Prezrta obletnica oz< je bratom Srbom gradil mostove Lani je poteklo loo let odkar se je v Hrastniku rodil inž. Sabastjan Ros — eden prvih Slovencev, ki je v bratski Srbiji našel svojo drugo domovino Na pragu lanskega leta smo prezrli 100- letmco rojstva moža, kakršnih malo pom- ni kronika našega narodnega dejanja in nehanja. Nedavno se je mudil v našem mestu univ. prof. dr. inž. Mirko Roš iz Curiha, in ko se je v našem tisku vnela kratka razprava o njegovem poreklu, je oživel spomin na njegovega očeta, inž. Se- bastijana Roša, enega najznamenitejših rojakov iz naših črnih revirjev, čigar sen je bil iz otroških let, da bi postal gra- ditelj železnic in mostov, in mu je usoda v resnici naklonila srečo, da je pomagai graditi tudi most iz zasužnjene Slovenije do Srbije, ki je bila od nekdaj edino upa- nje našega osvobojenja. Mladost Sebastijan Roš se je rodil 20. januarja kot najstarejši sin uglednega, imovi- tega posestnika Mihe Roša in njegove že- ne Jere v Hrastniku. Osnovno šolo je obi- skoval v Trbovljah, kamor je hodil preko Ojstrega, sicer pa je dneve mladosti pre- živijai po bujnih pašnikih in gozdovih oče- tovega posestva, pasel živino in pomagal pri hiši. Po stari družinski tradiciji je oče prvorojenca namenil za bodočega gospo- darja. A v mladem Sebastjanu so se že na vse zgodaj budili ideali, ki so ga vodih daleč od očetovega načrta. Prav takrat so trasirali rudniško železnico v Hrastniku in Sebastjan, ki mu je bilo 12 let, je ure in ure prebijal med delavci, občudoval inže- njerje, ki so razmerjali teren, in je bil ves blažen, če je smel prenašati instru- mente. V osebnosti inženjerja je takrat zaslutil vrhunec znanja in moči, saj je pa tudi na lastne oči videl, kako so prav vsi, delavci in nadzorniki, uradniki in lastniki, pa še celo predstavniki oblasti povsem pod sugestijo njegove zasnove. Tedaj se je od- ločil, da tudi sam postane inženjer. Borba za poklic Ker oče njegovi odločitvi ni bil naklo- njen, se je morai že od prvih šolskih let preživaljati z delom. Gimnazijo je obisko- val v Celju in Ljubljani, a dovršil jo je v Gradcu z odličnim uspehom. Po maturi je odšel na gradbeni oddelek dunajske po- litehnike, ki jo je 1866 dovršil — prav tako z odliko. Čeprav si je poleg študija tudi na Dunaju služil kruh z instrukcijami, je vendar našel dovolj časa, da se zanima tudi za umetnost, gledališče in literaturo, hkratu pa. da posveti svoj prosti čas tudi gibanju jugoslovenske mladine. Na Duna- ju se je navzel duha. ki ga je v pozneiših let'h vodil med brate Hrvate in v Srbijo, kjer si je tudi ustvaril svoj dom. Ko kon- čnem študiiu se je za nekaj časa vrnil v Hrastnik, kjer ga je oče iznova skušal presovoriti, nai opusti znanstveno kariero, in prevzame domačijo. Mesec dni je inž. Sabastjan omahoval v negotovosti, nazad- nje pa se je odločil, da raiši ostane v po- klicu, ki si ga je bil izbral. Criša Koritnik: Balada o Treh kraljih Drohnč cinglja, tenko zveni, na duri trka: Cin, cin, cin ... Sladak po hiši vonj diši kot timijan in rožmarin. »O, sveti Trije kralji so, tri rog!je vidim, zvezde tri, darove žlahtne nosijo in dober zgled za vse ljudi. Odprite duri in srce, kot zgled uči vas lep in star, nemara zunaj mraz trpe: Gašper, Miha in Boltažar.