in za sv. obhajilo. Pri glavni maši poje ženski zbor Zveze iz Chicaga. Članice Zveze vabljene in dobrodošle pri Mariji. Dobrodošli pa tudi vsi drugi slovenski verniki. Voditelj romanj. ------o----- Kultuurnl dogodki in pripombe Milwaukee, Wis. — V prijetnem Washington parku v templju glasbe je mihvauška mestna občina s simfoničnem orkestrom otvorila v sredo, 1. julija, poletno koncertno sezono. Vstop je bil brezplačen. V torek, 7. julija, zvečer je simfonični orkester pod vodstvom znanega dirigenta Howard Barlowa izvajal glasbena dela največjega ameriškega skladatelja George Gersh-wina, ki ga smatrajo radi njegovih originalnih in tipičnih ame-rikanskih glasbenih del za ame-rikanskega Mozarta. Nekaj odlomkov iz njegove opere Porgy and Bess ista pela črnca, odlični sariton Tood Duncan in izvrstna sopranistka Camilla Williams veliko odobravanje občinstva. Vsesplošno navdušenje je žel mladi in talentirani milwauški pianist Ralph Votapek, ki je z orkestrom zaigral, težko, toda krasno Rapsodijo in Clue. Radi tipične amerikanske temperamentne skladbe, je bila ta Rapsodija v Rusiji do pred kratkim Zibrenjena. Gershwinova opera Porgy and Bess je v zadnjem gostovanju amerikanske črnske jo zdaj tudi Slovenci in Slovenke vsak torek zvečer v mesecu juliju priliko poslušati v Washington parku lepo in resno glasbe in odlične umetnike. Prvi torek v avgustu, pa bo uprizorjena v tem parku lepa in melodij o-zna Lebarjeva opereta “Vesela vdova.” * Vsako leto na prvo nedeljo v juliju, — letos je bilo 5. julija, — je velika romanska božja pot na Ameriške Brezje v Lemon tu vseh bivših slovenskih protikomunističnih borcev, vojnih ujetnikov in internirancev. Diven je ta kraj med griči in zelenimi drevesi, z malim Blejskim jezerom in krasno kapelico Matere Božje. Vse priznanje in vsa čast slovenskim očetom frančiškanom za tako prijazno in lepo u-rejeno romarsko pot. Mnogi romarji so prišli že v soboto, da so opravili verske pobožnosti. Večina pa jih je prišla v nedeljo dopoldne. Družine z otroci, samci, stari in mladi, vse se je zbralo pred kapelico Matere božje, kjer je bila darovana sv. maša. Po cerkvenem opravilu so frančiškani pripravili za mnoge okusno kosilo v svojem domu, veliko družin pa je prineslo s seboj veliko dobrih stvari za želodec in so uživali te dobrote kar na prostem. Prijetno je bilo srečanje s starimi znanci in prijatelji, ki se niso videli celo leto ali pa še več. Veliko jih je prišlo iz Chicaga, Milwaukee, nekaj jih je prišlo iz Clevelanda in daljnega New Yor-ka. Pri steklenici dobrega piva se je kramljalo in vzbujalo spomine na lepe in žalostne čase ter dogodke. Po popoldanskih litanijah so se začeli znanci in prijatelji poslavljati ter odhajati na svoje domove v prijetni zavesti, da je bilo v Lemontu lepo. Obljubili so, da se drugo leto zopet vidimo na Ameriških Brezjih — do takrat pa vsem mnogo zdravja in zadovoljstva! * Piknik slovenskega društva Triglav bo v nedeljo 19. julija na Army Lake. Vsi stari in mladi prijateljsko vabljeni ter dobrodošli. L. G. poroki na poročno potovanje na [ operne skupine imela velikanski Virginia Beach. Naselila sta se , uspeh v Europi, posebno v Rusi- na 1238 E. vso srečo. 71. St. želimo jimalji in Jugoslaviji. Ob tej priliki S. K. 'je napisala chicaška Prosveta — kar me je zelo začudilo, — da je G. Gershwin, rojen v Rusiji, — kar seveda ni res. Skladatelj George Garshwin, je bil rojen 26. septembra 1898 v Brooklynu, Cleveland, O. — Bral sem opis 'New York, umrl pa je 11. julija, Grdinovega potopisa Po Vzhodu 1937 v Hollywoodu v Kaliforniji, in Zapadu, ki ga je napisal Ja- Nad 8,000 ljudi je uživalo Gersh-nez Sever v Ameriški domovini, wiwnovo muziko na tem koncer-Lotil sem se nato branja knjige tu in je odhajalo domov zelo za- Knjiga “Po Vzhodu 'm Zapadu” je lepa Sestra Lucija zanikava svarilo o mračnih napovedih Sestra Lucija, edina izmed treh otrok, katerim se je v Fatimi na Portugalskem prikazovala Marija, ki je še živa, je zanikala, da bi bila v razgovoru z Augusti-nom Fuentes, duhovnikom iz škofije Vera Cruz v Mehiki, dejala, da bo Bog “prihodnje leto dovolil Rusiji kaznovati svet zelo hudo..” Omenjeni duhovnik je trdil, da je bil odšel k sestri Luciji, ki je pri karmeličankah, kot opolnomočenec Vatikana in se z njo dalj časa razgovarjal. Vsebino tega razgovora je nato objavil. Cerkvene oblasti so vso reč preiskale. Sestra Lucija je pri tem izjavila, da ni rekla nič takega ne A. Fuentesu ne nikomur drugemu. Mehiška nadškofija je na-prepovedala objavo in širjenje Fuentesovega pisanja. Marija