glasilo delovnega kolektiva zf iskra - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, telekomunikacije, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
S seje izvršnega odbora Zvezne konference SZDL
omo zvesti svojim načelom!
Predsedstvo in izvršni odbor Zvezno konference SZDL Jugoslavije sta po seji, ki je bila 5. septembra v Beogradu sprejela tudi zaključke. Objavljamo kratek povzetek.'
§ Ugotavljamo, da naši ljudje vseh narodov in narodnosti odločno manifestirajo svojo podporo stališčem tovariša Tita in resoluciji X. plenuma CK ZKJ; hkrati pa izražajo svojo solidarnost z bojem češkega in slovaškega ljudstva ter globoko ogorčen je. zaradi agresije petih držav Varšavskega pakta proti Češkoslovaški socialistični republiki.
§ Ob tem, ko ostajamo dosledni načelom spoštovanja suverenosti, neodvisnosti in nevmešavanja v notranje zadeve vsake države, dosledni načelom spoštovanja pravice do samostojne poti socialističnega razvoja, obrambe ljudskega dostojanstva, miru in miroljubnega sodelo-, vanja, bo naša država še vnaprej podpirala vse, kar bo prispevalo k vzpostavitvi suverenosti CSSR.
^ Na seji so odsevale enotne zahteve državljanov, da tudi v sedanjem, za socialistiični razvoj v svetu prelomnem obdobju, nadaljujem p pot samoupravljanja" ter hitrejšega in učinkovitejšega urejanja vseh perečih vprašanj.; Za vse sedanje in prihodnje probleme, tako poli-’ ticne, kot tudi ekonomske, lahko iščen^. rdšitve samo . ob smeri odločnega iiresničevanja- refotme. „in.smernic, kot edine učinkovite platforme, Inzagotavija krepitev ; ustvarjalnih sil jia.se družbe ih prispeva k reševanju dilem, s katerimi se srečuje socialistični razvoj v svetu; Predsedstvo in; izvršni odbor zlasti poudarjata pomen nadaljnje krepitve bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, ki pa se lahko razvija in krepi samo v boju za nove samoupravne družbene odnose, za polno enakopravnost ljudi, narodov in narodnosti proti vsem silam in pojavom etatistično — birokratskih teženj, proti nacionalističnim in šovinističnim pojavom .ter proti vsem drugm protisocialističnim silam. To bo mnogo prispevalo k učmkovitijšemu uresničevanju ciljev reforme in krepitve obrambne moči naše družbe. Naši narodi so odločeni, da se o suverenosti in neodvisnosti, samostojnem notranjem razvoju naše države ne bodo pogajali niti sprejemali kompromisov s komer koli ali za kakršnokoli ceno. Obramba države, je sveta stvar vsakega državljana socialistične Jugoslavije.. V naši ustavi piše, da nihče nima pravice podpisati ali priznati kapitulacije ali Okupacije države.
Predsedstvo in izvršni odbor menita, da je v sedanji situaciji zelo pomembno intenziviranje sodelovanja Socalistične zveze z vsemi naprednimi, antiimperj ali-stiČnimi in miroljubnimi gibanji na svetu.
B fl
m m B B
B B B H B B B B
m h
B fl
B B H H H B ■ ■ B fl B fl B fl B fl B ■
■	fl
■	■ fl fl
H fl H ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ B ■ ■ ■ H 9 B fl fl fl H H fl B B 9
i *
1 B
a slavje iti
Proslava petindvajsetletnice vstaje primorskega ljudstva — 15. septembra 1968 — bo vseljudski praznik slovenskega ljudstva in osrednje polit ična manifestacija v letošnjem letu.
Še nikoli prej ni bilo primorsko ljudstvo tako enotno kot tiste dni pred, četrt sto-let j a. Knodušno se- je uprlo fašističnemu nasilju in raznarodovanju ter še plebiscitno izreklo za priključitev k matični državi in Zavestno sprejelo bodoče socialistično ureditev kot izključni pogoj narodnostnega obstoja. Krvni davek naše Primorske je bii! v letih borbe naslednji: 46.800 mrtvih
7.000	invalidov 95.460 deportiranih 19.357 požganih domov 16.837 delno porušenih domov
Danes, petindvajset let po vseljudski vstaji se, z globokim spoštovanjem spominjamo teh žrtev.
