ZA IZBOLJŠANJE LISTA V«ah. U ■M prWWiU I» » K a r • 4 »*• «11 ca pridobilo m narofelli*. \mm U b%«l* tm, bit kUimi adprli I« tamnivmu tlim. m. \mm Im btal*- ) M k larn Irfmu \\ • • • • • • ff GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. | POZOR. NAROČNIKI.. Nmrotnlkam M, * «t€ M ljtiM MnUl t* PMl um naročnin«. Zrn Muje potrdilo polpg ndm m Urtu- Inlvrgt dne. ■« wa In leta je n* rWnbi jlrfm. "Uprita TELKPHONE: C1 leUea :i—VJ4J Entered as Serond Cta«s Mailer September 21st, 1903 at t be Post Office at New York. N. Y„ under Art of Congress of Marrb 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. ltJth ST., NEW YORK No. 69. — Stev. 69. NEW YORK, MONDAY. APRIL 18. 1938 -PONEDELJEK, 18. APRILA 1938 . Volume XLVI. — Letnik XI-VI. DELAVSKA PRE D LOG A MORA BITI S PR EJETA General Franco je dospel do morja TUDI AMER. DELAV. FEDERACIJA JE ZA SPREJEM PREDLOGE, TODA GREEN STAVI SVOJE POGOJE Najprej bi znašala minimalna plača 25 centov na uro, z leti bi se pa povišala na 40 centov. — Stavka unijskih razvažalcev. — Remington -Rand, Inc. se je pritožila. — Canadski mornarji stavkajo. — International Ladies Garment Workers Union bo izstopila iz CIO. HOLANDSKA PRINCESAV VELIKIH SKRBEH Holandski princ-soprog se še vedno ni vrnil. — Prestolonaslednica s e boji za svojo hčer. li.VAG, Iloiumlska. 17. apri hi. — Holamlskii prestolonaslednika |»rinee»a Julijami se je - svojo hčerko princeso Biatr -eo preselila iz >voje palače v palačo ^vuje matere, ker se boji, da bi nji ii soprog prin«-Bernliaid ugrabil otroka. Xavzlie temu, da je bilo javnosti naznanjeno, da se bo princ vini! 2.*». aprila s potova nja po morju, vendar so llo-landci mnenja, da >ta se pre-tolonasledniea in njen mož razšla. Vzrok za priiičev odhod pa :i« -por s kraljico Viljeiiiino zaradi poroke njegovega brata princa Ašvina, temveč razlie nost v značajih holandske prir« e-e in nemškega princa. AMNESTIJA NA ČEŠKEM Predsednik dr. Beneš je dal izpustiti politične kaznenjence. — Češka hoče zadostiti Hitlerje* vim zahtevam. PIUUA. ("clioslovaška, 17. aprila. — Celioslovaški predsednik dr. Eilvanl Beneš ;» • razglasil obsežno amnestijo, katere bo v prvi vrsti deležnih 3,500.00<* sudetsUih Keuieex. Ta amnestija je v soglasju z vladno izjavo pred nekaj dnevi, l\ "> Židi so bili da bo šla Cehoslovaška d.« d je. skrajne meje s >vojimi konce -i jami, da v .streže nemškim za litevam. Amnestija pa ne velja za vo- ^ , . , . . - _ , Kraljica \ iljcmina je zaradi|ni zaradi političnih prestopkov.'na vse važne krajo poslal moe- Z. vsakim letom bi se povišala za tega .pora zelo potrta, toda ne. Xemski po>lanee Johann Xeu vojaške posadke. Anglija i holandski narod kajti, ko jejwirth je reke| Ja je amjle,tij Jina v Palestini 8000 vojakov in postalo znano, da je princ jsauio drobtnk^ ki' je ..auio za_ JOOU ,K>licistov. s katerimi skn Beruhard vnet nazijee narod izboljSala puložaj, k*. ga ^ streti terorizem, ki že dve zeli, da bi se princesa Julijana bHo ve- -e zdržati j^jleti pretresa deželo, m princ Bernhard —* ® i WASHINGTON, D. C., 17. aprila. — Vodiln: člani kongresa niso nič kaj zadovoljni, ker je predsednik Roosevelt v svoji zadnji poslanici tako vrteti priporočal sprejem predloge glede minimalnih plač in maksimalnega delovnega časa. Demokrat McReynolds iz Tennessee, ki se je meseca decembra tako uspešno boril proti predlogi, da je bila vrnjena tozadevnemu odboru, je rekel, da bo obnovil svoj boj, čes, da bi predloga si-• er nekoliko koristila severnim državam, dočim bi južnim državam neizmerno škodovala. Predlogo so bili v posebnem kongresnem zasedanju porazili južni demokrati in republikanci. Nekaj sličnega bi se sedaj zgodilo, če bi prišla predloga na dnevni red. Ameriška delavska federacija se spočetka r.i strinjala s stališčem administracije, zdaj je pa namignil William Green, da bo še enkrat proučil celo zadevo. Prvo leto naj bi znašala minimalna plača 25 centov na uro, pet centov, da bi znašla slednjič 40 centov na uro. Delovni teden naj bi bil spočetka dolg 44 ur in bi se skrčil v dveh letih na 40 ur. ROCHESTER. N. Y., 17. aprila. — Ker so linijski razvažalci zastavkali in zahtevajo višje plače, so morali trgovci in prodajalci s privatnimi avtomobili razvažati svoje blago. WASHINGTON, D. C., 17. aprila. — Remington Rand, Inc., je vložila včeraj pri najvišjem sodišču priziv proti odločitvi National Labor Relations Boarda, da mora sprejeti nazaj na delo delavce, ki jih je odpustila začasa stavke leta I 936. Vodstvo .družbe pravi, da bi moralo odsloviti 4000 sedanjih delavcev, če bi hotelo sprejeti štrajkarje nazaj. , THE DALLAS, Ore., I 7. aprila. — Včeraj je bil obsojen tukaj na dve leti in enajst mesecev ječe Dave Rutz, organizator unije razvažalcev. Ob tožen je bil sabotaže. TORONTO, Ont.., 16. apr. — Canadian Seaman's unija je danes razpostavila pikete po vseh pristaniščih od Montreala do Fort Williama, ko je zastavkalo 2000 unijskih članov. Namen stavke je prisiliti dvanajst parobrodnih družb k priznanju unije. Včeraj je bilo vsled stavke, I 60 parni-kov zadržanih v raznih pristaniščih. JERSEY CITY, N. J., 1 7. aprila. — 1 ovarne Crucible Steel Co., v tukajšnjem mestu in v bližnjem Harrisonu, ki so vsled stavke že izza 14.. marca zaprte, bodo prihodnji teden zopet začele obratovati. Družba se je sporazumela z odborom za organiziranje jeklarjev, ki posluje pod pokroviteljstvom CIO. Podrobnosti pogodbe niso znane. Na delo se bo vrnilo nad dva tisoč delavcev. NEW YORK. ! 7. aprila. — International La dies Garment Workers Union, ena prvih velikih organizacij, ki so se pridružile Lewisovem odboru. ustanoviti John L. Lewis trajno delavsko~organi ^a .ndustr.ja no organizacijo, bo najbrže pustila zacijo in noče nič slišati o kakšnem kompromisu lJ^uT. ; , ?jen predsednik David Dubin" * A. F. L., se mu je začel Dubinski odtujevati. Iri- KRI JE TEKLA _VPALESTINI Arabski teroristi so se Spopadli z angleškimi vojaki. — Ubitih je bilo 19 Arabcev in trije ži-dje. REPUBLIKANSKA ŠPANIJA JE S TEM RAZDELJENA NA DVOJE -o JERIZALKM, Palestina. 17. aprilu. — Angleški vojaki in arabski teroristi so se s|>o padli .">0 iiiijJ stverno ud Jeruzalema. V boju ji« bilo ubitih 111 Aralx-ev. dva pa sta bila ranjena. V drug-i bitki med Arab-ubiti trije žš- HENDAYE, Francija, 17. aprila. — Armada generala Franca je po zavzetju mest Vinanoza ir. Benicarlo dospela do Sredozemskega morja, za sedla obrežje na razdaljo 20 milj ter razdelila republikansko Španijo na dvoje. POGODBA MED ITALIJO Jeruzalemska policija je bila ojačena iu straži Oaiarjevo mo sejo in cerkev Božjega jjrobn. Veliko noč obhajajo krUtja- jake, temveč samo za civiliste,židje ill mohamedaiici. ki so se politično več ali manj; Kristjani so obhajali \eliko pregrešili. !»oe v cerkvi Božjega groba. Predsednik Beneš je rekel, ni oh a meda nei so obhajali praz da želi 0'ehoslovaška doseči po-'nik Nebi Muse v Ouiarjevi mo polni > po razum z Nemčijo. j^eji, Žid je pa ob zidu joka. Po Beneševi amnestiji bo o ! Charles Tegart, ki jja jt svobojenili okoli 1000 sndet- iangleška vlada poslala v Pa škili Nemcev, ki so bili obsoje-jlestino, da zatre terorizem, j . i........ ....i____- ____i . Ministrski predsednik di. ! Negri 11 j«; takoj imenoval "re-jšiteja Madrida**, generala Jo-i.-e Miajo za diktatorja južnega jdelo republikansko španske, j Zavzetje Vinaroza in Btni- ANGLIJO i'"11 la P°n,cl,i za generala Fran _______________j ca največjo zmago državljan S pogodbo je bil porav- vo-'"1*- Razbi,a reP"blikan •i . 0 pka armada se je v neredu raz nan triletni spor. — Fo- cepila in en del se je umaknil sodba bo vodila v mi-j proti Valeneiji. drugi del p • rovno pogodbo petih dr- P™ti severu. >» l mikauje vladne armade je ______ i branila mednarodna brigada, ki 1UM. Italija, 17. aprila. - ljc 1,1,51 tadi »^deljena. Xem>k Anglija in Italija ste podpi-ali za s tajno razšla, da ne bi princ skušal za vleči liolaud>ko pod nadob-last Nemčije. Holandski narod se je sedaj prepričal, da se Julijana noče vkioniti zahtevam svojega moža. Bernhar ^ scU)j Jlu. U'daJ,so b"' P"" jejo in a ko se nobena drža va ne piri med njima na dnevnem re- ..... - . !,. «1^1.,;:- .... " m .5. vmešava v notranje zadeve du. iMeuiijie so bili zdravniki prisiljeni od princa zahtevati, da ne nadleguje in razburja svoje žene. Bernhard se je razjezil iu je s svojim bratom odpotoval v London/ Nato so i zdravniki svetovali Julijani, da naj bo prijaznejša s svojim možem, češ, da je nervozen. Julijana pa jih je zavrnila, češ, da je Holandski dala prestolo-naslednieo, da je s tem njena mogc pa ni odstranila vzroka. Čehoslovaški Nemci, kater-" ščiti Hitler, so pričeli "zahtevati avtonomijo. Med drugim je rekel predsednik Beneš: *'V naših sosednih državah so se dogodile izpremeinbe, ki so zelo važne za celo Evropo in[ posebno še za osrednjo Evropo. Svojih oči nisem zaprl pro ti resnemu položaju. Storili moramo vse, da vzdržimo mir.' reno želimo, da dosežemo trajni sporazum z našimi sosedi. Prav posebno vero imamo v sporazum z Nemčijo, kar želi tudi Nemčija sama, kar »o nam zagotovili odgovorni Nem ci. Prepričan sem, da more biti vzdržan mir samo, ako se druge države." VELIKA NOČ U PREDSED-SEDNIKA WASHINGTON, D. C., 17. aprila.— Predsednik Roosevelt in njegova soproga sta v krogu svoje družine mirno obhajala Veliko noč. Rooseveltova soproga je ob součnem vzho naloga izvršena in da se more du bila navzoča pri opravilih princ vrniti v svojo domovino ' Ko se je Bernhard vrnil iz Londona, je izvedel za ta ultimatum svoje žene in je zagrozil, da bo svojo hčer odpeljal s seUoj ter je odpotoval iz Haaga. na Arlington pokopališču in je na grob nepoznanega rrjr&i položila venee lilij. Pozneje je bil predsednik s svojo družino pri cerkvenih o-pravilih v episkopalui eerkv-sv. Tomaža. POLOŽAJ NA .DALJ IZTOKU Kitajci naskoku je ja vrata Jihsijena. — 10,000 Japoncev je obkoljenih. Politična kriza na Japonskem. ŠANUHAJ, Kitajska, 17. a prila. — Bataljon 44 Velikega petka"', ki je ststavljen iz ki tajskih kristjanov, naskakuje vrata Jihsijena, kjer je obleganih 10T000 Japoncev. Večji del sta rodovnega me sta je v plamenih in ulice so pokrite z mrliči. Izgube na obeli straneh segajo v tisoče. Kitajci so pričeli uaskakova ti mesto, ko vrhovni povelj nik maršal Cankajšek na ar ma do izdal povelje, da mora mesto zavzeti še pred koucem dneva. In armada se je zavzela, »la izpolni ukaz -svojega povelj nika in zavzame mesto na veli konočno nedeljo. [ Japonski letalci so skušali vreči živež obleganim tovarišem, toda postojanke se menja vajo tako naglo, da pade mnogo živeža v kitajske vrste. V Hankovu je maršal Cankajšek vodil proslavo zmage ter je po radio slavil junaštva kitajske armade. Japonski letalci so ob času proslave bombardirali mesto, toda povzročili so le majhno škodo. bataljoni so se umakuili proti severu, čehoslovaški pa prot". i Valeneiji. i H END AYE, Francija, 17. a Iprila. — Včeraj se je ob siv-jdozemskeni obrežju bojevalo nad 1">'» vladnih in fašističnih aeroplnnov. Trije vladni škadroni bombnikov so zadeli na fašistična zračno silo ob obrežju. Namen vladnih aeroplanov je bil za-braniti fašistom, da ne bi š" bolj raztegnili pasu, ki loči se verni iu južni del republikance Španske. 'Madridski poročevalec lista Exchange Telegraph poroča, da je diktator južne Španske general Jose Miaja po radi«« naznanil, da so republikanci jod Venaroza, pogodbo, ki bo najbrže izgladi la pot do mirovne |»og«Hlt»e pe tih držav. Ta i>ogodba je po ravnala triletni spor iued An glijo in Italijo zaradi Sredozemlja in posestev v Afriki. Diplomati so mnenja, da bo angleško"- italijanska pogodba vodila do sporazuma med Francijo in Italijo ter z zaveznico Italije, Nemčijo. Diplomati tu di upajo, da se bo Poljska odločila, da sodeluje z Anglija, Francijo in Italijo. Poglavitne točke | »o god be, ki sta jo v Cliigi palači podpisala italijanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano in angle""«; }hi slanik lord Perth, so: Italija se je zavezala, da i7 JŠpaii-ke odpokliče svoje voja ^^^H štvo, k«» bo končana državljan lzoPet zjivzeli Benicarlo, jnžn > ska vojna. j Anglija pa l>o v zameno za to pri Ligi narodov izposlova-la, da bo Italiji priznana osvo jitev Aljesinije. Italija se bo pridružila mor nariski pogodbi med Anglijo, Združenimi državami iti Fran eijo iz leta lUIMi. Italija bo iz Libije oilpokh-cala svoje čete po 10UO vojakov na mesec in bo pustila samo 30,000 vojakov. <5be državi ste potrdili sporazum glede »Sueškega kanala iz leta 1888. Vsem državam je za vse čase dovoljena plovba skozi Jtaiial. Italija je obljubila, da ne bo odvrnila vode iz Modrega Nila. ki izvira v Ta na jezeru. Obe dpžavi ste se zavezali, da ne bo?te vodili propagande ena proti drugi. Obe državi ste se dqgovorili, da se medsebojno obveščate glede premikanja obot-ožene sile v Srdozemskem Bdečeiu morju, v Adenskem zalivu in v Sudanu. j - ---------------- — p * * lllu Jc ^vei i-ruDinsia odtujevati. in- °f r'l aj Proti/raJn^u razkolu v a-ltej:national Ladies Garment Worker« Union ima J ,mKIO Imion . 17 m . meriskem delavkem gibartju. Ker pa namerava četrt milijona članov. (^Ttmo, J^po^T.^pr, skem je nastala velika kriza v japonskem kabinetu. Politični voditelji prihajajo v vilo mini-srskega predsednika princa Fumimaro Konoje, ki je zagrozil, da bo odstopil. Časopisje le malo poroča o vojni. BARCELONA, Španska. 