je v Fatimi napovedala podjarmljenje narodov Rusiji, pa tekom zadnjega prikazanja tudi napovedala, da “bo na koncu zmagalo njeno Brezmadežno srce; Rusija bo spreobrnjena in nastopila bo dolga doba miru za človeštvo.” same in zdi se mi, da je bolj in dovoljno. Pripominjam, da ima-'nih znakov. Žena o DostoJevškem Sovjetska Leninova knjižnica je prišla v posest dragocenega dokumentarnega dela o Dosto-jevskem. To je stenografiran dnevnik njegove žene Ane, ki šteje tri sto strani. Dnevnik je razvozlala neka sodelavka Zavoda za rusko književnost v Leningradu, za kar je potrebovala leto dni potrpežljivega dela. Dnevnik je star nad sto let. Ana Dostojevski se je namreč posluževala pri stenografiranju še svojih poseb- ?• •’S FRANC JAKLIČ: SIN ■HMT---0---- Kolarjevi in Starojčevi so bili že nekam pripravljeni. Daši ni navada, imeli so Starojčevi polič vina pripravljen za No-sečko. Nosečka sede k peči na “sklep”, (Sklep je del klopi na oglu peči, kjer se klopi sklepa,-ta.), se obriše dvakrat z rutico okoli ust in začne: “Prišla sem prosit, če ste tako dobri in bi hoteli pristopiti j k svetemu krstu.” “Kdo se je pa zmislil nas?” “I, oče in mati Košičkova sta si izbrala očeta mladega Staroj-ca in mlado mater Kolarico za botre svojim otrokom, kolikor jim bo dal Bog.” “Tako! — Kar tako si zbero, in človek naj gre botrovat, kakor bi ne imel drugega dela.” “I, boter Starojec, veste, to je dobro delo, plačilo za to prejmete v nebesih. Veste, Kdšičko-vi vas najbolj čislajo.” “Pij, na, saj si ga že gotovo potrebna! — Kdaj bo treba stopiti do cerkve?” “Popoldne enkrat. Mudi se ravno ne, ker je fantiček močen. — Na vaše zdravje, boter; da bi se še dostikrat srečala pri Košičkovih!” “Kakor je božja volja.” Mlada mati Kolariča se je čudila: nevedna, ko pride Nosečka vabit, dasi je že vedela, kaj so pri Košičkovih ujeli. “Lejte si, lejte, ravno nas so si izbrali, kakor bi drugih ženskih ne bilo v vasi!” ‘T, seveda so še, pa imajo vas najrajši.” “Pa bi kakšno starejšo izbrali, ki je že vajena.” “Veste, morda: bo treba še dostikrat iti, pa nečejo, da bi bilo treba večkrat prebirati botro.” “Pa pojdem; človek itak nima drugih dobrih del. Obkorej?” ‘Ob treh, ako boste pripravljeni.” Ko je zvedela Uršikina mati tja v Zlati rep, kaj se godi v Podgorici pri Košičkovih, je prihitela k hčeri, da ji pomaga v dejanju in s svetom. Seboj je prinesla pripravljeno krstno obleko, povojček in kapico. Uršika je bilai vesela, in ‘ajd’ se je že mogočno oglašal, ko je stopila: stara mati vsa zasopla v hišo. ‘Zakaj niste pome poslali prej, ko ste vedeli, kako je,” je rekla nevoljno domačim, ko se oddahne. “Ej, kaj bi vedeli?” so se o-pravičevali domači. “No, pa saj je vse po sreči.” “Hvala Bogu— Hvalai Bogu, da je tako!” Odloži, kar je1 bila prinesla s go slamo, da jim potlej rastejo daljši lasje — in pregrne z novo, mehko plenico. Materina mati je pa pripravila krstno o-beko, da so potem hitreje oblekle, in se je nekaj po tihem menila s hčerjo. t (Dalje prihodnjič.) M A LI OGLASI Naprodaj ; > Proda se Emerson klimatska naprava (air conditioner), kakor nov, rabljen samo 2 meseca-Kličite UT 1-9894. (137) Stanovanje se odda Tri neopremljene na novo de-korirane sobe z vročo vodo se oddajo odraslim. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj, (x) Dvodružinska hiša V fari sv. Vida, v dobrem stanju, 5 sob vsako stanovanje, moderna kopalnica z barvano opremo, polna klet, 2 nova plinska furneza, krasno obdelan lot. Nič stroškov. Se lahko takoj vselite in kolektate najemnino. Samo $14,900. KATHERINE J. WELTER, Inc. 29025 Lake Shore Blvd. WH 3-3800 (136) Sohe se odda 3 sobe se oddajo zadaj, spodaj. Na 1035 E. 70 St HE 1-6488. (136) HIŠI NAPRODAJ Dvodružinska, 4 in 4, v bližini St. Clairja na E- 33 St., preko $140 mesečnega dohodka, cena samo $7,000. Dvodružinska, 5 in 5, na E. 173 St., plinski ogrev, nova streha, novi žlebovi, dvojna garaža, $150 mesečnega dohodka, cena samo $15,800. BARAGA REALTY 985 E 185 Si- IV 1-9998 (136) Hiša v najem Odda se hiša za 1 družino, 5 sob, na novo papirano, plinski fumez, vodni grelec, mirnim ljudem. 