* *Darove Jezusa neso: dišav, kadila in zlata — še nam nemara kaj dado. dovolj imajo tam blaga.« Odpro se duri, a na mah se krepko zaloputnejo, ko da je pihnil vanje strah — nazaj zapahi butnejo. »Usmilite se nas, ljudje, ki smo brez kruha in domov, odprite duri in srce za božji mir in blagoslov. Kar koli daste nam to noč, kot zgled uči vas lep in star. povrnejo vam vse nekoč: Gašper, Miha in Boltažar.c *Uh. paglavci koledniki, vsi potepini iz vasi, moledn'ki, priskledniki, ki delati jim ne diši/c In hiša raja: Hop — hop — hop, dišeče vino se kadi, vrti, gosti se blazni trop, da hrup odmeva v dno noči. A spet cinglja in spet zveni, na okno trka glas droban, P° hiši vina vonj diši kot rožmarin in timijan. In v krh, gfas zahrope plah: »Nazaj jih bržkone ne bo — a tega šuma me je strah, spomin je, če ne hujše zlo...* Primakne k oknu se obraz, v obcevu luči smrtnobled, in družba vsa kot na ukaz premišlja vzrok in išče sled. In nrVe plahe so oči, pod oknom našle so — gor j41 ne dc-bre svete kralje tri, ne tri kolednike mlade! K r al jičke tri so tam našle, prezeble, trde od mrazu, živalce drobne, zmrznjene — izdihnile so od gladu. Graditelj železnic Začel je kot asistent pri gradnji želez- niške proge v Hrvatskem Zagorju, nada- ljeval je na hrvatsko-daimatinski progi. V letih 1868-69 je bil že šef sekcije pri tra- siranju proge, Dunaj - Inomost, nato pa šef sekcije pri gradnji proge Karlovac - Reka. Na začetku 1870 se je osamosvojil kot neodvisen podjetnik. Prvo njegovo vcjje delo je bilo, da je po naročilu tvrdke Montana-Industrie und Metalhandlung napravil načrte za izgradnjo proge St. Janž - Sevnica, ki so mu vrgli poleg mesečne plače 500 goldinarjev in povračila potnih stroškov na terenu še za tedanje razmere spoštovanja vredno nagrado 400 goldinar- jev. Nato se je 1875 nastanil v Zagrebu kot civilni inženjer, a kmalu sta v novem živ- ljenju nastopila dva pomembna preobra- ta: poročil se je s svojo davno ljubeznijo, Antonijo, hčerko hotelirja Strukla iz Ljub- ljane, se preselil v Srbijo in prestopil v pravoslavje. Njegovo delo v Srbiji V Beogradu je ustanovil lastno gradbeno podjetje in v nekaj letih zgradil veliko število mostov, cest in visokih zgradb. Za srbsko-bolgarske vojne je v izredno hi- trem tempu napravil tudi most preko Ni- šave pri Pirotu in s tem omogočil rešitev cele srbske divizije, ki se je morala umak- niti nasprotnikovi premoči. Ko je gradil most čez Kolubaro, je bil v Srbiji privikrat pri fundiranju uporabljen cement. V oko- lici Beograda je odprl več kamnolomov in z materialom iz njih gradil hiše, ceste, že- lezniške proge. Sedanjo ograjo Sabornt cerkve je zidal inž. Roš, ustanovil je prvo podjetje za impregnacijo železniških pra- gov v Srbiji, 1890 je postal državni grad- beni svetnik. Srečanje s Pašičem Kakor ga opisujejo njegovi sorodniki, jt bil inž. Sebastjan Roš izredno lepe po- stave, širokopleč, krepkega koraka in ži- vega pogleda. Kratek vrat je nosil izra- zito slovansko glavo visokega čela, z lepo brado in brki. Rekli so o njem, da je pre- senetljivo podoben francoskemu državni- ku Gambetti. Živel je zmerom zdravo, de- lavno življenje — delo, konstruktivno delo, kakršno je inženjerjev poklic, je