17. aprila. — Siuoči je vsakdo mo-£rcl po »*adio slisiiti ministrske ira predsednika Juana Negrina. ki je pozrval vse republikance, da se bore proti faši\toiu ter jim je obljubil, da jih bo vlada zadostno preskrbljevala z or«> žjein. Vlada je vedela, da bodo fa šisti dospeli do morja in je zato že več tednov v Madrid do važala orožje, uiunicijo in z\ vež, tako da se more mesto dr žati še najmanj 10 mesecev. Dr. Negri u je skončal svoj govor z besedami: Ponavljam naše geslo: Bra ni te se danes, da napadete pozneje. Ta ^pozueje** bo prišel kmalu. Ko branimo Špansko, branimo svetovno demokraci jo " ^ ^ VELIK POŽAR V SAN FRAN raco SAN FRANCISCO, Ca L, 17. aprila. — Več u^ velikega tru da je bilo treba, da. so gasi'ci omejili požar v pristanišču. Ko je bil požar na svojem višku, je ogrožal dva tovorna parnika in blago na pomolu, ki je vredno $200,000. Skoda znaša okoli $100,000. u 0118 NAROD A*9 — N«*r Tort Monday, April 18, 1938 THB LAfiGEST SLOVENE DAILY IN TJ. B. "i " GLAS, NAROD A" (VOICH or IBB PEOPLE) Owned mod Published by 8LOWNIC PUBLISHING COMPANY <▲ Corporation) Frank 8akur, President J. Lupaba, Sec. Place at business of tbe corporation and addresses of above officers: SIC WEST IMh 8TKEET NEW YOKE, N. Y. 45th Year ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement Za celo leto vetja list sa Ameriko In Kanado Za pol leta . Za četrt leta . .........*3.*lQ ........$1^0 Za New York za celo leto . . $7 00 Za pol leta ................f3.ro Za inozemstvo ss cclo leto .. |7.lan slikal sunrijivo roi>ota-nje, zaradi če>*ar je skozi okno uM rel i I v zrak. Strel pa ni nikogar alarmiral, ker so bile takrat še krčm«' odprte in so ljudje pač mislili, da steljalo kaki ponočnjaki. Tudi kaplan sam je mislil, da so r^wt povzročili ponočnjaki in |Mxlal se je k počitku. Nekaj ur pozneje pa je neki orožnik opazil skupino sumljivih ljudi, ki oj poštno vrečo s 16.000 din. Napadalcu ko morale biti ntzinere dobro znane. % Nevarna tolovaja. Svidenje na filmskem platnu V nekem kinematografu na (stanova! je tam it? sedem uiese-pari*ke iiiMontparnawi so pred'cev. XajlK>lj čudovita stvar pri vajali pravkar dodatni pro- vfceni t« m .pa je bilo to, da je tu-gram. Po risanem filmu so za- d i njegova žena stanovala ko-čeli s pariškimi aktualnostmi, j maj štiri hiše odtod. l>rug dru-FiLm je -pokazal izba s čolnom jgega sta iskala in se nista 1110-na Seini in se je nadaljeval z nlr najti. velikim požarom, ki je bil div-j Dr. Ro*d«il jnrtiegnil z jal prejšnji dan. Videti je hiloliiekim ribiškim čolnom (»ozneje gasilce pri njihovem težkem de. nego žena in po raznih doživljata, potem je bil snenialtc obrnU !jrh je pris|M>l v Pariz, kjer j svojo kamero proti množici, ki iskal ženo. Med tem ko se je je požar opazovala. Iona v francoski prestolnici pre- Naknadno se je oglasil iz ob-'ži.v,j^a * "^Inlm salonom, je cinstv« presunljiv krik: Lilian''T ' " ,,a- Juaii!** Občinstvom je smejalo''V'^j v kot kl ' [ SVOJO v pravi tir. Njegov prvi uspeh je bil, da je pregovoril delavske organizacije, da bodo za slučaj nesporazuma z delodajalci pozvale vlado za posredovaLko. Takoj nato se je vrnilo na delo 150,000 štrajkarjer. Prancoska javnost si od Daladiera mnogo obeta. Toda po mnenju uekaterih bi bil Blum lahko dosti več dosegel kot \k\ Daladier, če J0 $ iS).50............Lir 500 $ 57.00 ............Ur 1000 $112.50............Ur 2000 $167 JM)____.......Ur 3000 CBNIl 8BDAJ HITJftO MENJAJO SO NAVEDENE CENII PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI IK>LI Ae halji« v dinarjih aU Izplačila v ameriških dolarjih MCJJKA NAKASVLA ...miM kraju IzplaCUo r dolarjih. PO CABLE •proti g 250 kg. Kroni in taber-liakel j so tatovi nw 1 liegom vrgli proč. nekatere drairoce-*idfcti ttianjšega »bsega, ki ria vendarle predstavljajo vrednost kakih 200,000 din, so pa od nesli s seboj. Strah pred operacijo ga je tiral v prostovoljno smrt. Obešenega so našli na |hh1-stre&ju v Ropočah 4H-fb-tnpga p< s<«stnika Josipa Borca, ki je prispel domov iz bolnišnice, kjertsojga operirali zaradi kile. Moral pa bi se ponovno podvre- ki sta vdrla v hišo Marije Mr-zelove. Pozvala sta Mrzelovo, ki je <*pal?- na peči, naj mimo obleži. nakar sta prebrskala vso hkšo in odnesli (»0 din in -1-0 starrh avstrijskih srebrnikov. Pn d odliodora sta vr/ela « sel »o j tudi bakren kotel, tako da ima Mrzelova okrog 600 din škode. Odkritje velike votline pri šibeniku. p? ... v . utihnil. Iz-prvib vrst je potem planila nckn_žeiitska sknai dvorano, stebla k vragom in tolkla s pestmi po njih, zahtevajoč na/ ji odprejo. (W>čiii^tva e je polotila že skoraj panika, luči so se zasvetile, vratar in bil jeter sta skočila k ženski in j'» odvedla v ravnateljevo pisarno. Tam je v slabi frairčuščini r*ovedahi, da se ii menu je Ana RoHasova in da je žena samskega zdravnika dr. Roelasa. Na besni iz Španije sta bila ločena drug od dragejra in že več mesecev je nesrečni r*si iskala jiieTT-.. ne da bi ga nwrgla najti. službo opravljal jMnioČi. 1*0- je spal iu tako je liinlji v o. da se nistt nikoli srečala. S«'le činlovito naključje, ki ga je oh p /arn opravijo iz -pani;i na ulico, ga ffistavilo pnd frlotsko kamero in ?';» u.*»-ka/alo fM;tem nifgovi /»*ni v kili-mat (»grafu. je zaključilo « srečnim koncem to niaihno dnino iz velike španske žaleigre. S»"laj stii pa spet združena in srečna. A ravnatelj kinematografa, ki }*' igral v življenju obrh mladih zakoncev, ki sta |M»ročen:i komrj h to dni. vlogo antičnega dens <'x inaehina, .ie njiju najboljši prijatelj. bil življenje. Sedaj pa ga je spoznala ua filirt-k<>ni platnu •med množico, ki opazovala »icžar, žive-ra in zdravegi (Obhajati io je začfla že misel, V neposredni bližini Šibeni-'^ > »a begu iz domovine izgn-ka na Gvozdenoveui so te dni odkrili zanimivo poilzeursko jamo, kt je menda največja votlina v vsej Dalmaciji. Ozek vho l v veliko votlino so poznali samo pastirji, ki pa so se jame izogibali, boječ se kač in duhov. Odprtina ni bila večja od 60 cm. Pred nekaj dnevi pa je skupina 'srednjttšolcev na svojem izletu prišla do tega či operaciji, ker ni prva opera- vboda in nekaj dijakov se je cija irs|»ela. Josip Bore je bil zadnje dni zelo plašen t»r je svoji ženi in drugim znancem povedal, da čuti velik strab pred fw>novno operacijo, ki je itak ne bo prestal. Zaradi tega je rajši šel v prostovoljno smrt. Tatvina v znani romarski cerkvi. V rudniku zlata Blagojev kani en pri Dolnjem Mila novcu so neznani vlomilci vdrli v rudniški lal>oratorij ter odnesli auiaL gami zlata, teržak okrog .