-,n_ - 7 s* s* 7^ y i r c a Ko sem tako hodil skozi mesto, sem se zamislil: Kakšna vožnja! Celo noč smo se vozili. V mnogih udobnih in manj udobnih položajih smo hoteli uloviti vsaj malo spanca. V začetku je bilo še kar v redu, ko pa smo se v Kninu presedli na vlak za Zadar, mi je v glavi rojila ena sama beseda: Balkan. Strpali so nas v napol živinske vagone in s strahom sem čakal samo še Indijance. Ti prvi vtisi pa so se spremenili, ko je na vlaku zadonela pesem. To je bila pesem razpoloženih mladih, ki gredo na Dugi otok, da se srečajo s starimi prijatelji, navežejo nove stike in dobijo nekaj novega življenjskega zagona. Ko smo prisopihali k trajektu, smo z veseljem ugotovili, da nam ostaja še ravno dovalj časa, da si privoščimo pošten zajtrk. Čez približno dve uri smo bili že vsi v Luki na Dugem otoku. Ker sem bil tam prvič, me je zelo razveselil lep in prisrčen sprejem vseh, ki so v Luki že preživeli en teden. Odpravili smo se k malici, kjer sem že spoznal glavno nadlogo Dugega otoka. To so ose, ki so pridno skrbele, da je bil vseskozi z nami kdo, ki si je z ledom hladil osji spominček. Prvi dan smo se šli še prave turiste, že naslednji dan pa smo si prizadevali v pogovorih po skupinah in v skupnih premišljevanjih rešiti nekaj problemov, ki danes tarejo mladino. Zame je bilo v začetku vse nekoliko novo, toda v skupnosti, ki brezpogojno sprejme vsakega, ki si to želi, sem se iz dneva v dan bolje počutil. Kot bi mignil, je minil teden in prišlo je slovo, najprej od Luke, prekrasnega in mirnega kraja, od sonca, morja in pristnega veselja, nato pa še od vseh novih prijateljev. Ko smo se poslavljali na ljubljanski železniški postaji, smo bili nasmejanih obrazov, usta so bila polna dobrih želja, v srcu pa je marsikdo občutil grenko le žalost slovesa .Tolažila pa nas je misel, da se gotovo še srečamo. K A M ? Prvi žarki sonca so obsijali razpelo in zarisali na steno senco Križanega. Sam. j Klečim potrt in obupan. J Kam, Gospod? j B I L O J E ì. £ P O C Zbudi me mraz. Matjaž še spi. Glavo nekako izvlečem iz spalne vreče in malo manjka, da ne padem s kupa hlodov naravnost v lužo. Obsedim na vreči in razmišljam, kje sem. Pogled mi zakriva gozd, le naravnost.se nekaj svetlika. S težavo vstanem, si nataknem telovadne copate in se namerim proti s vet lobi-soncu. Počasi se zavedam. Na cesti mi je že vse jasno. Sem na neki stranski cesti v osrčju Švice in namenjen sem v severno Anglijo. Včeraj sva začela s štopanjem v Gorici, prepotovala nižino reke Pad, velik del dneva porabila za pogovore z Italijani, katere je takrat zanimalo le, kdo bo svetovni prvak ITALIA 90. Nad Milanom sva prišla v Švico in ... Razmišljanje mi prekine vozilo, ki me bolj preseneti kot bi me vesoljska ladja. Pomanem si oči, pomislim, da sem v državi z najvišjim standardom v Evropi, na cesti, ki je že napol kolovoz in skoraj brez vsakega prometa. A resnica je kruta. Vugo 55 z jugoslovansko registracijo pa se že izgublja v daljavi. V nekaj urah zapustiva deželo pedantnih ljubiteljev zelenja in se spustiva v megleno nižavje Francije. Vsi občutki, da imava s štopanjem srečo, so polagoma splahneli in se že začeli mešati z rahlo jezo in razočaranjem nad temi