bilo nje- govo poglavitno načelo. Bil je dober pri- jatelj pokojnega Nikole Pašiča. Veliki dr- žavnik ga ie mnogokrat nagovarjal, naj vstopi v radikalno stranko, in mu obetal lepe položaje v javnem življenju. Inž. Rošu pa ni bilo do politične kariere, rajši je imel svoie delo in svoj družinski mir. Ko je bil Nikola Pašič po zaječarski buni ob- sojen na smrt in je moral bežati v Bol- garijo. je ponoči blizu meje srečal priia- telia Roša, ki je imel prav tam opravka. Inž. Roš mu ie pri tei oriliki dal še nekaj denarja in mu pomagal čez mejo. Zarota proti Obrenovicem Pa tudi sicer je bil njegov dom na vo- galu Birčaninove in Kralja Miljutina ulice pravo torišče jugoslovenskega dela in bor- be. Mnogi sicer niso mogli razumeti ev- ropske življenjske kulture, ki jo je prine- sel s seboj, a kadarkoli ga ie klicala dolž- nost, je izpričal velikega Jugosiovena v sebi. V njegovi hiši je leto dni pred aten- tatom na Aleksandra Obrenoviča stano- val mlad gardni oficir Antonije AntiC, eden glavnih zarotnikov. V Antičevem sta- novanju je bila zasnovana zarota in na- pravljen načrt za prevrat. V Roševi hiši pa so se dolgo vrsto let ustavljali tudi šte- vilni njegovi rojaki, inženjerji, politiki in novinarji iz Slovenije, in se lahko reče, da je nudil njegov dom prvo priliko prak- tičnega stika Slovencev s svobodno Srbijo. Pod okupacijo Ko so avstrijske čete v svetovni vojni jeseni 1915 zavzele Beograd, je preživljal inž. Roš težke dni, ker je okupacijska oblast hotela izsiliti iz njega podatke o gibanju Slovencev - nacionalistov v Srbiji. Avstrijska špijonaža je imela mnogo gra- diva o tem, kdo vse je v letih pred vojno preko meje hodil v Beograd in bil deležen topiega sprejema v Roševi hiši. Toda vsa prizadevanja avstrijskega poveljstva so bila zaman. Ne samo kot gradbeni strokovnjak, tudi kot zasebnik je inž. Roš mnogo storil za razvoj Beograda. Bil je nieu ustanovite- lji Društva za oiepšavanje Vračarja, ki mu je bil dolga leta tudi podpredsednik. Na stara leta se je mnogo ukvarjal z zbira- njem starega srbskega, grškega in rimske- ga denarja, starinskega posodja in nakita in zapustil nekaj prav lepih zbirk. Bil je strasten lovec in kadar je delal v pokra- jini si je rad privoščil malo oddiha v goz- du, za divjadjo. Na Vračaru si je sezidal lepo vilo v renesančnem slogu, ki je bila tedaj velik okras prestolnice. Poslednja želja Od časa do časa je rad obiskoval svoj dcmači kraj in še za okupacije Srbije je pisal svoji sestri, ge. Rozaliji Plavšakovi v Trbovlje: »Čutim, da smo pri koncu te strašne vojne, in edina in poslednja želja moja je, da to doživim in da tebe, draga sestra, in svoj domači kraj vidim in ob- jamem.« Pa ta želja se mu ni izpolnila Ni mu bilo dano, da doživi praznik Zedinjenja, ki mu je z vsem svojim življenjskim de- lom pripravljal pot. Umrl je v najtežjih trenutkih vojne, na Silvestrovo 1917. Na beograjskem pokopališču stoji visok križ v rdečem granitu in skromen napis ti pove, da je to poslednji dom inž. Sebastjana Roša f £ L v » ' -i : FMc i - : • v •' „ i.* '' M IZ TI ZOE • Ni ^Arm&š INAI ' r/ / * 'S >• ia riu-«-'* t\ tmmt&š (REA \A ' >.