*?0 kg in vr«don preko rjOO.OOO din. Vlomilci so vdrli v laboratorij skozi okno in potem izginili brez sledu. Orožniki jih zasledujejo zaenkrat še brezuspešno po vsem okolišu. Med vlomilci je moral biti nekdo, ki je prav dobro poznal vse prostore rudniške ikprave. Vlomilci so ubili. V vaisi Ru-ševu blizu Slavonskega Broda je bilo ponoči vlomljeno v trgovino Antona Jakovca. Z ju t ni j je Jakovac s kmeti zasledoval vlomilce, ki so bili krenili preko Dilgore. Pri vasi Kindrova so afasledovalci splazilo skozi ozko odprtino. Ko so si svetili z žepnimi vse-tilkami, dolg:* kakih 600 m iu se že pripravi ja»*-k^pedicija. ki jo bo preiskala. PAPANIN IN PETROLEJKE. Uspt^i Pa liani n o ve el napredo^vanja. ke«rn tii»a, ki je pri-|domov, potem ni dal o sebi letel m neke hise in se uvrtsil jiiobeiiega giasu več ter je zginili gledalce. Ves prizor je.nil brez sledil, trajal skoraj pol minute, imb ml Ker je potemtakem smatrati, so napravili luč in mlada Span- da l*> nastopil »aakonita domka, ki se je t>n*sla i>o vsem te- neva smrti v >mislu ^-a 24, št. lesu, je dejala: <4To je Juan, 2 o. d. z. se uvede na prošnjo gotovo je to Juan!" juečakinje Modic Marije, 'Prizorišča teira po/ara. ki ga hčerke iz Vel. 'Blok štev. 40., ie prikazoval film, ni bilo daleč od kinematografa in ravnatelj se je odločil, da stopi sam tja in lioghda. kako je s stva-t-»o. l's|H"h je bil čudovit. Juan Roelas ie res stanoval v hiš., iz katere je pritekel v filmu in _____ii ZA PBurrojBiNe SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUs Naroda" " tL I. Važno za potovanje K*r Ja mm^m v atari kraj ali Ml tam. Je pilrthn. «ta Ja p»Ww v vadi Mfarfk- VM Mm Adult fai 1» Ja piln—Ja kača «4 Ml »TMhrhl-a ne, MM prrtaja » p»ir+mt Aavaljraja. patol I late. vixeja hi apMi vaa. kar Ja n palaa—Ja iiinilii v aaJhitreJAeai «aso. hi kar Ja dama. 'ta Ni*la»1Jawl aaj «a «*ataja da «a*ijaea trenutka, ker ae Mi U WawMogt—a pavrataw davaljenje. RB-KNT«Y r KRMIT, trpi aaJaMnJ m riWte tarej taka) za kreaplataa aavafllla »a* aacatarljama Vwa ta karta paeeni in aMm potevall. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 2i6 West i8th Street Slovaifeko pogrebniiko podjetje, ki ga upravljata Mr. Peter Ja rema in njegova mati Mine. Julija Jarema je začela preure jati svoje prostore v hiši št v. 129 East 7th Street med 1. Avenue in Avenue A v New Yorku. slučaju potrebe se o-glasi-te v prvem nadstropju v isti hiši ali pa 122 East 7th Sr. Telefon je isti, namreč Orchard 4-2568. zast. po Pozniku Viktorju, jav. notarju v Ložu, postopanje za jiroglasitev mrtvim, ter se izda poziv, da se o [Kigrešancu poroča sodišču ali s tem posta\-ljenemu skrbniku, gospodu Po. zri i k n Viktorju, javnemu notarju v Ložu. M A Zl JANEZ se poziva, da se zglasi pri pod pisanem soilišČu ali drugače da kako vest o se4»i. Po l-"».4.UKil) b<» sodišče na vnovično prošnjo odločilo •» prglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 22. marca, 1938. Avsec, L r. Hlilllli;M:illllllll»ltilH»;iiiHlliliiiliiii:^:i;- OGLAŠUJTE V GLAS NARODA* ANGLESKO-O B0R02EVANJE \ Na sliki vidimo zračne torpede na vojaškem letališču na južni obali Anglije za velike bombnike, ki jih je videti v ozadju. To je poglavje o ameriški d« mokraci ji: V New Yorku je živel ugh| den možak, ki je v finančnei svetu zavzemal eno najvišji] mest. Petkrat za po redoma je H izvoljen za predsednika uei vorške »lenarile borze. Bil jI lan najuglednejših klubov ij finančni svetovalec Morgauovj hiše. Da si je bil Richard Wliitnej večkiatni milijonar, mu manjkalo denarja. Najprej š]>ekuliral, nato si je pa začel ]K> krivem prisvajati tuje pre| moženje. Ko so mu prišli na sled, j-j zapravil že nad pet milijonom dolarjev tujega denarja. Aretirali so ga in postavil| j »red sodišče. Spoznan je bil krivim, iu sod nik ga je obsodil na ječo od p**) tih do desetih let. Oil tistega hipa naprej ne živa Whitney nol^enih predni sti pred svojimi sovrstniki. Priklenili mj ga k nekem t drugemu obsojencu in od|K*ljal v Sing Sing. Tam so ga sk< pali, ostrigli na balin, ga obh kli v kazensko obleko in ml vzeli ime. Dokler bo v SinJ Singu, bo le številka. Žena ga sme obiskati vsakil štirinajst dni enkrat. Ž njo sm| govoriti skozi debelo mrežo. Od kazal i so mu najslabšo cel Keo. Ce se bo dobro obnašal, b| dobil boljši prostor. Užival bi isto hrano kot drugi kuziiencil in ko bo začel ]>o štirinajsti-] dneh delati v eni ali drugi kal znilniški delavnici, bo zasluži| po |K»t eentov na dan. — To je pa res demokracij ja, — bo rekel ta ali oni, — kei ni v Sing Singu razlike uieo bivšim mili jonarjein in liava] dnitu postopačem, ki ju je segla roka pravice. Res je to. K temu pa še lna h no prii>oniombo I Ko so Whitneya peljali Sing Sing, je bil v njegovi kou>I pauiji možak, ki !>o moral tri| deset let sedeti za zidov je m. Trideset let je dobil, ker , ukradel tridset dolarjev. Whitney pa pet let za pet uii| lijonov dolarjev. Hvala lepa člevelandskem luesarsken^u mojstru Kramer ju za (>oslauo velikonočno dajl rilo. Kaj takega res nisem pri | čakoval. Gotovo je bil vsak ro jak, ki je naročil od njega ka prekajeuega me-a, i stota ko za dovoljeu kakor sem jaz. To je filozofija moderne mla dine: — Vzela se bova, — sklenetj dvajsetletni fant in šestnajsf letno dekle. — Vzela se bova in uohena stvar na svetu nann ne more ubraniti. — Saj vendar uimata ničli Oba sta l>rez dela. Kako se bo sta živela? — jima ngovarjajo — Za lajsens si bova izposoj dila dva dolarja. Drugega na ma pa ni treba. — Poroka je lalika stvar] Kaj pa potem? — Po poroki bova živel J v-ak pri svojih stariših kot zii viva sedaj. Takole devet ali de* set mesecev. Potem bo pa pri i šel otročiček na svet. In ko 'bo { \*a imela otroka4 nama morajc dati relief. Š tistim denarjen si bova pa dom ustanovila ii| živela kot jili živi stotiso^e na mp enalqh. •*Gr, AS NABODA"-N(^ Tori Monday, April 18, 1938 THE LABGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. * KO SEM SE SREČAL Z LEVI V PUŠČAVI Bilo je med jezeroma Natron 'cinkuje na vsako žival. Hijena vali streljal, -ker ,se držim nače. in Viktorija, v velfki pustinji obmolkne, leopard neha kruliti, la, da ubijem eim manj živali. Bereftenti, kjer s«* razteza ve- antilope v blaznem st-raiiu uda-^ Vendar sem v tem hipu mora*] likanski živalski raj. S svojo rijo skozi drn in strn, nato--biti sila previden in na vse pri-iilmvko kamero sem na nekr- varjena kamela- pa se začne tre- j pravi jen. Staremu levjemu vav naein lovil tamkajšnjo ve- nti io ne obo^a nobenega po- j samcu sem gledal v obraz. To liko zverjad. Iz Narobija sem velja več. Če le more, vrže s gledanje sicer ni dolffo trajalo, se v družbi 40 nosaeev pripeljal semkaj nafoše na leva. Prav na tihem sem upal. da se mi bo |Kl-rcvilo dobiti pred kamero eeio levjo družino, kar bi Mamo na sefoi h«1 bil« nemojyoee, saj se dogaja, da levi tudi v tropah h« dijo na lov. Vendar smo morali okusiti veliko poreijo poti plj< ti ja. ker smo po eele dneve hodili, ne da bi naSli le eno levjo sled. Nazadnje >iihi prišli v kraje,'zjutraj smo krenili " --- ---— — ^, " h'^^'M' ii m. uui^u iiajanr, Btibe tovor in zdirja v divjem, vendar je bil to kljub silnemu begu. Cek> človek, ki v noči razburjenju nepopisno lep po-afrmke pustinje prvič zasliši |gled. *'Stari gosprnlar" je ve- "GLAS NARODA*" £ pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari' kraj stane $7. — V Italijo lista ae pošiljamo. rjoveti leva, se sprašuje, ali bo nomer škilil vame ter grdo go- obliži in obvezami. Zaradi te dogvxlovščine sem nekaj časa moral mirovati. Ko^pa-se mi je kmalu Zboljšalo, smo oodrli J svoje Šotore in od£li iz tega ne- Oporoka Čim je slavni agleški drama-1 baje uiti točno ne ve, koliko in tik Shaw zvedel, da je umrl j kje ga ima ker je prišel do spo-Gaibriel d'Annunzio, je sedel za znanja, da je delal v prVi vrsti pisaJuo liiizo, in jel pihati. Ni pa za -državno in občinsko blagaj-napisal sožakiega pisma, niti rto. Bil je namreč vedno visoko nekrologa, temveč svojo oporo- obdavčen. sebnf> zadovoljstvo, da more presenečati svet z v«»dno novimi vutoglavottini. ko. ko Shaw se dcforo zaveda, ka izpremenljivi so njegovi Njegova oporoka gotovo ne »u i&uremeiiijivt so njeguvi-. , .... .. .. .. . *>).