7216 Lockyear Ave. EN-1-3194. (136) Ženska dobi delo Ženska, neporočena, ki se razume na prodajo v trgovini jestvin dobi delo; plača, hrana in stanovanje po dogovoru. UT 1-7780. (X) Naprodaj Zaradi bolezni in starosti moram prodati že 15 let obstoječo delikatesno trgovino z dovoljenjem za prodajo vina in piva. Ni potrebno dosti denarja. Oglasite se na 4727 Payne Ave- (X) seboj. “Lejte, kakor bi bila vedela, da dobimo sina!” pobaha se in pokaže belo krstno obleko z rdečimi trakovi in našivi. Uršika Se zadovoljno nasmehne in hvaležno pogleda mater. Da potolaži skrb, ki jo je mučila, je izpraševala Nosečko, hišno mater in hčer to in ono. Potem šele je bila mirna, in tudi hevolja jo je bila pustila. Med tem se je prevalil dan, in tretja ura popoldanska se je čim dalje bolj približavalai. “Treba bo nesti h krstu,” o-Pomni Nosečka. Pripravi kopelj, namelsano s kozarcem gnojnice, (Otrok, ki se koplje v vodi z gnojnico skaljeni, je varen po ljudski veri nalezljivih boleznij.), da bi bil °trok varen nalezjivih boleznij, in izkoplje ‘ajda’. Hišnai mati o-snaži kadunjice (neške), nasuje Po dnu živinskih izjedi, (Izjedi -— kar ostane živini v jaslih, to so izjedi), da bi otrok ne bil Uscev.) — Usci — so otročja bolezen. Otroku se izpahne po Vsem životu in se mu delajo drobna uljesa. Bolezen je dolgotrajna in nadležna. Otrokom ženskega spola nasteljejo z dol- Hiša naprodaj Proda se dvodružinska hiša na E. 159 St., v fari Marije Vnebo-vzete. Kličite IV 1-1810. (136) NAPRODAJ 3 lota; skupaj v fari Marije Vne-bovzete, po 40 xl40 čv., voda in kanalizacija je sprovedena, lahko postavite na njih eno ali dvodružinske hiše. — Vsi trije loti skupaj za $5800, ako se takoj javite. Knific Realty 820 E. 185. St. TV 1-7540 Naprodaj Dve izložbeni omari, 5V2 čev. dolge x 20 inčev široke, in blagajna. Kličite EX 1-6531. (136) V najem 5 sob, primerne za stanovanje, ali zdravniške ali odvetniške urade. Zgoraj na 20070 Lake Shore Blvd., čez cesto od cerkve sv. Križa. Zmerna najemnina. Kličite Andrew Knaus, AN 1-2011. (138) Sobe se odda Oddajo se 3 sobe blizu cerkve sv- Vida, na E. 61 St., 'zgoraj. $48 mesečno. Nič otrok Kličite UT 1-2226 ali FA 1-9317. (143) Amuul&X domOVpNA, Atomska bomba in komunizem , . L, m Petnajst let policijske UDBE — slovenske hude ure V rimskem parlamentu je zunanji minister Pella debate o raketnih izstrelkih v Italiji vzkliknil; “Osebno mi je ljubša smrt od atomske bombe kot pa komunistična tiranija.” Poglavar KPI, Togliatti pa je zakričal “Dobili boste oboje!” — O atomski bombi in njenih strahotah je človeštvo dovolj poučeno. Vse premalo pa o drugem uničevalcu človeštva, o komunizmu. Kaj torej obljublja Togliatti? Glavna sestavina, jedro in gonilna sila boljševizma je tajna policija. Marx sicer v svojih deblih ni nikjer zapovedal ustanovitev tajne policije, vendar je brez nje vsaka diktatura mrtvorojeno dete. Brez tajne policije ne bi niti Hitler, ki se je po demokratični poti. polastil oblasti, vladal več kot dve ali tri leta. Mussolini, Stalin, Tito in podobni diktatorji bi paševali brez policije komaj nekaj mesecev. • MVD pomen “ministerstvo v-nutranjih djel” (notranje ministrstvo). Odkar nosijo “emve-dobci” modre čepice, jih imenujejo sovjetski podaniki “modra nevarnost.” Rusi se tajne policije MVD prav tako bojijo kot jo sovražijo. “Modrica” je vse stene opremila z ušesi, in ponoči vidi kpt sova. Nihče ni varen pred MVD, niti Palmiro Togliatti niti Nikita Hruščev. Zelo redke so ruške družine, ki še ne bi občutile dolgih tipalk MVD polipa. Armado sovjetskih deportirancev ocenjujejo na 30 milijonov, t.j. 15 odsto vsega prebivalstva, kar je najbrž pretirano. Že samo dejstvo pa, da kroži po dežleli tako strahotno število, dokazuje do kakšne mere je posameznik neposredno ali posredno prizadet. Vsi vlaki na velike razdalje volijo posebne jetniike vagone, ki prevažajo po nekaj sto zapornikov. V teh vagonih je natrpana krivda z nedolžnostjo, in oboje odhaja v Vorkuto, proslu-lo prisilno taborišče v večnem mrazu ali pa v kruto azijsko 0-samljenost. Vsakih 14 dni odpluje iz Vladivostoka kaznilni-ška ladja, ki prevaža 3,000 do 5,-000 obsojencev za 10, 15 ali tudi 25 let na Sahalin, Magodan ali v ledeno noč polarnih področij, kjer kaznjenci domujejo pod zemljo in praskajo za zlatom, za bleskom, ki je za njih ugasnil. MVD je kremeljska pest. Njeno geslo je: “Najvišja čednost je tista ki služi komunistični svetovni revoluciji!” Zgodovina tajne policije MVD pričenja s cari-stično “Ohrano.” Njen razvoj do totalnega instrumenta nasilja vodi preko “Čeke,” “GPU,” “MKVD” — preko krvi, gorja, ustrahovanja; solz. MVD je država v državi. Razpolaga z lastno oskrbovalno službo, z lastnimi športnimi društvi, z lastnimi sodišči in lastno vojaško izurjeno, svetovnonazorsko in državnopolitično zdre-sirano armado. Njeno omrežje sega do zadnjega kotička raz-sežne države, v kaznilniška taborišča in sibirska središča izgnancev. Tu so zbrane vse svetovne narodnosti. Delovne sužnje so Jugoslavija je po strokovnih cenitvah odrajtala' do 1. 