( ; v Priprave za drugi jugoslovanski vsesokoiski zlet v Beogradu leta 1941« Naši javnosti je znano, da je glavna skupščina Saveza Sokola kraljevine Jugo- slavije sklenila leta 1936. izvedbo sokolske Petrove petletnice, ki naj bi vsebovala iz- redna dela v prid sokolstvu, narcdu in dr- žavi in bi jih morali izvršiti pripadniki sokol sike organizacije kot poedinci in vse sokolske edinice. Petletnica se je pričela izvajati s 6. septembrom istega leta in bo končana na dan pol ,ioletnosti starešine ju- goslovenskega sokolstva, Nj. Vel. kralja Petra II. dre 6. septembra v letu 1941. Zaključek omenjenega velikega izredne- ga ae.a pa bo drugi vsesokoiski zlet v Beo- gradu, kamor bodo prihiteli vsi Sokoli in Sokolice iz vse Jugoslavije, da pokažejo na zletišču plodove neprestanega dela v telovadnicah in na telovadiščih. Zlet naj bi bil po takem veličasten zaključek pet- letnice. Poročali smo že večkrat o uspehih SPP in naglasili, da je bilo storjenega zelo veliko. Vendar nimamo pri rokah skupnega pregleda vseh del, ki so bila do- sedaj že dokončana. Lahko pa sklepamo že iz dosedanjih uspehov, da se je naše sokol- stvo povsod resno prizadevalo, da bi poka- zalo čim več uspehov. Delo ni izostalo niti tamkaj, kjer vse okolje sokolskemu priza- devanju ni bilo najbolj naklonjeno. Nobe- nega lepšega zaključka ne bi mogla dobiti snkolfka Petrova petletnica cd vsest k lske- ga zleta. Zato se je pričelo nanj naše so- dstvo že pripravljati, tako v svojem osredju, kakor tudi po župah, društvih in četah. Vsi pri zletnem delu zaposleni činitelji že pripravljajo vse ono, kar zahteva tako velika prireditev od sicer tudi velike so- kolske organizacije. Zlasti pa se je potru- dilo načelništvo, moško in žensko, da oskr- bi edinice s predpisanimi prostimi vajami za posamezne telovadne oddelke. Prosvetni odbor pa je po svojih činiteljih v velikih obrisih začel pripravljati zletni prizor, ki naj bi se na zletu izvajal. Seveda bo čitatelje »Jutra« zanimal po- tek vseh priprav za drugi vsesokoiski zlet, zato jih bomo od časa do časa seznanjali z njimi. Iz velikega zletnega razporeda, ki ga objavljamo, se razvidi, kako veličastna manifestacija vdanosti sokolstva in vsega naroda bo zlet svojemu ljubljenemu stare- šini in vladarju in domovini. Zletni spored obsega celotno zadnje leto sokolske petletnice. Iz tega sledi, da se pričnejo zletni dnevi, ki jih bo cela vrsta, že 6. septembra letos, ob vstopu v peto leto petletnice. Ta dan, ko bo Nj. Vel. kralj iz- polnil svojih 17 let, bodo odšle iz sokol- skega središča v Beogradu v vse sokolske župe štafete s pozivom vsemu jugosloven- skemu sokolstvu, da je pričelo zletno leto. Isti dan bo savez Sokolov kot navišje vodstvo povabil na zlet vse v poštev pri- hajajoče telovadne zveze in korporacije. Ta dan bodo po dosedanjih določitvah izdane tudi zletne znamke. Vse sokolske edinice bodo zvečer žgale velike slavnost- ne kresove na bližnjih najvišjih vrhovih njihovega okoliša. Od 6. septembra naprej bo sokolstvo napelo vse sile, da bo uspeh zleta v vseh smereh in ozirih kar največji in najuspešnejši. — V zletni spored letoš- njega leta spada tudi najsvečanejše praz- novanje dneva zedinjenja 1. decembra s slavnostnimi akademijami in drugimi pri- reditvami v okviru sokolske delavnosti po V letu 1941. bo zletni spored nad vse ši- .