«« l 7 latnmit niKojnur po volji, ker je NAJVEČJA URA NA SVETU. Največjo uro na svetu so |m>-stavili na 267 metrov (Volgi peron glavne postaje v Lipskem. Nje kazalnik ima premer 2.70 m. Na tej postaji, ki je največja v Nemčiji, je 200 ur in vse so priključene na uro, ka tere tek urejajo vsaka* jutro po nekem Morseovem znaku iz Berlina. V«eh trii 200 ur poganja elektrika. kos termi, ki zna tako rjoveti. Hvala Bogu, je bik> naše ta!>o-liišče dovolj trdno, da smo bili brez skiibi za tisto noč. •Ko je "-iineee rjovenje v daljavi izginjalo, smo se znova ule^li na svoja ležišča in do jutra počivali. Na vse zgodaj za sledjo. tukaj bi si ogledali, kje je lev. Okoli i venomer ostro zrl levu v oči. r. Pozne- poldneva je eden izmed njibfv>. « , - t ... -i- i • i » • I Pu-sko sei n držal pri I k > našli za- prrtdkel nazaj ter razburjffi Jv . , vil vnui /t- pijpove'*"1'"1 r'u n»"nl Ivu ^ ' pl t>e ( o SXO.ll so levi. kjer je bilo vedno manj razno- Zaklel sem se namreč bil, da se vr>tnih antilop, gazel, gnu.»ev ne vrnem v Nairobi brez filma in e«ber. Iz tega, ker je bilo o levu. Že ob zori smo poslali ti h živali vedno manj na spre- naprej nekaj oglt^lnikov. ki na.i glfU, smo sklepali, da deluje kak večji ropar, ga |>o|N>ldiieva p« smo nesljivo levjo sleorisče takoj na nogah in vse razburjeno. Živali so kakor nore tokale sem in tja. VePWodi so poskušali potrgati svoje vizi in p«Vbegniti. Vse živali, ki poznajo tega roparja, skoraj od groze blazne, ko za-f-lišijo njegovo rjovenje. Rjovenje samo dovolj označuje leva samega. To rjovenje je prav za prav izraz njegove sile in meči. Ni je živali, ki bi mogla dati od sebe tako mogočen glr-s. Arabci vele levjemu rjovenju 4*raake vedno v* začetku leta, jtr^da saino kadar umre kak sla-Ker je bilo i -ko ukazano, daj ven mož. Ker cenijo njegovo sedaj filed i filuianje goril, sem, premožen je rm 200,000 funtov «e za malo časa vrnil v Nairo-j sterling**v. mu ne smemo zaine-bi. miikar smo odšli v Mikenske^ riti, da piše ojmroke. Svojega gore, ki so v belgijskem Kongu, premoženja ni posebno vesel in poroko in jo označi * iciiun/. , , , .. , , £->,. , ... . „ sklenil, da ne sme živa duša Stare oporoke ne un.ei, te.nvee jim ti ^ nj premoženja ima stavljene m tako Wto.....ltn linn li ..................[, gotovo nekoč posebnost svoje ^ z^,u,9titi svoje milijone RAD BI POIZVEDFL wstt'" i nekaterim zavodom, ni pa še'.- , . ' Shaw gre v svojem čudaštvu * ^^o. Pre-j^ ^ain^e H i„,.r I„,„r. L _____cel bo baje zapustil zavodom, f. . ki jim je poverjena skpi> za le-1, . : imtto angb^k*iga jezik.'L, njegovel . " V<\™ njefov fonetike in izgovorjave ini sporoči, za kar i prej zahvaljujem; VI .I »u Utljf 7.11 \ (fl|e mu na . . -------M -J..... Če pa satu M oz, kakor je Shaw si labko čita, prosim, da se mi oglasi Noveli marsikatero vrtoglavost ker ga bi rad nekaj vprašal -tako tudi pisanje oporoke vsa-,Peter Žalec, Little Langlar ,ptv> *iVnio «a reklamo in o- Prov. Ontario, Canada (3x» lou. S le. , , , . , , . *nu >ciii mp*ri uo SVOlih STH'ejIl- pi^po vedo val da je našel, kie ,• .__: , . ' . « • . Ijevatecv, sem obstal ter svojo puško zame-njal s kamero. In Tovorno žival srno pustili v,res se mi je posrečUo, da sem varstvu zelo zanesljivih doma- filmal gospodarja džungle na činov. Ostanek nosr-Vv pa sem 40 metrov razdalje, ko s<- je v presledkih po 10 metrov ra$- liostavil v polkri>gii. nakar «mo se začeli bližati levjemu skri-,bi vališču. V rokaHi s< bito puško. Jaz prej s svojima dvema snreml.k valcema, Iukutijem in Urrtbeti-jem. ki sta nosila moje puške. ravno mastil s svojim obedom. ! Ko sem bil ves pri stvari, da ,bi dobil čim le mo,- pnv,dn, ter|niIo videli smo slik«, ki je po. naj pn vsakem korak,, skrbno j ^ n^mo vM(.r, w „„„, j(, pazijo. Ker pa sem bil sam • i in- "I- ' J , : " " 1 pokazala, v kriki nevarnosti ves razgret, nisem niti onazil, da ie vr^ta moiih lovskih no- močaikov precej zaostala. Na-eiik rat pa sem kar odrevenel olfstal. Stvar nikakoi* ni bila preveč ^prijetna. Najprej sem mirno obstal, nakar sem pomignil svojima spremljevalcema, ki sta nosila moje puške, naj oridwfar bliže, da bom imel takoj puško r>ri roki. če bi me zver nat»a'lla. ^icer nimam navade, da bi ži VA2NO ZA NAROČNIKE Polfg uaslora je razvidno do kdaj iuiate plačauo uaročnino. Prva številk« |tow**iii UM*M*-. droga dau in tretja pa leto. 1>h nam prihra-ulte m-iHrtrH.ii.-K,. dela tu trtr«»ikov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravoftiMio |w»ravnati. ToOiJite naročnino naravnost nam ali j^ I« plaf»Jt*» uašemu zaNtopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojiti imena *o tiskana z debelimi črktunl, ker ko upra> i .Vui obiskati tu-i. druge naseiMne. kjer je kuj našib rojakov naseljenih. Zastopnik Imj Vam izročil potrdilo za plačano naročnin«..' lenuhi« Saftič CALlFOUMA : San Francisco, COLUR&DO: Pueblo. Peter Culig. Waiseuburg. M. «1. INDIANA: Indiana pot ia, ¥r. ILLINOIS: Chicago. J. BerčU. dcero, J. PftMu (Chicago. Cicero In Illinois i Juliet, Jennie Hniubich La Salle. J. Kpellcb Ma^-outah. Frank Augustln North Chicago in Waukegan. WarMi MARYLAND: Kitzmlller. Fr. Vodopivec MICHIGAN: Detroit. L MINNESOTA: Chlaholm. Frank Uouie. J. Lukanicn K}y, Joa. J. Peshel Eveleth, Louis Goafa ..Albert, I^iuIh Veasd Hlbblng. John Porfe Virginia, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup. M. M. Panian Waahoe. L. Champa NEBRASKA; Omaha, P. Brudertck NEW TOOK: OHIO: Barbertou, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kar-Unger. Jacob Resnik, John Si&pniK Oirard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant John Kainae Youngstown, Anton Klkelj OREGON: Oregon CRy, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer. Anton Ipavec Couemaugh. J. Brezovee Coverdnle in oMlca, Mrs. Ivana Export, FarreU. Jerry Okorn Forest City, M Fr. Blodnikar Greeuaburg, Frank Novak