1943 svoj krvni davek Stalinu z okrog 100,-000 jugoslovanskimi deportiranci. Po istih virih so Sovjeti pobirali Poljski nad dva milijona delovnih moči. Češkoslova,-ški komunisti so prispevali 800,-000 sužnjev, Bolgari pol milijona, Romuni en milijon, Madžari 900,000, Nemci 1,800,000 deportirancev. Koliko je ostalih narodnosti in koliko sovjetskih državljanov verjetno niti v Kremlju ne vedo, saj življenje posameznika, pod komunizmom nima cene. Vsi ti milijoni in milijoni so pod oblastjo MVD in ta edina odloča o njihovem življenju in smrti. 1 Vpliv MVD pronica v zadnje, najfinejše ožilje sovjetskega' življenja. Na povelje MVD se pokorno ustavljajo brzovlaki. MVD preusmerja potniška letala, preobrača gradbeni material, preklada ljudi na vlake in z drugih prometnih sredstev, premešča ministre, zapira osumljence, degredira tovarniške ravnatelje v ročne delavce ali postavlja ročne delavce za inženirje. Ničesar ni v Sovjetiji, kamor ne bi MVD vtaknila prstov. Nobena sovjetska ladja ne odpluje iz sovjetskih pristanišč brez dovoljenja MVD in brez MVD' častnika na krovu. Nobeno nogometno moštvo ne more v tujino brez nadzorstva MVD. Nobena umetniška skupina ne zapušča dežele brez policijskega spremstva. Ni tujca na tem svetu, ki bi zakonito prestopil sovjetsko zemljo brez dovoljenja MVD. Ta drži v rokah vse niti — in hudobni jeziki zatrjujejo, dia je moskovski metropolit le v črno preoblečen MVD agent. Ujetniki lastnih denunciantov Za opravljanje najraznovrst-nejlših nalog je upravni aparat MVD dosegel orjaške razsežnosti. Za vzdrževanje so potrebne miljarde rubljev. MVD šteje nad pol milijona mož. Vsak emve-dovec razpolaga s številnimi vo-hači, neznanimi oprezovalci, ki si jih je MVD pridobila z denarjem ali pa izsiljevanjem. Ta armada izdajalcev, klevetnikov in denunciantov je naj večja' nesreča ruskega naroda. Brez teh pokvarjenih in zahrbnih ovaduhov, bi bila MVD povsem nedolžen vaški kužek, ki ne more gristi in zato samo laja. Brez teh izmečkov človeške družbe, bi komunistične zatiralce že davno burjia odnesla. Smrtnih so- _________ ________ __ vražnikov komunizma je v SoV- jbavljale in še vedno dobavlja-* jetiji več ko dovolj. Ovaduški vse satelitske države. Titova sistem pa preprečuje vsako or- ganiziranje. Kjer bi se zbralo samo 50 ljudi, je med njimi gotovo vsaj fen ovaduh — in vsaka zamisel po svobodi je že v naprej obsojena na: neuspeh. Rusi in ostali narodi v Rusiji in po vseh satelitskih in komunističnih državah so ujetniki svojih lastnih denunciantov. Kako deluje MVD in kako do-seza svoje cilje, bo morda ilustrirala pripovedka nekega zidarskega mojstra. Njegov sin je bil v vojni poročnik oklepnih enot. Po povratku iz vojne je bil najprej zaposlen v neki us-njarni za 400 rubljev mesečne plače. Delal je tako kot dela ogromna večina komunističnih podanikov. Od časa do časa je na trgu prodal po kakšen kos usnja ali čevljev, ki si jih je prisvojil v tovarni, da bi se preživljal. V teku let se je njegov položaj znatno 'zboljšal. Poročil se je, si ustvaril družino in bil nekako zadovoljen s svojo usodo. V jeseni 1. 1952 so ga poklicali na policijsko postajo MVD. Tam so mu prigovarjali, da bi odšel kot inštruktor oklepnih e-not na Korejo. Vendar možakar o tem ni hotel slišati. Govorili so mu o čast, slavi in se sklicevali na njegovo komunistično zavest. Zaman. Otepal^se je na vse kriplje. Tedaj pa mu je častnik MVD pomolil' pod nos kup spisov z dokazi všeh pred leti izvršenih tatvin in ga postavil pred izbiro: ali na Korejo ali deset let v prisilno taborišče zaradi prisvajanja državnega premoženja. Odšel -je kot “prostovoljec” na Korejo. MVD ima časa na pretek. Leta in leta čaka na pravi trenutek. Njene metode so neprera-čunljive. Z logiko ji ne pridemo do živega. Če je MVD prijazna, ni treba, da je tudi za prizadetega nevarna in nasprotno. S svojim vohunskimi sistemom je MVD strahoten korobač, ki u-stvarja ozračje nenehnega nezaupanja in negotovosti, strahu in bojazni; to je prav tako stanje, kakršnega si..