^.ii.ni se bo delil v štiri razdobja, ki si bodo sledila v cdrejenem zaporedju: glasbeni festival sokolskih glas- benih enot v početku januarja. zim«ki zlet ob koncu januarja in v pričetku februarja, ki bo vseboval razne tekme v zimskih te- lesnih vajah, dalje zletni mesec junij z na- stopi srednj h šol, sokolske dece in nara- ščaja in na Vidov dan z veličastnimi spo- minskimi slavnostmi, posvečenim onim, ki so s svojimi življenjskimi žrtvami pri- pomogli, da je spet ves narod svoboden na svoji zemlji; glavni zletni dnevi pa bodo okrog 6. septembra. Po telesno vzgojni strani bo zlet največja dosedanja manifestacija Jugoslavije na tem poprišču. Poleg dveh velikih izmenskih te- kov, enega iz Beograda na vse strani in drugega iz vseh župnih središč v Beograd bosta priredili obe zvezni načelstvi celo vrsto raznih tekem iz raznih panog telesne vzgoje, ki jih goji sokolstvo. Dalje se bodo vrstili različni telovadni javni nastopi, te- lovadne akademije, sprevodi, defileji, zlet- ni prizor na telovadišču. Pripravlja se tudi vel ka razstava sokolskega dela na telesno vzgojnem, gradbenem in higienskem pod- ročju, dalje pregled sodelovanja sokolskih čet pri podvigu jugoslovenske vasi v vseh smereh. Slednjič ne smemo pozabiti tudi na vrsto raznih strokovnih zborovanj in kongresov, ki bedo v času zleta v kraljev- skem Beogradu. — O vsem tem bomo stopno poročali. Jugoslovensko sokolstvo čaka torej letos in prihodnje leto mnogo dela, k: ga mora izvršiti, ako hoče uspeti s svojim velikim zletom. Kakor se je z vsem poletom lotilo dela v okviru Sokol. Petrove petletnice, tako jo bo tudi častno dovršilo in doprineslo hkrati tudi vse za pravilen, temeljit in vse- stranski uspeh zleta. Letošnje leto bodi v&» lika priprava na zletno leto! Zaševa s »prirodnim čudesom« Radovljica, 5. januarja I Prav taka srna- kakršno smo imeli priliko n„ , . , ., , , . , ! videti zadnje dni pred Božičem v dnevnl- Da je papir potrpežljiv, dokazuje dnev- nik, v katerem smo imeli pred Božičem priliko čitati članek »Pravo lovsko čudo«. Ce bi bilo res tisto, kar je tam zapisano, bi to bilo ne le lovsko čudo, marveč pravi ču- dež. Oven (koštrun) je bržčas oplodil »div- jo« srno ... To se čuje nekako tako, kakor da je žrebec oplodil kravo. Pri tej priliki pa mi še dovolite ugotoviti, da pod besedo koštrun poznam le rezanega ovna, ki sploh ni sposoben za oplojevanje. Zanimivi so dokazi, odnosno znaki, po katerih sklepajo pisec članka in »srečni lovci«, da je bila ustreljena žival iznad Gor- njega grada križanec srne in koštruna. Po- lovica živali je pač bila siva, polovica pa bela. Baje je glava ustreljenega nestvora podobna ovčji glavi in so baje tudi parklji bolj ovčji kakor srniačii. Neki m^ribor^ki dnevnik je povedal še nekaj več. Ne zado- stuje mu, da je dlaka na io»sKem cuuu uc- la in siva, marveč pove, da je dlaka čud- nega stvora celo ovčja. Posebno pogodeno pa je utemeljevanje: zakaj si je mati srna izbrala ženina iz belega, ovčjega rodu. Za- to, ker je pač premalo srnjakov in preveč srn. In zakaj je tako? Bržčas zato. ker je po novi pametni odredbi določeno za vsako lovišče, koliko srnjadi se sme odstreliti. S tem so precej omejene prijetne brakade na srne. Ce bi bilo