Homer City, Fr. Pereochak Johnatown, Mk Palaatz ' / Krayn, Ant.' Tau»e!j Liuerue. Frank BaUoch | Midway. John faxat PRtabnrgh 14 okoUra, PUlip Progar Steeltou. A. Hren Turtle Creek, Fr. SeMfrer West Newton, Joaeph Jovan...... WISCONSIN, Milwaukee, West Ailia, Fr. Skok Sheboygan* WYOMING; ^ Rock Springs. Lnula Diamondville. Joe Rollch Je prejet Zastopnike Ma UPRAVA "GLAS NARODA** smo prav bi'li. Tik pred nami se je dvignilo 4 ali 5 drugih levov, ki so menda prenavljali ■HbecL Lahko rečem, da sem v tistem biT>u sliišal biti svoje srce. Tn ničesar si nisem bolj želel. kakor da bi se nikdar ne bil lotil tod iskati levov. Zadeva je namreč za na ^postajala vedno nevarnejša. Levi so bili namreč medtem pooibedovali ter so kazali, da *e m^nda ne ka nijoibrez slovesa posloviti od nas. Misli-m, da so nam res hoteli kaj zagosti. Nekaj živali je odšlo, ne d?1 bi se za nas še kaj brigalo. Kaj bo, če se srečajo z mojimi gonjači? Da bi odposlal enega mojih spremljevalcev, da bi jih posvariL je bilo preveč nevarno. Ali pa naj bi živali opozoril na nas s strelom? Strel bi gonjači slišali iu bi bi M opozorjeni, da ndkaj ni v redu. Sklenil s^m storiti zadnje. Irnlel sem streliva, za štiri strele. Vse svoje zivce'sem moral napeli, da sem bil nevarnemu položaju kos. Moj prvi ptuškonosec je prevzel mojo kamero, zato pa mi je izročil mojo dvocevno puško na krogle, kaliber 450. Naglo sem pomeril in poslal v leva prvo kroglo, ki je dobro običala v levovi «*trani. Takoj naito sem sprožil v^rugič, nakar je lev padel. Sedaj smo imeli opravi i samo še z enim levpm. Kar pa* se je j doga jalo, to se je vse zgo. =dilo tako hitro, da tega nikakor ni mogoče popisati. Moji spremljevalci slo tega zadnjega J^va gonili vedno bli-j že k meni. fKrog okoli njega se' ie vedno bolj zoževal. T>ev se» je vznemirjal in je tekal sem in j tja. Nfcizadnje ni videl nobene-} ga iwihtoda več. V velikanskih skokih je pridi rial k mem. Preden sem se zavedel, in snm mogel st red jati, so bile levje šape na moiih prsih.lev me je vi milnem zaletu podrl, da sem s poško v roki padel vznak na zenilio, lev pa je izginil v dalia. vi. "Ker sem precej trdo padel i na tl», sem se onesvestil. Ko, wn se zoipet rredel, sem že le-' žal v svojem šotoru, povezan z Poučni spisi: AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda ves. 279 stran1 Cena $1.10 Učna knjiga za Nemce in za one. ki so nem* Kine zmožul. AMERIKA IN AMBIUKANCL Spisal Rev. J. M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opis posamesnlh držav; priseljevanje Slo-veucev; njihova društva in dru» n«rooue ustanove. Bogato ilustrirano. Gena $5.00 ANULE&KO SIX!VENSKO BERILO. Slavil dr. F. J. Kern. Vezan' Cena $2.00 BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena 40c. BODOČI DRŽAVLJANI naj inrot* knjižim — "Haw to bee—a a citizen of <*e UnRed Suites". v tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljen«- Cena 35c- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari KngllA. '£t8 strani Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga nI mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan čeftkt narodno-gospodur-skl strokovnjak, je razSirll gvo'« delo tako, da bo služilo slehernemu kot orient»£nl spis o denarja. Cena. 80c. DOMAČI ŽIVINOZDRAVN1K, spisal Franjo Dular. -78 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega žlviuorejca; opis raznih bolezni In zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. I« Hrani. Zanimiv potopis ■ slikami **atl£ krajev naie slare domovine, ki so Slovencem le malo SMOl. Cena 70c. OOVEDOREJA. 8 slikan** Spisal R. Legvart. 143 strani. Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIHODE. 8» strani. Poljudni aplsl o naravoslovju in cvecdosnan-atvu. Cena 50c. kokoAiereja. strani. Gena Kestavll Valentin Kazinger, M ti doves .... M Broi. .... KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, m strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, TOV IN SRBOV. 95 strani hrva- Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (IJrbanl. I Ves. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nc-jnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 56c. VEDENJU, lil str. Cena 50c. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vex 144 «tf. Navodil« za Izračunan je okroglega, /mana ga ln tesanega lesa. €tena. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša zbirka navodil sa kuhinjo in dom. MATERIJA In ENERGIJA. Spisal Ar. melj. S slikami. 190 stran1 Nauk o atomih, molekulih ln elektronih. Poljudno pisana razprava o lsaieoain u*oderaa znanosti Cena $1,25 KUHARICA i 965 navodil, 25 5 stran L Cena: broi. $1.26, vez. $1,50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša daja, 728 strani Cena $6.00 iz- NAROD. K« IZUMIRA. ItM sti#oii Poljuden »M»la najaeveruej&ei*a naruua u« •u. oiegove ček? io nsvadp Cena 40c. XAftE ŠKODILI I VE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Krmi Krjarei-. SJ4 strani. Broš. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 'J.W slranL Vez.. Knjitf« jv tisnienjeun v prvi vrsti v* Mavhiio, umetno in strojno klju^»Tiiičarstv<» ««r železo! i varstven Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE. Kpisnl H. MA.IAK. Trije deli: l«2. 141, l.Ci strani. «>na mehko ve? Poljuden In natnm'en i»pi» odkrit.iti novega *vi*t«. Spis se rila kukor zmiimiva pt»vest ter je sestavljen po uajhuljAili virih. Cena 50c. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. Prirocmi knjižii-a. ki vsebuje vse, nakutni in priMlaji 'Hitrehno. 251 alr... k«r Ju pri Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE ClLdZf^lJR Spisal dr. F. Veber. 341 strani. ' Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki ss / hoče seznaniti s glavnimi ei»anu sodobna rilozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. > 413 strani. g V knjigi a« opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svujevrstne ruske struje. Cena $1.50 SPOMINL TCllst. Joie Lnvtitar.» U43 strani. V tej knjgl «fcujs na« znani potnplsee «ui»ntk Lavtlžar spomine ua avoja brezAtevllna potovanja. Cena $1.50 splosni podur, kako obdelovati in izboljšati polje IN vrtove. Cena broft. Cena 50c. 8LOV. ANGLESKI IN ANGLEŠKO-SLOVKN- SLOVAR. 