dobrosrčnimi, vendar skrajno nezaupljivimi Francozi. Po več urah dvigovanja palcev v dežju in megli se domisliva. Izpustiva Pariz, greva v Amsterdam. Štopava na nasprotni strani avtoceste. Čez tri ure in pol pa obupana odideva na železniško postajo. Nizozemska. Dežela pod morjem, polna krav, sira, mlinov, lesenih cokel in marihuane. Prav zaradi slednje stvari, ki je v tej državi legalizirana, mnogi narkomani redno romajo v Amsterdam. V tem mestu, polnem razvrata, umazanije in koles, vseeno začutim, da ima dušo. Črnci postopajo po ulicah in mimogrede ti šepnejo: " Coca. I have thè best coca in thè world. 11 Zelo znani so lokali z imenom "Coffee-shop", kjer lahko kupiš mari- huano v vseh možnih oblikah. Nizozemsko sva zapustila pri 160 km/h. Prvič sem občutil kakšna je res odprta meja. Cez Rokavski preliv sva resno nameravala preplavati, saj sva za vozovnico skoraj zastavila nahrbtnika. Vendar sva kljub uri "pogovora" z angleškim carinikom, ki je hotel vedeti, kje sva se s kolegom spoznala /za številko čevljev je verjetno pozabil vprašati/, končno začela uporabljati levi palec. Kmalu sva se znašla na ničelnem poldnevniku. Pomahala sva angleški kraljici, se slikala s punkovci na Piccadilly Circus.in Gorbačovom v muzeju voščenih lutk in žvižgala govorniku v Hyde Parku. Na Tra-falgar Square sva pomakala noge v vodometu, pila angleški čaj z mlekom, zahajala v "pub" na "half pint" in pripevala melodiji Big Bena. Tipične angleške posebnosti na vsakem koraku. Leeds, nova maša našega rojaka in par dni zasluženega počitka. Nazaj sva potovala skoraj brez prestanka, vendar ne brez avantur. Domov sem prišel z dvanajstimi dinarji v žepu. Ko sem se zrušil v posteljo sem na mamina številna vprašanja iztisnil le: 8IL0 JE.LEPO. MIR IN LJUBEZEN có H Mir in ljubezen, dve besedi, v katerih spoznavam in odkrivam . • • 5'1* , Boga, ki preko svojega Sina deli meni in vsem drugim milosti in darove, s katerimi mu lahko z vsem srcem služim. Toda pri. meni se velikokrat nepotrebno zatakne, ker morebiti, nisem pripravljen za Božji klic ali pa ga v sebi nočem slišati. f Takrat pa se v meni pojavi nemir - nemir, ki mi mori vest in mi ne da miru, dokler se ne umirim v Očetu in se mu predam in mu zaupam svoje zemeljsko življenje. Ponovno v.meni zaživi upanje, da mi bo dobrotljivi in usmiljeni Oče pomagal in mi dal potrebnih milosti in moči za oznanjevanje Kristusovega evangelija ljudem, ki za Boga v tem pokvarjenem in "sovražnem" svetu še niso nikoli slišali. Sedanji svet je "zaprt" za delovanje Svetega Duha, zato je treba v ljudeh ponovno obuditi čut za bližnjega in njegove težave in šele nato bomo lahko oznanjali božjo besedo vsem, tudi tistim, ki se imajo za ateiste. P V I Ljudje v sedanjem ‘svetu odkrivamo v bližnjem predvsem njegove slabe lastnosti in s tem posredno že gojimo med seboj sovraštvo in razne neprijetne razprtije. Le-te včasih vodijo celo do takega sovraštva, ki ne pozna meja in nepotrebno vodi v smrt. Če bi mi ljudje v takem trenutku znali v bližnjih odkrivati in gledati Boga, bi znali tudi bližnje prav ljubiti in se jim vsega darovati. V svetu pa tako ne bi bilo prostora za sovraštvo in nasilne in tragične smrti. Spomnimo se, kako se je naš Odrešenik