Proslava v Novi Gorici pa ne bo samo slavje v spomin na slavne dni, ampak bo tudi v znamenju skupne borbe italijanskega ljudstva proti fa-
Nova Gorica vabi na proslavo 25-letnice vstaje primorskega ljudstva
šizmu in v znamenju dobrih Poskrbljeno bo, da bo pro-sosednih odnosov ter bratstva met tekel nemoteno, parki-z vsemi narodi sveta. Proslava naj bd torej bila praznik Zmage nad temačnimi silami ki še danes ogrožajo srečo in napredek človeštva.
Nova Gorica 'pričakuje na ta dan nad 100:000 ljudi. Pri-. šli bod.p..a ppspbnijni.,vlaki jn r avtobusi ter z osebnimi avto-' mobili, katerih predvidevajo nad 10.000 Pripravljalni odbor s svojini komisijami deluje že več mesecev. Te dni gredo.h kraju še zadnje priprave in po izjavah merodajnih čini tel jev bo proslava v pogledu organizacije, prehrane, zabavnega dela in dobrega počutja ljudi nad dosedanjimi podobnimi prireditvami.
rišča so že pripravljena. Vse je smortno urejeno, tako za partizanske- brigade, za pevske zbore in druge organizacije.
Okolica Nove Gorice ima mnogo izletniških dočk, kjer se bodo Udeleženci proslave lahko odpočili .v popoldanskih urah ob povratku v svoje domače kraje. Obeta se torej poleg politične manifestacije tudi nepozabni izlet v ta del naše ožje domovine.
Sončna Nova Gorica vas torej polnoštevilno pričakuje za svoj praznik. Novogoričani bodo dobri gostitelji.
Nasvidenje 15. septembra v Novi Gorici!	K. V.
Seja gospodarske komisije
Sestanek komunistov PSO v Ljubljani
Obsodba okupacije CSSR in solidarnost z našim vodstvom
Z zakasnitvijo poročamo o sestanku članov Zveze* Komunistov šestih ljubljanskih ®ot ' Prodajnoservisne organizacije, dne 21. avgusta, ki 80 se sestali takoj ob vkorakanju vojaških enot Varšavskega pakta na ozemlje CSSR.
Ta najbolj groba in ne-rikr/.na poteza Sovjetske "veze in njenih satelitov, ta
neodgovoren napad na suverenost in neodvisnost Češkoslovaške s strani petih socialističnih držav, je med komunisti Prodaj no-servisne organizacije vzbudila globoko ogorčenje, s katerim so obsodili to dejanje Sovjetske zveze tudi kot najhujšd udarec s strani socializma v svetu.
Komunisti PSO so se na sestanku jasno pridružili protestu drugih naših delovnih
kolektivov, izražajoč ..popolno solidarnost z, mnenji in stališči našega državnega in partijskega vodstva, ob ugotovitvi, da, je v nastalem težkem položaju treba še bolj strniti vrste članov Zveze . komunistov, da bomo sposobni preprečiti kakršnokoli vmešavanje kogarkoli .v graditev socializma pri nas, na temelju demokratičnega humanizma.
-ko-
Ljubljana, 10. septembra 1968, :— Danes se je sestala gospodarska komisija ZP, da bi razpravljala o naslednjem dnevnem redu:
1.	poročilo o položaju tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani
2.	poročilo odbora za začasno upra.vo tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu
:3. poročilo, o polletnem, poslovanju ZP
'4. poročilo o polletnem poslovanju ‘ investicijskega področja ZP
5.	analiza stanja tovarne orodja' S
Glede na dovolj obširen : dnevni red, predvsem pa glede na' razgovore, ki tako v- zvezi s predvidenim sodelovanjem tovarne v Sežani s tujim poslovnim partnerjem in glede na sklep ožjega kolektiva v zvezi s’ stanjem v tovarni orodja, se je gospodarska komisija odločila prvo in peto točko predlaganega dnevnega reda preložiti.
Sekretar ZP Pavle Gantar je v uvodu pojasnil delo te-ama za pripravo predloga tržnih in razvojnih funkcij, o čemer bo razpravljal upravni odbor ZP na svoji jutrišnji seji, nato pa bo predlog dan v razpravo organizacijskim ZP, da bodo le-te dale nanj svoje pripombe.