želi Kremelj. Vsak sovjetski državljan se zaveda, da obratuje mašinerija MVD neprestano, da točno registrira vsak najmanjši ljudski utrip, da zasleduje vsakršno razpoloženje in zagrabi, če karakteristika oznani, da je mera polna. “Bolje je zapreti deset nedolžnih kot puščati na svobodi enega samega krivca. Samo na ta način lahko uničimo svoje sovražnike,” je bilo načelo vrhovnega poglavarja MVD, Berije, ki ga je prav MVD tudi likvidirala. Stalinova pipa Anekdota: Stalin je izgubil svojo pipo. Po njegovem mnenju jo je moral nekdo ukrasti. Poklical je MVD in ji zapovedal, da iztakne kradljivca čim-prej. Po eno uri časa je Stalin naišel svojo pipo, ki jo je nekam založil. Ko je MVD obvestil o svoji zmoti, so mu dejali: “Prepozno, tovariš Stalin. Zaprli smo že petinsedemdeset tatičev, od katerih je dvainsedemdeset ODLIČNO LOVI — Delfin Flipi se je pognal iz vode in ujel žogo, ki mu jo je zagnal Perry Moss, novi vodja nogometnega moštva na Florida State University. priznalo žločin.” “Izvrstno,” je odgovoril Star lin; “Izpustite vseh dvainsedemdeset. One tri upornike pa pošljite v Vorkuto, preden bi lahko postali nevarni.” Georgijskemu pisatelju Roba-kidseju gre zasluga, da se je o-hranil stavek, ki ga je Stalin izrekel leta 1928 prvaku takratne MKVD: “Največji užitek za vas je, da z vso silo in v polni tišini, pobijate naše sovražnike in jih v pravem trenutku bliskovito u-ničite.” Kar je veljalo za NKVD velja prav tako za MVD. Danes o-pravlja MVD svoje zločine sicer nekoliko elegantne j še kot v prejšnjih časih, njeno orožje pa se je samo še zbrusilo. Kar je prej sekala s sabljo, luknja sedaj s fliretom. Sito, skozi katerega neprestano rešetajo sovjetske podanike je še vedno zelo gosto. Temu rešetanju pravi MVD “filtracija.” Zahodni časnikarji so se vedno čudili, da jim kljub veliki gostoljubnosti ruskega človeka nikoli ni uspelo, da bi svoje nove prijatelje obiskali na njihovih domovih. Kdor je živel v boljševilški Rusiji, pozna vzroke. To ni posledica kakega občutka manjvrednosti ali bojazni pred zahodnjaki, o katerih ves ruski narod danes ve, da uživajo neprimerno višjo življenjsko raven kot pa jo njim: nudi “sovjetski raj.” Edino strah pred MVD prepoveduje vabila na dom. V Sovjetiji obstojata dva neodpustljiva zločina: špionaža in sobataža. To sta edina zločina, ki jih kaznujejo z usmrtitvijo storilca. MVD ne pozna kompromisov. Sleherni tujec, ki prestopi rusko mejo — tudi če je komunist — je načeloma špi-jon. Pd kaj naj bi prihajal v Rusijo če ne zato, da krade z očmi in išče ljudi za svojo prevratniško organizacijo? Kar lahko pričenja, z nedolžnim prijateljstvom, pri steklenici vodke, lahko konča z veleizdajo. Vsak človek je podkupljiv in tudi Rus je samo človek. “Obramba proti vohunstvu je samo takrat uspešna, če tudi nemogoče stvari ocenjuje in raziskuje kot mogoče.” To je načelo, ki vodi do naravnost smešnih izrodkov. Pa kdo1 se za to zanima. Taka bojazen stane sicer ogromnega denarja, onemogoča pa vohunjenje tujih držav, in to je glavno. Rdeče obsevanja — čarovnije MVD N MVD stalno opozarja sovjetske podanike pred tujci in radovednimi časnikarji. Na shodih, ki jih sovražniki komunizma v Rusiji imenujejo “rdeča obsevanja” prikazujejo agenti MVD nevarnosti, ki jim pretijo s strani tujcev v naravnost strahotni luči. S trne pa nastajajo nevarnosti tudi za posameznike, ki se ne držijo MVD navodil. Zato se ruski ljudje odpovedujejo zanimivemu znanstvu, da ne bi jih MVD sumničile, da se družijo s predstavniki tujih sil. Slehernik je srečen, da ne zaide med uničevalno kolesje MVD. V Sovjetiji ni tujca, ki bi ga stalno ne spremljala v kakršni koli že obliki, tajna policija. Žena ameriškega vojaškega atašeja je leta 1954 doživela majhno neprijetnost. Na svojem sprehodu po osrednjih mestnih delih Moskve je fotografirala otroka, ki se je igral na kupu kamenja. Takoj se ji je približal “civilist” in jo ozmerjal, nakar se je od nekje vzel emvedovec. Nastal je škandal. Ataše in njegova žena sta morala iz Sovjetije v štiriindvajsetih urah. “Civilist” se je predstavil za učitelja. Govoril je angleški. Od leta 1951 dalje se morajo všr častniki MVD obvezno učiti angleščine. MVD pa ni samo mojstrica v boju proti vidnim in nevidnim režimskim sovražnikom. Je prava umetnica1 tudi v propagandi. Kjer prevzame poveljstvo, iz- gubijo vse uredbe in vsi zakoni svojo veljavo. MVD pa je tudi čarovnica. Ko je junija meseca 1955 prispel indijski ministrski predsednik Nehru v Svedrlovsk, je MVD pokazala, kaj zna. Štiri tedne pred tem obiskom je pognala lenobne mestne očete v dir. Dan in noč so množice pripravljale sprejem. Možje, žene in otroci so skupno s kaznjenci z vso vnemo spreminjali mestno obličje. V štirinajstih dneh so zgradili tisoč metrov dolgo asfaltirano cesto po tgozdu k “gradičku,” kjer je Nehru stanoval. Ob poti ležeči, povsem zanemarjeni kolhoz, so čez noč spremenili v vzorno kmetijo. Dvesto metrov od gradička so zgradili dve leseni hišici s štirimi stanovanji za stražnike in služinčad. Zaradi sabotaže je ena