Jezus Kristus na križu daroval za nas vse. V to strašno smrt je šel, da bi nam izkazal svojo neizmerno ljubezen do nas. Ljudje, ne pozabimo na križ, ki je naše edino znamenje v svetu in iz katerega sije Ljubezen. Bodimo znamenje drugim, da bodo drugi v nas videli Jezusa Kristusa. Ljubimo se med seboj, živimo v miru, ljubezni in spoštovanju. Pomagajmo si, da v življenju kdo ne omaga ali ne krene s svoje prave poti. V drugem l'r iščimo le Boga in Njegovo Ljubezen. Želim in upam, da bom v svetu doživel, da se bomo ljudje med seboj ljubili in živeli v miru, pred vsem pa, da bomo vsi skupaj odkrili Boga in spoznali, da življenje brez Njega ni mogoče. NE MOREM, DA NE BI GOVORIL O TEH, KAR SEM ^ VIDEL IN SLIŠAL. K Vse skupaj se je začelo 31 . 8 . 1990 na stadionu v Šiški . Nekateri boste rekli: "Zopet nogometna tekma," in drugi: "Oh, atletsko prvenstvo " Vendar nobeden od teh ni uganil, Obiskal nas je duho vn ik-mi sij onar pater Emilien Tardif. Deluje kot misjonar Presvetega Srca v Dominikanski republiki. Njegova zgodba se začne leta 1973. Na svoje področju je bil izredno vesten in prizadeven delavec. Gradil je semenišča, šole in kapele, vodil te in one tečaje skliceval takšne in drugačne konference, skratka vse, kar zmore en sam človek. In prav zaradi te svoje prizadevnosti je hudo zbolel za pljučno tuberkulozo. Ko so bili simptomi le-te potrjeni, je z letalom poletel v Kanado, svojo rojstno deželo, da bi se tam intenzivno zdavil. Specialisti so mu napovedali leto dni življenja v bolnišnici. Ko se je že udobno namestil v svoji bolniški sobi, so ga nekega dne obiskali člani Karizmatične prenove ali Prenove v Duhu in izrazili željo, da bi zanj v veri molili s polaganjem rok . Sam ni verjel, da bi ga mogla ozdraviti le preprosta molitev, a prišleki so vstrajali v evangelijskih besedah: "Položili bodo roke na bolnike in ti bodo ozdravi 1i ".Kot duhovnik in misijonar je privolil v to molitev, čeprav se je poprej bolj norčeval iz takšnje molitve, kot jo odobraval. Kasneje piše v svoji knjigi JEZUS ME JE POKLICAL ZA SVOJO PRIČO, da je med molitvijo poprosil, če lahko zaprejo vrata, saj je vse bolniško osebje "kukalo" v sobo. Vrata so resda zaprli, a Kristus je že vstopil. Med molitvijo je pater Tardif ozdravel in namesto hudih pljučnih ran, ki so bile posledica tuberkuloze, je rentgen pokazal samo še zaceljene brazgotine na $beh |< r i 1 i h pljuč. Zdravniki so še mesec dni ob raznih analizah in biopsiah iskali tuberkulozo, ki jim je ušla iz rok, a je nikakor niso mogli najti , Pater Tardif je zdrav zapustil bolnišnico. Svoje predstojnike je zaprosil, da bi mu leto, ki je bilo sicer namenjeno zdravljenju, dali na voljo za preučevanje Prenove v Duhu po ZDA in Kanadi. Tako je pater Emilien obiskal vse večje skupnosti po vsej deželi in sam pričeval o svojem ozdravljenju . Med svojimi potovanji je prejel, tudi "vidne" darove Svetega Duha, ki prihajajo na njegovih seminarijih še posebej do izraza, to sta dar molitve v jezikih, omenjen na binkoštni dan, ko so apostoli polni Svetega Duha molili, kakor jim ie dajgt Duh izgovarjati, in dar ozdravljanja, ki ga prav tako že omenja evangelij, posebno pa ga omenja Pavel v svojih pismih . Vse te