Sledilo je obširno poročilo o delu odbora za začasno upravo v tovarni elektronskih instrumentov v Horjulu, katerega je podal predsednik odbora Stane Pavlin. Iz poročila je bilo razvidno, da je v., enoletnem obdobju odbor začasne uprave, uspel rešiti vsoto problemov v tovarni, zaradi katerih se jo stanje v Horjulu, začelo izboljševati in tovarna, zlagoma prehaja na normalno poslovanje.; Vseh nalog začasna uprava . sicer ni uspela rešiti, vendar so. • sedaj, dani pogoji, da postopno uredijo .tudi te in se tovarna v celoti Sanira in prei-
(Dalje na 6. strani)
Ugodni rezultati poslovanja v obrata »Žarnice«
Kadar smo pisali o delil obrata »Žarnice« tovarne elementov za elektroniko, doslej, smo kakor po nekem nepisanenm zakonu, vselej predvsem tožili o takšnih ali drugačnih težavah, ki jih obrat ima • pri izpolnjevanju svojih obveznosti. No, seveda smo radi zapisali tudi o tem če so vsaj del teh težav uspeli kdaj premostiti in ob danih možnostih dosegli ugodneejše rezultate.
Za današnji članenk o obratu »žarnice« pa precej bolj razveseljivi podatki!
Najprej vprašanje naročil. Vodja obrata, tov. Anton Lovko je z očitnim zadovoljstvom povedal, da letošnja naročila zagotavljajo solidno zaposlenost. Naročila so tolikšna, da so do konca avgusta že uspeli izpopolniti 74 % letnega proizvodnega plana, ki v celoti dosega vrednost 756 milijonov starih dinarjev. Drugo razveseljivo dejstvo pri tem je, da so
obstoječe število zaposlenih glede na takšen obseg proizvodnje povečali le za 18 nekvalificiranih delavcev, pa proizvodni plan kljub temu solidno izpolnjujejo, oz. predvidevajo, da ga bodo do konca leta celo presegli za okrog 10%. Podatki pa hkrati kažejo, da se je v primerjavi z lanskim avgustom kar za 28 % dvignila tudi storilnost dela.
V letošnji proizvodnji doslej niso imeli večjih težav in prejšnja leta skoraj že običajnih zastojev, pa čeprav tudi letos ne gre brez težav in problemov. Največji problem pač za obrat »žarnice« predstavlja neredno plačevanje, računov za nabavo reprodukcijskega materiala, ki je pač posledica nerednega poravnavanja dolgov s strani kupcev. Kljub temu pa nabava reprodukcijskega materiala poteka še kolikor toliko zadovoljivo in omogoča redno prizvodnjo.
Pri vprašanju uvoza reprodukcijskega materiala so do-
segli pomemben uspeh. Za nekako 30% jim je namreč uspelo znižati uvozne potrebe na račun tega, da so pri domačih proizvajalcih našli dobavitelja nekaterih polizdelkov, .kot na primer podnožij za žarnice in balonov. Že je čutiti težnjo po zožitvi asortimenta izdelkov, ki izvira iz tega, da v evropski avtomobilski industriji, pa tudi v naši, vse bolj opuščajo 6 voltne akumulatorje in prehajajo na 12 voltne, zlagoma pa odpadajo tudi nekatere vrste sulfitnih in malih avtomobilskih žarnic. Ta težnja se ugodno odraža tudi v proizvodnji obrata »Žarnice«, saj z večjo tipizacijo odpadejo pogostejše spremembe na strojih. Glavno težo proizvodnega programa obrata »Žarnice« pomenijo avtomo-ki so jih doslej izdelovali pa bi-lske žarnice. Ostale izdelke, so v glavnem opustili, pač pa v dokajšnjih količinah izdelujejo še fotocelice za kinoprojektorje za kranjsko tovarno in prenapetostne od-vodnike za potrebe telefonije. Nekaj sestavnih delov proizvajajo tudi sami.
Približno 80 % proizvodnje obrata »Žarnice« absorbira domači trg, ostalo pa prodajo v izvoz in Sicer na klirinško področje. Poskušajo si-
kolegija generalnega direktorja so po spremenjenem vrstnem redu najprej poslušali pojasnila k poročilu o poslovanju združenega podjetja v letošnjem prvem polletju. Direktor’ finančno-ra-čunovodskega področja, tov. Alojz Vidmar je pojasnjeval le bistvene točke poslovnega poročila. Širše je poročal le o tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani, o tovarni elektromotorjev v Železnikih in o tovarni »Avtomatika na Pržanu, ki so oh polletju poslovanje zaključile z izgubo. Medtem ko je v Sežani položaj izredno kritičen in praktično ni možnosti, da bi s sedanjim proizvodnim programom in načinom proizvodnje lahko stanje kaj izboljšali, je pri ostalih dveh tovarnah upati, da bosta do konca leta nastalo izgubo nadoknadili, pri čemer bo treba učinkovito rešiti tudi nekatera vprašanja, ki so izven dosega tovarne.