baraka zgorela preden je prispel Nehru. Zato so ustavili na železniški progi vagone, ki so vozili izdelane lesene hišice v Karagando, in si meni nič tebi nič eno “izposod-li” ter jo postavili namesto pogorele barake. Za opremo gradička so dobili pohištvo iz Leto-nije. V parku so posadili na sto in sto vrtnic. Ko se je Nehru vozaril po mestu, ni smel na cesto noben meščan z obnošeno obleko ali neobrit. Deželani, ki so prihajali po dnevnih opravilih v mesto, so moral nazaj, če niso bili dovolj čedno oblečeni. Nakupovalke, ki navadno stoje v kačah pred državnimi trgovinami, so napodili na dvorišča. V velikih državnih trgovinah v notranjosti mesta so na povelje MVD znižali cene vseh predmetov za 50 ob sto, da: bi Nehru lahko občudoval kupno moč sovjetskega prebivalstva. Takrat je bilo v vsem mestu kakih 200 osebnih avtomobilov. Mesto šteje okrog pol milijona prebivalcev. Vsi ti lastniki avtomobilov se prejeli bencin brezplačno z naročilom, da dva dni, kolikor se je Nehru v mestu zadrževal in v časih ko je bil Nehru na cesti, neprestano vozarijo po notranjih mestnih predelih in tako “poživljajo” motorizirani promet. V tovarnah, ki jih je Nehru obiskal so delavci prejeli nove tute. Cestne pometačke so dobile nove metle in snežnobele površnike. Vsa šolska mladina je morala praznično oblečena plesati. Celo drugače zelo priljubljene pižame so izginile z mestnih ulic. 1 Ruski starček je pri vsem tem pripomnil: “V Sovjetiji hodi ves svet s palico, samo MVD ne. Kar zagrabi, obdrži. V enem samem tednu naloži lahko na vagone ves narod in ga raztrese kot vrečo graha.” Na te besede je pljunil in debelo zaklel. S takim življenjem bi rad o-srečil svet Palmiro Togliatti in njegovi aktivisti, ki se že vneto urijo za vredne posnemalce svojih velikih učiteljev MVD. Prav zato je tako življenjsko potrebno, da spoznamo komunizem v celoti m se proti njemu borimo kot se borimo proti atomski bombi. Oba uničevalca človeštva sta si podobna kot dvojčka. MALI OGLAS! Ženitbena ponudba Samski moški ,lastnik velike farme v West Springfield, Pa., želi spoznati Slovenko srednje starosti v svrho ženitbe. Za natančnejša pojasnia pokličite Dl 1-4084. —(135) Hiša naprodaj V fari sv. Vida, 6 sob spodaj, 5 sob zgoraj, 2 garaže. Se mora prodati, da se uredi zapuščina. Globokar Realty 986 E. 74 St. HE 1-6607 (135) V najem Odda se 5 sob zgoraj, plinska gorkota, vroča voda. Na E. 74 St. Kličite EX 1-1085 po 2. uri pop. (135) AMERIŠKA DOMOVINA, MATIJA MALEŠIČ; IZOBČENCI ! Le ostani, hčerka, kjer si. Kje koli hiše. 'si? Služiš? Nisi se pogodila za J Potuhnjenka, bodi, kakršna deklo, prepametna si. Veš, da si! Da si županova, ne morelši za-! brez tebe ne. moremo shajati.1 tajiti: sramote nisi hotela raz-Misliš: omehča se oče. In čakaš trobiti pred svetom, preden ne kje v bližini. Ko mi zagrenijo ' upogneš očeta, sitnosti vse veselje do življenja j Muka živina v hlevu. Zateglo in dela, ko spoznam, da brez jn žalostno Bariče ne gre, prideš s Ture-tom: “Prepišite nanj, očka!” To pot si se urezala, hčerka! čki terjat svoj dolg z onega sve-Mrlič je zdaj iz hiše, najhujše ta, so ga povpraševali ljudje in Bariča, zakaj prižadevaš očetu toliko skrbi in bridkosti? Glej, rad te ima oče! Ture! Ture-Zastoče župan. šoka priteče iz kuhinje: “Vam Tiho, črv! Ne glodaj, prav sem muka. Pobegnil je imel- °če sem in sem jo hotel hlapčič od hiše. Strah ga je s,pa-| strezniti! Da bi ne smel reči Iti v hlevu. Če hodita Simoni- besede za njeno srečo? Če pa noče take sreče? Bariča, Bariča! Sam kaplan ni mogel dokončati s teboj in je to O, rad, rad! Tako rada, da ji je slabo?” poveš v obraz: Od matere imaš j Ali bi človek z veseljem po-to v glavi. : kazal Šoki vrata! Pride — ni- Hudoba pa ne da miru: S tem omehčaš očeta, z admiralom? A za Tureta ti je! Ne odjenja in ne odjenja sku-šnjavec. Vedno bolj vsiljiv in bolj nasilen je. Bariča se pokriža: “Da bi Bog podelil zdravje teti Katarini! Vsaj toliko zdravja in toliko časa, da bi ji mogli malo popraviti veliko krivico- Oče naš . .” j je prestane. Ne popustim, pa če ga vsega zmešali. Tesno, tesno ji je. Tako ne- mi napraviš sramoto in greš k j Krulijo prašiči po svinjakih,! P1™1-kam: zadehlo je v sobi, ni dihati Pokalmku za deklo. (grizejo se in se koljejo med še- ni mogoče. Tudi tu nima ob- | Stikajo ljudje glave, šepetajo, boj in cvilijo, da gre skozi uše-stanka- Kam, kam bi se človek namigujejo, ugibljejo: Kje je? sa. Lačni so. Kokoši stopajo po skril in pobegnil pred tem mrt-^Kam je pobegnila? K nunam? veži in kuhinji. Zakaj jih nihče vaškim duhom? (Oče