in še druge karizme pa niso namenjene posamezniku, temveč, poudarjam, služijo širši skupnosti. Tako je tudi pater Tardif po milosti, ki jo je prejel, v službi skupnosti obiskal že nad petdeset državna vseh petih celinah, med njimi letos tudi našo deželo (Med drugim naj povem tudi to, da je letošnjega oktobra z močjo Svetega Duha oznanjal Vstalega Kristusa na moskovskem Rdečem trgu ) . Kljub številnim in zanimivim dogodkom na stadionu v Šiški bi vam rad predstavil le nekatere, ki so mi še sedaj živo v spominu in so bolj ali manj povezani z menoj . Prvi dan sem se na vse načine naprezal, da bi kaj videl in česa ne izpustil, ko me je po rami potrepljal nek moški in ves rdeč v obraz začel hlipati, kako dvajset let ni mogel premakniti glave ne levo ne desno in da so njegove kosti kar "pokale", ko je glavo poskušal obračati . Ko je vse to v eni sapi in z izrazitimi gibi zaključil, je še sam presenečen nad seboj in tem, kar se je zgodilo, vstal in s solzami v očeh slavil Boga. Obenem je na drugi strani potekal podoben prizor. Dan pred pričetkom seminarja smo na stadion pripeljali invalidski voziček, ki naj bi bil na razpolago invalidom in sploh tistim, ki težje stojijo. In tako se je primerilo, da je ta večer sedel na njem starejši moški, ki so ga trle hude bolečine v rokah in nogah. Prišel je stopicaje, počasi in previdno, s palico v roki, odšel pa, vsaj po pripovedovanju okrog stoječih, kot pravi atlet . Med molitvijo za bolnike je namreč ozdravel. Spominjam se tudi, kako sem se zadnji dan seminarja pošalil: "Gospod, dovolj bo ozdravljenih, drugače bomo stali tu vso noč in poslušali 17 f-\ ti njihova pričevanja ".A Gospod se ni oziral na mojo "prošnjo" in res, v veliko veselje štirinajsttisočglaveimnožice, so invalidi in težko se premikajoči ljudje kar trumoma drli proti oltarju, da bi s pričevanjem potrdili svoje ozdravljenje .Neka gospa je čisto po domače, kar se da preprosto in izvirno pričevala približno takole: "Jaz sem tak' sedela na vozičku, ko mi po končani molitvi reče moja soseda: Pa daj, vstani, poskusi, mogoče je tebe tudi! Jaz pa res vstanem, naredim korak, dva, se pripognem in občutek imam, kakor da sem stara dvajset let. Zdaj pa me vidite tu gor', kako poskončna sem," in nam s privzdignjenimi berglami kaže svoje povite, ne dolgo tega še klecave noge, In da bi mene in moje najbljižje Jezus še bolj prepričal o svoji resnični navzočnosti in odrešujoči moči, tudi ta dan ni pustil pri miru gospe, ki je sedela na že omenjenem invalidskem vozičku. Ravno ko sem z vrha tribun napenjal oči in ušesa, da bi bolje videl in slišal pričevalce, se je žena, ki je to invalidkinjo spremljala, sijočega obraza s praznim vozičkom in z vzdignjenimi opornicami pomikala med navdušeno množico. Kaj mi je preostalo drugega kot to, da sem se vsedel na stol inzahvaljeval Vsemogočnega, ki je tako obilno blagoslovil ta voziček, da ni nobeden od obeh uporabnikov na njem obsedel, temveč vstal in pričal poln Gospodovega veselja. Silo je še različnih ozdravljenj, s katerimi bi lahko popisal vso to knjižico;ni pa mogoče opisati veselja in sreče ljudstva, zbranega ob vstalem Jezusu, ki se ozira na bedo svojega ljudstva in ki še danes uresničuje besede preroka Izaija: "Tedaj spregledajo slepim oči in gluhim se odpro ušesa Tedaj bo hromeč skakal kakor jelen in jezik nemega bo vriskal " !