Tov. Vidmar je poudaril, da je kljulb obilici težav in problemov, ki spremljajo letošnje poslovanje, glede na realizacijo v prvem polletju dosežen razmeroma ugoden rezultat, saj izkazujemo, po odbitju izgube v Sežani, »Avtomatiki« in v Železnikih 1,75 milijarde starih dinarjev ostanka dohodka.
Bolj zaskrbljujoče je stanje'kupcev /saj 19 milijard
cer izvozno dejavnost razširiti tudi na druga področja, vendar je tu konkurenca zelo huda.
V prihodnjem letu, v drugi polovici leta, se bo obrat »Žarnice« predvidoma že lahko preselil v nov objekt na Stegnah, katerega bodo v kratkem začeli graditi. Vsekakor bo preselitev v nove prostore odprla obratu na-daljne možnosti za pospešeno proizvodnjo, saj dosedanji prostori tem namenom piraiv zares niso ustrezali. Seveda pa bo s preselitvijo nastalo vprašanje opreme. Leto bo namreč treba modernizirati in izpopolniti, za kar pa so potrebna dokajšnja finančna sredstva, 3ri jih bodo pač morali zagotoviti.
Že po sedanjih informacijah kaže, da bo prihodnje le-
Ostaeek dohodka po obračunu v I. polletju je presegel planirano vrednost, prav tako pa je ugodno tudi delit-
— odtod pa izvira vrsta problemov in dodatnih stroškov. Stanje narekuje, da je treba z veemj razpoložljivimi ukrepi čim bolj znižati vezavo sredstev pri kupcih, vendar je v dobršnem delu terjatev težko doseči učinkovitejše rezultate zaradi nelikvidnosti zlasti večjih naših kupcev.
Medtem ko na proizvodnem področju v prvem polletju planskih obveznosti nismo izpolnili v celoti zaradi vrste- objektivnih vzrokov, pa je ugodnejši rezultat dosegel naš izvoz. Na konvertibilna področja smo namreč izvozili 68 % naših izvoženih izdelkov, hkrati pa se je v prvem. polletju letošnjega leta povečal tudi uvoz reprodukcijskega materiala z vzhoda. Tudi prodaja na domačem trgu, čeravno tržne razmere postajajo vedno težje, je S 95 % izpolnitvijo kljub temu ugodna.
Na dnevnem redu je bila nato razprava o predlogu načel raziskovalno - razvojnih funkcij. O tem bodo tekle še nadaljne razprave, tudi po organizacijah ZP.
Razširjeni kolegij je končno razpravljal še tudi o ostalih točkah dnevnega rada, vendar bomo o tem poro.ali po razpravi na UO ZP.
-L C.- .
to prav tako ugodno z naročili in predvidevajo s tem v zvezi, da bo proizvodni plan za 1. 1969 za nekako 30% večji. Izpolnili ga bodo v novih delovnih prostorih lahko z obstoječim številom zaposlenih, če bo temu ustrezno seveda tudi izpopolnjena oprema. Tudi za tretjino pove-čani prihodnji proizvoni načrt torej ne kaže potreb po novi delovni sili, razen morda po manjšem številu strokovnih delavcev.
Vse navedeno kaže, da se je slednič obrat »Žarnice« le začel razvijati v ugodnejših pogojih in z' boljšimi poslovnimi rezultati, kar je dokaz,! da je prav, da obstoja in, da ga kot je bilo pred časom predlagano, niso ukinili.
veno razmerje med osebnimi dohodki in skladi. V prvem polletju je imela tovarna veliko izrednih stroškov. Le-ti predvsem zajemajo sodne stroške in zamudne obresti, ki so pri premostitvenih kreditih za izplačila OD precej visoki. Sredstva za znate1! rial so bila v primerjavi s ce-. lotnim dohodkom v redu ko-riščena. Celotni dohodek je v primerjavi z. lanskim — višji, dočim so porabljena sredstva letos nižja. .