je včasih pravil. Sprla sta ne vrže zrnja? Bariče ni. Baričin pogled obstane na pa- se s starim. Vedel je skopuh, I Kopičijo se pisma na mizi pirju, ki leži na vrhu vseh spi- kdo sta občinski revi. Pokalni- pisarni. Župan jih sov m pisem. Pola, sčrtana s kova namigavanja so bila jasna. Po ovojih in napisih pozna, da stolpci, vrh stolpcev Turetova Mislil je, da ne pride resnica so med njimi nujne in neodlož-Plsava. Na papirju sledovi žeb-.nikdar na dan, in jo je skrival Ijive zadeve. Sitnari zopet gla-Tismo v hiši rezko preseka Ijev iz moških čevljev. |pred hčerko. Barico je tako pre- varstvo, mogoče tudi grozi s ka- Preko Gorjancev je šel glas o tebi, preko Metlike ;je segal med Poljče, preko okije v Kočevarje, preko Črnomlja med Poljance in Viničane- Pa si izbereš — Tureta. v j odpira:.' PITTSBURGH, PA. hče je ni klical — in se vgnezdi hiši in se je drži ko klošč. Naj ti dam ključe od kašče in kleti, Šoka vsiljiva? Dosti jih imaš doma, ki nimajo kaj dati pod zob. županova kašča pa ni prazna, sami niti pospraviti vsega ne moremo. i Ne dobi Šoka odgovora. Da more biti človek tako nepreviden in se ne premaga- Seveda vzdih kaj rad uide. O, ko vse polje in kipi po njem ko po vrelem kotlu. Razsnelo bi ga lahko. (Dalje prihodnjič) POPRAVLJAMO t FENDERJE IN OGRODJE », SUPERIOR BODY I PAINT CO. 6605 St. Clair Ava. EN 1-1633 Mrs L. R. iz Miller Ave., Euclid, Ohio, stara 49 let, pravi: “Nisem vedela, zakaj sem vedno tako trudna, žalostna in brezbrižna do vsega, dokler mi neki prijatelj ni rekel, da poskušam “LOVIAN CAPSU,LES”. Res so mi pomagale. Sedaj se počutim, kot bi bila stara 25 let, polna energije, moči in življenske sile.” EOVTAN capsules MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod! 25 za $1.95, 50 zn $3.69, 100 za $6.49 žvenket pokrova, ki je zadel ob j Razmišljanje je dozorelo v treslo, da je rajši pobegnila, ne- znijo in stroški. Župan pa ne od- lonec. Šoka kuha čaj za bolnico, sklep. go bi prenašala očitajoče in pre niti teh pisem Šoka trdi, da dober in močan' Hipoma Barico presune. Rdeč škodoželjne poglede. I Hiša iz katere ndnesein ™rli čaj bolnico okrepi in poživi. Ne svinčnik zgrabi in zapiše počez 0 Turetii ne povedo niti be- ča, je ko mrtvašnica In čbvek ruma, domače sl,vovke je treba c« vse stolpce: , ; !sedlc(, Nihc-e z,nj ne vc, s se_ v tald m ne more do veselih vl,t, v caj. (Soka sama rada pi-| Hočete da bodo umiral, vaš, boj tudi ni v2ela. Bržč.as 0. mislj žalost |n lurobnos, je caj ruma v njem ne mara, vnuk, tako ko vaša sestra Cec,- prMa hajduk vse „ dneve 0. stlska(a od d slivovka ji je ljubša!) ,hja? Nočete popraviti, kar ste, Šoke ni nihče prosil, naj osta- dolžni admiralu in njeni sestri ne. Ali Šoka poprime za vsako in Katji Simoničevi? delo in misli na stvari, na kate-| Potem, pa steče iz uradne sore se človek v zmešnjavi ne be, ko da jo hoče v njej zadu-spomni. In človek ne more zgr- žiti. In ko da ji gori pod noga-da delati z njo, kaka zahvala za mi, preleti gostilniško sobo in REAL ESTATE FOR SALE FOR SALE — West Miffin, between Duquesne and Dravosburg, 6 rms. brick, 2 baths game room, room for garden, large clothes closets, storm doors and windows. House in excellent condition. Cyclone fence. Pricer at $15,000. Reasonable. Call HO 6-3169. (134) NOCOJ SE PRIČNE. Fare Sv. Vida Polefni Festival KARNEVAL njeno usužnost v nesreči in trebi bi bila to! Pazi, Šoka! Ne razbijaj po kuhinji! Mir, mir, mir! je zabičal zdravnik. po- ^ežo in plane v temno noč. 18. Brez Šoke ne pojde. Prav po njenem: Hočete, da bodo umirali vaši vnuki tako ko [vaša sestra- Cecilija? Nočete po-Zaškripljejo vrata v gosposko praviti, kar ste dolžni admiralu s°bo. (in njeni sestri in Katji Simoni- Tiho, tiho, Šoka! Spi menda čevi? teta Katarrina- Tako tiha je in j Qče bere in misli: zapisala je mirna, ko da je ni v sobi. |in odšla. Bariča od doma! V hi- “Sveta nebesa!” Šoki omahne ši pa sedaj mrlič. In bolna mati, roka s čajem. Z drugo roko u- kateri ne zna nihče tako streči jame krožnik in skodelico, da ko hčerka. Skoro ne ve okolica, ne padeta na tla. Skoči k po- da je mati bolna, tako jo ima v stelji, hlastno prime Simoničko rokah Bariča. Bariča gre, ko bi za roko, ki tišči rdeči robec, bila najbolj potrebna pri hiši, in se sklone k njenim ustnicam. Gre, češ, opravite sami, oče, z Barico vrže Šokin vzklik s stola. “Zaspala je v Gospodu!” Zastane Bariči kri po žilah. Bože, Bože, zakaj tako tepeš našo hišo? Še Šoko, ki je videla že toliko smrti in gorja na svetu, še Šoko mrtvo sestro — admiralom, o, visoko sorodstvo! — Križe