/Wn(X ( ÌJ ( TIŠINA Tišina . Zakaj se je včasih tako bojim? Sliši se enostavno;pa vendar jo je tako težko doseči in se ji prepustiti. Samo enkrat sem jo doživel v pravem pomenu besede . In kako bi jo opisal? Vsa okolica in dogajanje, kakor da ni več pomembno. Vse v tebi je osredotočeno na eno samo stvar: na molk in umiritev. Tišine ne moreš izsiliti niti se vanjo prisiliti. Edino kar lahko storiš je, da se ji daš na razpolago . Tišina je ta, ki te mora do-seči in ne ti tišino. Tišina je milost s katero se ne da barantati, tudi je ne moreš dati ali jo izpovedati. Tišino lahko le občutiš in blagor mu, kateri jo ohrani v svojem srcu . Sad tišine je mir in kogar doseže(se v njej resnično spočije. Bog si je za svoje bivališče izbral tišino in ne hrup. To je spoznal že prerok Elija, ko je Bog šel mimo njega v tišini in Elija ga je prepoznal. Bog se človeka lahko dotakne le v tišini, v tišini, ki je skladje, sozvočje božje in človeške prisotnosti . Največji trenutki naše krščanske zgodovine so se dovršili v popolni tišini, kajti v tišini božja veličina. In umrl je v tišini, kajti Bog je vedel kdo je umrl, vesoljstvo je vedelo, narava je vedela. Tudi človek je vedel, toda kričal je, da bi pregnal tišino, ker tišina sili človeka v razmišljanje. Človek si je sijajno pomagal zoper tišino Iznašel je kino, disco, hrupne zabave, časopis. In zakaj? Ker se boji tišine, ki ga sili, da se ustavi• In na koncu se sprašujem, zakaj je človek raje robot, kot pa svoboden in gospodar časa, in zakaj je vse bolj odvisen od slepila, ki mu danes pravimo potroštništvo in dirka za časom . Morda zato, ker... ROM A'N J E K MARIJI NA SVETIH VIŠARJAH Svete Višarje, že zelo stara božjepotna točka, je letošnje poletje doživela posebno sloves nost. Na tej prekrasni alpski gori je bilo namreč srečanje romarjev iz treh sosednjih dežel. Tudi v naši vasi smo se z župnikom odločili, da se te sloves nosti udeležimo. Veseli, kljub slabemu vremenu, ki nam je že v začetku ponagajalo, smo se v zgodnjih jutranjih urah z avtobusom odpravili na dolgo pot . Vsi še zaspani smo se popeljali skozi Vipavsko dolino. Šele na italijanski strani je v avtobusu zaživelo. Tu pa tam je kdo pohvalil Italijane, češ kako skrbni kmetje da so. Seveda tudi cest nismo mogli prehvaliti . Ko smo se počasi bližali cilju, nas je pot vodila med prečudovitimi gorami, katerih vrhovi so se na začudenje vseh bleščali v jutranjem soncu . Tudi sam sem bil navdušen nad strmimi gorami , Še bolj pa sem bil vesel, da nam je Bog dal lepo sončno vreme. Prečkali smo še nekaj skoraj suhih rečnih korit, ki so žejne čakale obilnih padavin, in že se je pred nami, sicer zakrita v meglo, prikazala gora, katere vrh je počaščen s tem, da nosi cerkvico Matere Božje . Vrata avtobusa so se odprla in oblil nas je svež, prijeten gorski zrak. Velika množica romarjev, zbranih z vseh koncev Slovenije Avstrije in Italije, je čakala na prevoz z gondolo. Nekateri, najpogumnejši, so se odpravili na vrh kar peš po strmi in nevarni poti. fi 'J ? Občutek negotovosti me je navdajal, ko sem vstopil v eno