148 strani. * Cena 90c. SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Druga polovica Knjige vsebuje u»in&ko-slo-venski slovar ln kratko slovnico slovenskega In nemSke« jezika. Cena ^ UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 362 rtr™1- Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Frane PovSe. Cena broS. Cena ^ VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratkoCasnih spretnosti: burke ln Caljivi poskusi: vedeževalna ta-- bela; punktif-anje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. strani Knjiga Je lzfla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. u so a svoj ha delom privedli slovenski narod is auieajstva ▼ svobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 Strani. Zanimivost] is ruske zgodovine ln natančen opis vojafifce republike saporoSklb kozakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELI6ČA. 62 ziranl. VERNE DUŠE V VICAR ^ ^ Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Ona.. M 15den najboljših spisom franeoskeas mojstra 1» nagega kmetskega življenja. VOLK SPOKORNIK ■Ukami) (spisal Frane Me«ka; ■ -----------------...............ILM TtiL m,......1.29 ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA "GLIB NlBODAi-*« Tort Monday, April 18, 1938 mm LARGEST SLOVEKB DAILY IN U. 8. ft. KRJANČEK ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.M. /PL I O "Dozdeva se mi." nadaljuje Anita, *'da je Kurt govoril z Ingo o svojem nam« nu. da poroči Hermo. Iu zdi se mi, da je Inga v svojem ponu^u nasprotna tej nameri iu hoče zato Hermo spraviti od hiše. Išče samo še zadosten povod. Jaz pa ne morem dovoliti, da hi Henna izgubila svojo službo. Tako je bila .-rečna, da jo je dobila in za otroke si ne moreni misliti boljše vzgojiteljice. Mogoče bi mogla Ingi reči, da se ji ni treba bati. da bo Ilerma sprejela Kurtovo snubitev, toda prvič bi mi to komaj verjela, drugič pa. če se motim in Kurt ž njo o tem še ni govoril, tedaj bi Hennino stališče še bolj obtežila. Zato prihajam k vam. Gunnar. Kaj naj na redim ? Gunnar ■se globoko oddahne. "Najprej se vani iskreno zahvalim za vaše zaupanje. Anita. Xe morete si misliti, kako uslugo ste tudi meni napravili. Popolnoma odkrito, draga prijateljica — Henno Hellovo ljubim — iu — in ne mislim, da sem predrzen, ako .. Irlim, da je tudi ona meni naklon jena." Anita se veselo obesi na "njegovo ramo in son^v svit se razlije čez njen obraz. "O. ta učiteljica ima veliko moč nad moškimi srci. To-rej. tudi moj prijatelj Gunnar je podlegel njenim čarom? To-lej, odkritost za odkritost — to se mi je nekoliko dozdevalo, kakor se jnj tudi zdi, da Hermino srce bij.1 zaVfcs. Ako samo izgovorim vaše ime, že ji šine kri v lice in če kaj lepega govorim o \\\i-, me kar zamaknjena posluša in mi z veseljem pritrjuje, ako ji pravim, da st- vi najboljši, najzanesljivejši n najplevuenitejši mož na svetu. Toda več vam nočem izdati o svojih opazovanjih, to-se tiče samo vas in llenne. Sedaj pa tudi vem, da sem imela prav. ko sem se v svojih skrbeh obrnila na vas. Ali ne milite tudi vi, da je Tnga zato tako dtna proti Hemii, ker se v svojem ponosu boji, da bo Herma njena svakinja?** Gunnar pa ve predobro, da ima I nga drug povod za -vo-je obnašanje. Ve. da s« ji dozdeva, da je imel Hermo rad in da je Ingo zavrgel in je zaradi lega ljubosumna. Toda tega noče izpivgovoriti, ker je hotel Ingo ščititi." <4Xe, Anita, skoro natančno veni. zakaj ima Inga take muhe. To la natančnejša ga vam ne morem povedati. Zato •»e mi zdi boljše, da o tem z Ingo ne govorite,* Kurt pa je >fimp srečen, da je svojo nesramnost hotel poplaviti z re-no •nubitvjio. drugače bi mu slažba predla. Prosim, da pustite, da gredo -tvari m kaj časa tako dalje. Hermi pa samo prigovarjajte. da naj ne bo zbegana zaradi tega, ako baronica HoM navidezno ni več zadovoljna ž njo. Službe ji zaradi tega ne bo odpovedala, ker ste Henno vi najeli in jo tudi samo vi smete odsloviti. Pojasnite ji to. Kaj ne, midva ve->elega -krjančka ne marava pustiti z Lindecka?" To pravi tako gorko in mehko, da s»* Aiiiti oči porosijo in mu stisne roko. "Saj pravim, < iunnar. ako se kdo na vas obrne v kakih -rkrbeh, so že ostranjene.** Gunnar jo pogleda. Ali so to bile vst PLAVAJOČE TRDNJAVE V SREDOZEMSKEM MORJU |IIIIII||||.,[(|IIII|||||.||||MIII||||-|||IIIII||||..||||II telM«»^?>>ft|WH»t»>1lllloirlO,|bi|mil||*n||(|{| VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL. CO. YCOOSI.AV TIIAVEL PEKI*. 216 \V. 181 h SU Nr» York. N. V. Il"»"ll||f i|!l»««»HU.............................i liltaiH1|lltiit|ifll>''miihiiII',|h»«:u*|l»!,iHi!. 'Malava". "Nelson*' in \Va rs pite**, tri največje angleške bojne ladje fotografirane <> p-iliki za« dozemskem morju. manevrov v Sre KRETAINJE PARNIKOV SHIPPING NEWS SONCE, VIE ŽIVLJENJA. liki.Ia pot. mu i/ njega kot dež Že v na "starejših časih so|na ze,,lIjo. Tako se voda izživela ljudstva, ki so Častila '>,Vst/,,u> '""^mesča in se o-soncekot božanstvo. ČuiPa so.jhran-la vir- da zavisi vse njihovo življenje Tudi notranja toploto zemlje oil njega, zato >o ga molila. Da- j' lahko vir energije. Pred lic-našnji človek pa večinoma ne davnim ce sKrbi, An,ta? To -o bile bolj|Zfine lia r>osredovan.je rastlin, k, bi za drug* ljudi. Ah .]d« tudi nimate gh-de sebe!" j U^\\n>ki list je tisti InU Anin zardi. se poredno zasmeje iu malo v zadregi pravi:'ratoiij< katerem .,nistajr O. unam jih ze, toda niso se tako velike. Sedaj borniiz lj5ka val;.. j, z litimi se sama ouravi a. Ako na uekeffn dne teim ne |».miu,. ; i i/ * z njimi se sama opravila. Ako pa nekega dno tega ne bom več mogla — bodite prepričani, potem boni zopet prišla k vam - svojimi skrbmi.** To tudi zalitt vam - pravico prijateljstva, Anita. Sedaj pa še enkrat iskrena hvala, da ste svojo zaupnost do Ilerme prelomili. 8 tem ste mi prihranili mnogo nemira. In menda mi ni m* treba vas prositi, da mi tudi v bodoče stojite ob t rani. "Xe, tegu vam ni treba. Henna je moja prijateljica in la smatram prijateljstvo za resno zadevo, to veste." Gunnar ji prikima in ji v slovo poda roko. Anita >e vrne v grad, Gunnar pa gre v svojo pisarno, ^"pr^ho kjer ga je čakalo mnogo dela. ! lal»o-staja Ca to je potr»'l5im v prvi vrsti energija. ki si j*» rastline pridobivajo Iz sončne svetlobe in toplo, te. Skrf b, ki pri tem nastaja. «e uporabi po nekih preičbl&o* van jih za tvorbo debclv k! jih« pokurimo potem kot dryh. Za škrob enega samega kosa l<*sa je treba mnogo tednov iu mesecev sončnega žara. Drva vsebujejo torej koncentrirano zemeljske notranjosti in to paro uporabljajo za . pogon •parnih birojev. I*o današnjem nazira "ntu znanosti je vir -il< v tem primeru razpadanje radioaktivnih snovi v skalni gmoti zemeljske >korje tn tudi ta eiior-vija izvira prvotno iz sonca. Vidimo tore .i, da je -once dejansko pravir vsega življenja, in da bi to življenje na zemlji bnz njega ne bilo mogoče. kako se bo stvar zaključila. Reklamna poteza s to poroko je torej uspela v polni meri. Henna je z otrokoma v parku in ja uči. V ctbčevanju s -tvojima učencuna vini no pozabi vse svoje skrbi in je vedra in vesela, kot vedno. Pri računskem pouku je zopet zelo veselo; danes s*> Šteli cvetlice, ki jih je bilo treba seštevati. Koliko ovc tli c je treba za šopek, za venec f Koliko vencev je mogoče splesti s sto cvetlicami? Šopek za staro mater mora imeti trideset cvetlic, za mamo petindvajset, za teto Anito ;mi dvajset. Medtem pa Henna plete iz poljskih cvetlic venec za Han-nelore. Tudi Dieter hoče za nadomestilo za venec kaj imeti, toda mu je samo nekaj pripovedovala o vitežtvu. Moški se morajo v prilog ženskam včasih tudi odpovedati kaki želji in mali Dieter je že skoro prepričan, da je mož. Haunelore pa samo majhno dekletce. T* daj pa ga Henna nežno potegne. Pravi mu, da mora, če hoče biti mož, biti proti malemu dekletcu zelo viteški. Hannelore dobi svoj venec. Dieter ji ga celo sam posadi na glavo. Zato pa dobi Dieter robec iz li>tov, ki so bili zvezani s tankimi klinčki. Ta robec mu Hannelore ovije okoli vratu. Tako je bil poplačan za svoje vi-teštvo. Sedaj pa morajo Še naglo preračunati, koliko listov je bilo treba za robec in koliko klinokov. Tako ju je Henna vse učila z igračo. Toda to prijetno učenje je skalil Kuri. Malomarnih korakov pride po peščeni poti. z rekami v hlačnih žepih in s slamnikom globoko čez čelo. Postavi se pred učiteljico in pogleda Henno s tako poželjivimi očmi, da se v jezi razburi. "Ali ne bi mogel tudi ja« kaj pridobiti pri vašem račun-&kein pouku, gospica Heil T" Herma ga mirno in resno pogleda. "Prosim, ali ne bi hoteli rajši iti dalje, da ne boste motili otrok pri učenja T Ne pazita, ako ju kdo posluša." "Vedno me podite od sebe. Vendar ne bodite tako kroti. Saj ste me že dovolj ponr/ali. Ali vam Anita ni povedala1, kakšno žrtev sem vam pripravljen jmnesti, da bi vas mogel imetit" ' v Henna se kaze. kot njegovih besed ni slišala. Samo Dieter Ju pravi: 4'Dieter, ali mi hočeš povedati, kaj kak gospod u» sme. kadar govori s kako damo T* 'Dalje prihodnjič.) NESREČNA GRETA GARBO. A Med (Jret<> tiarbo in družbo Metro--(Joldwyn-Mevei* jo 11a-*tal oster spor. Družba je zve-prepovedala poroko z dirigentom Stokowskim. Božanska-1 irefa, ki je še pred nekoltko tedni odločno demontirala vsako vest o svoji bližnji poroki s -lavnim glasbenikom, je med tem svoje zadržanje spremenila. Ta čas se mudi. kakor znano, v Italiji ni sieer v družbi svojega zaročenca — Stokowskega. Prijateljem in novinarjem v zadnjem času ni več tajila, da bi se ne hotela poročiti ž nji m. Pred nekoliko dnevi je izšla iz krogov njenih prijateljev vest, da se bo poroka izvršila j v najbližjih dneh v Kapallu-Toda družba Metro-tioldwyu-Meyer pri kateri je (iretn angažirana do konca I. 15*40, je v zadnjem trenutku prekrižala ta načrt, k lieu je se na pogodbo v kateri stoji jasno in jedrnato da se umetnica pred koncem te. ga roka ne sme poročiti. Družba meni. da bi imela veliko škodo od tega, če bi -e zvezda te točke ne držala. Bilo je že eel kup brzojavk med.tJreto in družbo, a družba svojega stališča doslej iu hotela spremeniti. . j je sieer trdil, da ga roka boli Ostaneta dve možnosti: da sej jT1 prosil, naj-se je ne dotika, dreta požvižga na po-ro lbo in j Finančni organ pa se za to ni plača veliko kazen ter se !»■>- xi»c-viri!. marveč je naglo prere-roči, al i pa da se vda in poroko j obvezo, iz katere se je usu-preloži. (govore že o tem, da « fion.OOO šilingov bankov- je odločila za drugo možnost in izjavila, da potem svoje pogodbe z družbo ue bo več obnovila. Y tem primeru bi jo »rledali na ]>latnu sr.nio še dve teti. PET MILIJONOV V MAVČE-VI OBVEZI. Iz Bratislave poročajo listi, da je neki tamkajšnji Šofer*dobil naročilo, naj se pelje na Dunaj. kjer bi v neki tamkajšnji bolnišnici dobil bolnika, katerega naj pripelje v Bratislavo. Šoferje res ko j odpeljal na Dunaj pred tisto bolnišnico, kjer je stopil v avto češkoslovaški tovarnar. Mož je imel roko v zapestju v mavče vi ob-Vezi. Ko je avto pripeljal do meje, ga je seve la ustavila nemška obmejna finančna -tra-ž:5. Finančni stražnik je pregledal vsfga moža v avtomobilu. vendar ni nič našel. Ker pa se 11111 je vse ponašanje zdelo »•11 mljivo ali pa j<* l)il morda že na kaj takega opozorjen, se je začel zanimati tudi za mavče-vii obvezo na roki. Tovarnar 'ZC. aprila : Lrfifuyelle v Havre A« 2. 111 a j n : Kun .pa v Uri'uii'u 4. maja: X01 luandu* v lin vri' New York v Hamburg 0. maja : Vulcauin v Trst 10. maja: lirciucu v Uri'iiu'U 11. maja: Ouifii Mary v Clierbour^ liansa v Hamburg ti*, maja: Cbamplaiii v Ha vri? 14. maja: 1U*S v Ui'unu 18. maja: Nurmaudie v lluvre Kuropa v liremcu I 1 Ves svet je pozoren na to. 21. maja: cev, kar v dinarju znašn pet mi-J Saturuiu v Tr«t -o. maja : (Jueeu Mary v Cb'-iboui« lijonov. Sedaj je bila roka 1^5 zdrava, tovarnarja pa so takojI aretirali. ADVERTISE IN 'GLAS NARODA* Tudi premog nam daje prav za prav sončno toploto. Rastline davnih dob so svojo snov spremenile v milijonih let, naj-prvo v šoto, potem v rjavi premog, potem v črni premog. < V kurimo s premogom, se moramo za njegovo toploto zahvaliti torej sončnemu žaru, ki je napajal zemljo dolgi1 milijone let. Iz istoira vira dajeta bencin in petrolej pri svojem zgorevanju vročino. f'e pogledamo razne vire, sile, ki nam omogočajo živ 1 jen je na tej zemlji, bomo ugotavljali vedno znova, da izvirajo iz sonca. V prejšnjih češi h, ko so se po oceanih vozili že v jadrnicah, je bilo.sonce isto tako gonilna sila. Veter nastaja namreč tako, dii neki deli zemlje bolj ogreje jo nego drugi, pgreti zrak se širi in je specifično lažji. Hladnejši, in gostejši zrak. ki ga obdaja, ira jh> tiska navzgor. Hladnejši zrak se prf taka potem kot vefer proti bolj ogretim predelonl i Vemo. da je svetovna zaloira -premoga, pa naj l>o še tako velika, vendarle omejena. Zato se bavijo že danes z milijo, kako bi našli nadomestilo za premog in mislijo, da bi to nadomestilo predstavljale vodne *5i-le. A tudi te so posledica souč-ne energije. Sonce izžareva svojo vročino preko morij, jey.er in rek in spreminja vsak dan mnogo nešteto ton vode v paro. Vodna? para prehaja v zrak in "Naši Kraji" VSAK bi rad šel s svojo družino n-i obisk v staro domovino in jim razkazal lepote * v oje rojstne dežele. Seveda, ta srečna priložnost ni vsakemu dana, pač tukaj je prilika, da prinesete to lepote, ki je vaša dedščina, v vaš dom. Sleherni, ki je iuicl to knjigo v roki, je bil giujen. Y* radostjo i 11 ponosom jo boste pokazali vašim sosedam. / Slike h:> v bakrotisku, tiskane na do ber papir in samo na eni strani, v velikosti 5 x 7! inčev. Ta krasna knjiga vsebujoča 87 vas stauc samo dik NAROČITE PRI: Narcize pod Golico KNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 WEsi' 18th ST., NEW YORK -i. maja : Laafyette v I In v re llreiucu v lircuii'u 2S. uiaja : Cuute Ui Savuia * (ipuua 1. junija : »\v Vcrk v Hamburg Aipiilanin v Clicrbuurg Norujamlie v Havre .'!. junija: Kuropa v Ilremt-M I. junija : Uouiu v Ui-uiia { T. juniju : f lb* df KrauiT v llnv rp S. junija : . juiiija: Vuleania t Trst juuija: New Turk t Hamburg Noruiamlic r Havre Aquitauia v Cherbourg 2. julija: Bremen r Bremen Cbumplala ▼ Havre Hex t Genoa