tako, kakor pred leti, bi bi- li srečni lovci prav gotovo postrelili vse nadštevilne srne in »divji srni« bi ne bilo treba iskati ženina med belimi koštrun- čki, ki se pasejo med srnami po lepi Gornji Savinjski dolini. Sploh je pa znano, kako rade so srne v ovčji družbi! ... Res pravo lovr':o čudo je to. da se ne- kateri člani lovskih društev tako malo za- nimajo za lovsko in prirodoznanstveno šti- vo. V »Lovcu« leta 1934. je bila slikana zadnje dni pred kih. Pri tisti priliki kakor tudi že nekaj- krat prej je bilo tudi točno pojasnjeno, kak je povod takih pojavov. To ni prav nič dru- —"o VaUor navadna delna beličnost ali al- binizem. Beličnost je v največ primerih pri- • i-ovod ji je pomanjkanje barvil, pigmentov v koži, dlaki ali perju. Popolna beličnost je takrat, kadar je žival čisto be- la. To pa je precej redek pojav. O čisto be- ličnem jerebu, ki ga je bil ustrelil g. Jože ft iz Begunj na Gorenjskem, smo či- tali v »Lovcu«, v letniku 1933. V istem leuiiku smo čitali tudi o beli lastovki. Pa tudi o belih vevericah, vranah, lisicah in čisto belih srnah smo že imeli priliko či- tati v glasilu slovenskih lovcev. O podobni zadevščini s posebnim lovskim čudom smo imeli priliko čitati iz Savinjske doline v ne- kem dnevniku leta 1931. Podobno kakor ^^ o kr^npu med srno in ovnom je bilo pisano o belem fazanu, menda o križancu i.Ltsu oelo račko in »divjim« fazanom. To čudo so ustrelili v lovišču celjskega lov- skega konzorcija pri Žalcu. Kljub temu, da je uelni albinizem nekaj zelo vsakdanjega pri fazanih in znak degeneracije, so sku- šali iz omenjenega primera prikazati, prav tako kakor zdaj, nekaj izredno imenitne- ga. Tu pa tam se pojavi popolni albinizem ia a naveujna, ki so jima hudob- ni jeziki očitali tudi ljubezensko razmerje — kar pa ne pride v poštev, ker sta oba že davno prekoračila kanonsko starost — svoje ljudske pevce in iz njihovih grl so vrele že davno pozabljene pesmi in še bolj pozabljene melodije Dvomim, da bi bile v Štrekljevi zbirki ohranjene stare te na- rodne pesmi o sv. Tomažu in češkem ra- tronu Janu s Pomuku. še manj melodije. Da jih otmem pozabi, naj bodo navedene po s'abem mojem spominu v škofjeloškem narečju. Zgodba o sv. Tomažu je jako zanimiva in odkriva vso ljudsko šepavost. Sv. Tomaž je bil sodar in bržkone tudi kak špekulant z vinom. Pesem ga vpelje: Tumaž nabija sudec nov, Tumaž nabija sude c nov. Prišla je k nemu britka smert, oj grenka smert, oj bila smert. Njeno vprašanje je bilo jako značilno, pa tudi predrzno: Tumaž, a ha5 kej vinca dav? Tumaž, a baš, kej vinca dav? Ko ji Tomaž odreče, se smrt v svoji drznosti kar nagne nad sod in ga na du- ;ek izprazni. Toma/ pa je bil nagle jeze in nikakor ne od muh: Tumaž se strešen razjlzi in bužja dikla v sud zmaši. To pa ni bilo brez posledic. Kajti: Po cilmu svit merlič zuni u svit rej nubene duše nt. Samega gospoda Boga je zaskrbelo, kaj bo. zato posije svojega odpos'anca k To- mažu poizvedovat, kaj ie s smrtjo. In To- maž odgovarja na vprašanje: Zaperfa mam ie lita tri, na srid se mal ukan drži. Na ukaz: TumnJ pa °'"1(>c url maši se bužja dikla ven zvali. Tn sedaj si vsak lahko predstavlja, kako je divin'a, da je nadc.knadila zamujeno in se maščeva'a tudi nad To