izmed kabin. Toda kmalu sem se privadil in strmel podse. Vrh Svetih Višarij je bil odet v meglo, ki pa se je hitro umikala sončnim žarkom. Začuden sem strmel v krasne hribe, ki pa so me obdajali . Čeprav še niso prispeli vsi romarji, se je osrednja slovestnost, sveta maša, začela. Globoko sem bil ganjen, ko je pred cerkvico prišlo veliko duhovnikov in nekaj škofov. Hoteli so nam posredovati mir, da bi ga veselo ponesli z gore v dolino, v naše župnije in predvsem v domove . Občudoval sem vero romarjev, ki so tako ponižno in z veliko vnemo prišli pred Marijo položit svoje prošnje in nade. Tudi sam sem prišel iskat blagodejnega miru, katerega je blažena A ^5l-jé , Devica že tolikim radodarno naklonila iz tega visokega svetišča V popoldanskih urah smo se polni vtisov in prijetnih doživetij počasi vračali na svoje domove . Slednji je poln Marijinega blagoslova hotel deliti mir z domačimi • /T . N ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Globoko v Božji naravi, daleč od mestnega in tovarniškega hrupa, smo se zbrali k tednu duhovnosti. V senci Loških sten Mangarta in Jalovca leži dolina, ki jo je izdolbla reka Koritnica in vrsta drugih majhnih potočkov, ki že tisočletja oblikujejo naravo. V Logu pod Mangartom se k duhovnim vajam mladi zbiramo že vrsto let. Teden, ki ga tam preživiš, je teden intenàvnega krščanskega življenja. Živimo v župnišču, kjer si sami kuhamo, pomivamo,, in če je potrebno, tudi peremo. Premišljevanja, pogovore in kar spada zraven, pripravlja p. Žužek, ki vsako leto vodi duhovne vaje. Letos smo govorili o iskanju Boga po Ignacijevih stopinjah. Kraj je za teden poglobljenega krščanskega ževljenja zelo primeren. Sredi gora, kjer lahko občuduješ Božjo naravo, ne daleč od župnišča, je tudi bazen, ki ga vsako leto znova očistimo in uredimo. Iz gora se v dolino spuščajo številni slapovi, med katerimi je najvišji stodvanajst metrov visoki Veliki Drsnik. Voditelj nas čudovito vodi skozi naravo k Bogu. Dvakrat gremo v hribe za cel dan in tudi takrat iščemo stika z Bogom. Veliko časa prebijemo v naravi, kjer.imamo" tudi delo po skupinah ali samostojno premišljevanje. Če je le mogoče, imamo mašo zunaj,.kjer še posebej občutiš Božje stvarstvo in Stvarnikovo bližino. Kjer pa so mladi, je tudi veselje in tako ni nič posebnega, če gremo ob večerih ven, si pripovedujemo dovtipe in se gremo razne igre. Ob slabem vremenu je vse to v hiši. Petja tudi ne manjka, saj se vedno najde kdo, ki prinese kitaro. Letos smo šli na Jerebico, kjer smo imeli krasen dan. Ko pa smo šli na Jalovac, nas je dohitela megla in smo morali opustiti svoj načrt in vedriti v zavetišču pod Špičko Bog nam je pokazal, da se vsakega cilja ne da zmeraj doseči. Kot jo i gr: c c j j v samoti isk iti in našel Boga, smo tudi mi veliko premišljevali v skritih kotičkih narave. Domov smo odšli polni življenjske energije in tudi za zdravo telo smo skrbeli, po reku: zdrav duh v zdravem telesu. JvW 'l 3 SEMENIŠČNIKI 1990/91 I. RAZRED II. RAZRED BAŠELJ David BAČAR Albert KLEMENČIČ Rafko FERJANČIČ Ivan KOSOVEL Marko FILE Jurij KRASNA Robert KETE Tomaž KRIŽAJ Primož LEBAN Roman MOZETIČ Iztok MIVŠEK Mitja STEPAN Igor TOTTER Jaka VODOPIVEC Mitja Razrednik : Razrednik : prof. Otmar ČRNILOGAR prof. s. Vesna JELEN III. RAZRED IV. RAZRED ČESEN Tone KREČIČ Matej KUSTER Benjamin Razrednik : MAMIČ Tino prof. Branko MELINK VREČAR Andrej ŠTIH Damjan Razrednik : prof. Ivan ALBREHT KREŠEMO ISKRICE V semenišču se zadnje čase šepeta o revoluciji. ŠIFRA: NEKATERI PROFESORJI NOSIJO KAVBOJKE ++++++ Neki naš profesor redno prinaša k šolskim gram na kupe knjig. ŠIFRA: ZBIRAMO PROSTOVOLJNE PRISPEVKE ZA TOVORNJAK ++++++ Kljub semeniškemu video recorderju in videoteki v Vipavi seme-niščniki ne morejo gledati videa. FIKSIDEJA PRESS ++++++ Neki naš profesor si je nekega sončnega popoldneva v luži na dvorišču vestno umival čevlje. VSEMENIŠČUŠEVEDNONITOPLE VODE PRESS ++++++ Semeniščniki si v semeniški knjižnici ne smejo sami izbirati knjig. ŠIFRA: SEMENIŠČNIKI NAMREČ BAJE KRADEJO KNJIGE ++++++ Za malico lahko gojenci Malega semenišča izbirajo med šestimi možnostmi. KAKOLAHKOKOMBINIRAŠKRUHMARGARINOINMARMELADO PRESS MALI OGLAS : Semeniška kuhinja proda preizkušen patent za staranje kruha. Stavil mo a HB£t NOVEMIf MCfiž 1 pfPW0£K£ c rumi T ù /7 /i /j 7 Lo>. ?£/- JUHOVN^ ofcLJt /■ ,7 L*4 ?21 )£\IHF 1 §2A}}. VOV.liC' ;/ ali(aN) ) l)irtl7A2 ! IVANOV ) Avelia ;uov£ v Iv Vi-fl» f-VOčMIt > VE5TA ućeNif F Q.EVA V 5LOVEm 5£ l> E Mic f i ~ Ur 70L01WI • \QYAL t TOTonec lA tE *A ) S2E&W ArtSL. T2IVC& MVJMfl’ yo-imtr OTLOV w *1 M&m Z volOiS\ 1' $AM?IW1 ADA lqv}>) MÌEÌ Hnto (HtvO ► Qj£JNI 2AW0EY. OV£l££ !*• E}Wlj> ; £J)NC > NICLft : £NR)C E MASE TOM > C 2.^1 V PTIC __ _ /vO 12. Ib A 2. KAZALO stran Iskra m n a p 0 t 2 P r i h o d v s e m e n išče 3 V e d e ž e v a 1 k a Molit e v Z a r e š i t e v 5 Morje 6 D n e v n i k 0 t r 0 k a ( c. $ c h a e t z i n 9 ) 7 Počit n i c e - č a s z a u s t v a r j a n j e novih v e z i . . 9 Kam?. 10 Bilo j e i e p 0 11 Mir i n i j u b e z e n . . . 13 Ne mo r e m « d a n e b i g o v o r i 1 o te m , kar s e m v i d e i in s 1 i š al Tišin a . 18 Roman j e n a s v . V i š a r j e 19 Zdrav d u h v z d r a v e m telesu. . 2 1 Roman j e k s V . H i e r 0 n i mu 2 3 Jaz s e m Z V a m i d o k o n ca dni. 2 A Rekel s i m i n a j u U b i m 2 6 Ob 9001 e t n i c i r o j s t v a Sv. B e r n a r d a . . Nazaj v p 1 a n i n s k i r a j 3 0 S e z n a m s e m e n i š č n i k 0 V 1990/91 ...... 3 2 Kreše m o i s k r i c e . . . Križa n k a ...... 3 4 Kazal 3 5 £ 'i V GLASILO VIPAVSKIH SE ME NIŠČNIKOV LETO XXIII, 1. ŠTEVILKA - ADVENT 1990 GLAVNI UREDNIK TEHNIČNI UREDNIK UREDNIŠKI ODBOR Damjan Štih Tino A. Mamic Matej Krečič Benjamin Kuster Andrej Vrečar Tiskarski škrat VINJETE MENTOR Benjamin Kuster prof. Janez Zupet Tisk: Bratina Naklada: 400 izvodov Vzdržuje se z prostovolnimi privspevki. Bog povrni ! /NASLOV/ ISKRE Slovensko malo semenišče Grabrijanova 19 65271 Vipava Šolsko glasilo KNJIŽNICA SKRE Inv.št. 19114 **000000**191142 C-'*. ^ Lezo f 1 2 f ' I ? ^'^7’ ^^ - -, - y ZjzcclIo Jtaže J& Ji&éo Tdiesa. <7^P(f traila jooicha ne\cja je J nje^oili jsiijizcoljenasu joaraagait 5eiu 2 .n silcji ^vZini 'm, kchkotje meječe ® ) <*j\ tJsen,s \càez'mi pride J jÌì!{. ^ ^ Ja\šriO HTcalcr razkrije Qy *4 i ^ jizeolcr dii ser čloileli a. Jscuxc ÒasheJis 'šinjel . 4: & <$r * c\ ----^ Semenišče V m pava 3 1 91 14