z materjo si sami naprtite! Kakor veste in znate, oče! Ker nočete, grem. Poskusite sami, brez mene! Če pridete lepo prosit, se vrnem. Če ne pridete, prav. Ture je izučen ključavničar, nem- Vožnje — igre — Zabave Okrepčila — Prigrizek V petek bo servirana ribja pečenka V nedeljo pa pečena govedina (Roast Beef) TACTAjJI | | J. Lepa darila se bodo oddala vsak večer AMJIVIIJ ... ob 11:30 uri! cd srede do nedelje 15. do 19. julija od 7:00 naprej V NEDELJO POPOLDNE OD 2:00 NAPREJ ŠOLSKEM 0V0RIŠČ0 SV. VIDA Na vogalu St. Clair Ave. in E. 62 St. • V nedeljo zvečer bo oddanih $5,600 v gotovini PRIDITE! ZABAVA ZA VSE! MLADE in STARE! Slovenska molka zmede tako tih in nepričakovan ški govori ko slovenski, pojdeva odhod Katarine za sestro. Ne ve, po svetu. Nočem, da hi vas vaši kaj bi. Sklene roke in jih dvi- vnuki takole čez petdeset, šest- gne nad glavo- In pogleda Barico, ko da vprašuje za svet. Barico stresa mraz po hrbtu. Široko odprte, vse steklene so Katarinine oči. Očitajo, očitajo, opominjajo, obtožujejo. “Jezus! Jezus!” Z muko se odtrga Baricai in zbeži iz sobe. Zmedeno zatava po veži, v kuhinjo stopi, vrne se v vežo, v podstrešje hoče k materi. Na stopnicah se domisli, kako mati privošči očetu. In steče nazaj v vežo- V gosposko sobo hoče. Ko prime za kljuko, jo strese mraz. In pred očmi ji zamigota stekleni pogled, ki očita. V gostilniško sobo pobegne Bariča. Ali v gostilniški sobi ni luči. Barico je strah. Bože, mrlič v hiši! Steče Bariča v kuhinjo. Zgrabi svetilko z mize in se vrne v gostilniško sobo- Velika je gostilniška soba, kuhinjska svetilka ne more posvetiti v vse kote obenem. Ali ne steza strah iz temnih kotov svojih rok po Bariči? Bože, Bože, mrlič vhiši! Pobegne Bariča v uradno sobo. Strahoma pogleda v temni kot za omaro. deset let, ko bodo trohnele vaše kosti v zemlji, kleli. Ti Bariča! Vem, tako misliš-To so ji dale šole in knjige. Sipati denar za to, da ti hčerka na stara leta tako 'zagode! Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec- bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave.. Euclid 23, O. • podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. H podpredsednik: JOHN SEVER, 18023 Hillprove Rd.. Cleveland 19, O. C . tajmk: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. cl. zap.smkar: DAMJAN TOMAŽIN, 18017 Hiller Ave., Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: ANTON KRAMPEL, 6907 St. Clair Ave., Drugi nadzornik: ANTON TEKAVEC. 20303 Goller Ave..^udid" Lretji.nadzornik: JOHN LESKOVEC, 1111 Ward Ave., Girard, O. PROSVETNI IN KULTURNI ODBOR: JOHN STRAUS, 1071 E. 61st St., Cleveland 3, O. MARTIN VALETIC, 15331 Glencoe Rd„ Cleveland 10, O. DAMJAN TOMAŽIN, 18017 Hiller Ave., Cleveland 19, O. LOUIS SAMSA, Direktor atletike: 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA”, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. ?r>uMacniTA ^D^uit,e-7o,a-8i,avnega tainika Slovenske moške zveze. JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. —- IV 1-3345 A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEhderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-6300 KEnmore 1-1235 MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 PAMETNO SVARILO — Opozorilo ob cesti U. S. 66 južno od St. Louis, Mo. voznike, naj pazijo na cesto ne na dela na njej, če hočejo priti varno skozi. poziva CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — Sacrificing good money maker; lunches, package goods. Busy location. Diversey - Central. Beautiful, clean environment; tile kitchen and washroom. Private room for parties and meetings. Opportunity for right party. See to appreciate. TU 9-9404. (134) V blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Martin Kovač ki je umrl 15. julija 1956 leta Dragi soprog in ljubi oče, tri leta že počivaš v grobu, prebridka je žalost polnila srce, ko smo za vedno izgubili Te! Sladko spavaj pod gomilo, v kraju večnega miru, pa prosi za nas pri Bogu, da se v nebesih snidemo. Žalujoči: SOPROGA IN OTROCI Cleveland, 15. julija 1959 SELIJO SE — V Jacksonville Beach v Floridi so nedavno seliki kar sedem hiš istočasno. Vsa reč je bila na ta način cenejša, ker je bilo treba odstranjevati električno napeljavo in druge ovire samo enkrat za vseh se dem hiš. Prvo hišo so za selitev prerezali na dvoje. % * * Za vas pomembni dan! 5 * % % % i Drage neveste! I Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je. natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Cl.fr Ave. Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 m I