Tovarna že dve leti izvaja sanacijski program, ki je predvideval znižanje zalog re-pro materiala. V tem času se je vrednost zalog precej znižala, in s tem pa so bila sproščena znatna obratna sredstva, ki jih vedno primanjkuje. V glavnem so znižanje dosegli z večjo sortira-nos-tjo zalog. Tako je bilo doseženo zadovoljivo obuj-. Čanje obratnih sredstev, vrču-most zalog pa je trenutno že dosegla tak nivo, da nadaljnje zniževanje ne bo možno.
Razprava je nakazala, da bo treba čimprej urediti nabavo uvoznega materiala za prvo tromesečje v naslad-njem letu, ker je rok dobave zelo dolg, včasih tudi šest. mesecev, plačila pa j« treP? položiti vnaprej. Ker so P|a nerji v zelo težkem položaju, ker plan proizvodnje za naslednje leto še ni izdelan, i padel predlog, da bi vsaj P virao določili vrsto mentov, ki jih bodo delt t prvem kvartalu.
Direktor tovarne tov. Jensterle je k temu dejal: S> f -bomo morali prevzeti skupi, riziko, ker pri sedanjem lagajanju tržnim §Pg§pj| ne bomo mogli planirati pol leta naprej. Seveda P bomo morali pričeti z tzoe . (Dalje na 8. stran;)'
g90O9®0®9ee©00e@e®©0®®9®®s9e®999®®©e®99e«
m
:
Vseljudska obramba
Zdaj vemo, da tudi pred tistimi deželami, ki same o sebi trdijo, da so socialistične in ki bi morale za to še toliko bolj spoštovati neodvisnost, suverenost in enakopravnost držav, jugoslovanske socialistične pridobitve niso varne. Ob tem trpkem spoznanju, ki ga je prinesla okupacija CSSR so zrušile tudi nekatere naše obrambne iluzije. Ne gre zato, da bi sc koncept vseljudske obrambe izkazal kot neustrezen. Nasprotno — ob nezlomljivi enotnosti Cehov in Slovakov je dobila njegova pravilnost najprepričljivejšo potrditev; vendar pa so se nekatere obrambne dispozicije izkazale kot izrazito enostranske. Računali smo pač, da vsaj tisti, ki deklarirajo socialistična načela, ne morejo postati agresorji.
češkoslovaški primer nam je torej pokazal, da se tudi majhni narodi, če so zares enotni, lahko energično uprejo vsakršni oboroženi sili. Opozoril pa nas je tudi, da moramo biti kar najbolje usposobljeni in vsak hip pripravljeni na obrambo naše neodvisnosti. "
Minuli sklepi predsedstva in izvršnega odbora zvezne konference SZDL so ponovno jasno izrazili stališče, da o suverenosti in neodvisnosti ter o samostojnem notranjem razvoju naše dežele ne more biti nobenih pogajanj in kompromisov z niko-mer in za nobeno ceno. Bolj kot našim občanom je bilo treba povedati vsem tistim od zunaj, ki bi hoteli ogroziti našo samostojnost, da je obramba države sveta stvar slehernega državljana socialistične Jugoslavije; nihče nima pravice podpisati ali priznati kapitulacije ali okupacije.
V teh dneh se je ponovno izkazalo, kako prizadeto in globoko so naši občani zainteresirani, da bi bila naša obramba kar najbolj učinkovita. Njihova zahteva je, da postane obramba pomemben element vseh delovnih ljudi in vseh dejavnikov naše samoupravijalske družbe. Zato tudi terjajo, da bi v vse politične akcijske programe za konkretizacijo smernic predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ vnesli tudi podrobnejše načrte za koordinacijo vseh sil in akcij, ki jih terja vseljudska obramba. Hkrati pa dajejo naši občani jasno vedeti vsem, ki so prevzeli svoj delež odgovornosti, da ne bodo dopuščali in odpuščali popustljivosti ter zavlačevanja pri izvajanju smernic. Tisti, ki bi se hoteli otresti svoje odgovornosti se morajo namreč zavedati, da so bile z agresijo na CSSR napadene tudi smernice, ki so trasirale. nadaljno demokratično pot in družbeno ekonomski napredek. To dvoje pa je tudi pogoj za nadaljno krepitev obrambne moči in zavesti, da ni za svobodo domovine previsoka nobena cena in žrtev.
Po »DELU«
S
S
:
©
S
9
0
9
0
i
©
i
e
.9
0
O
9
e
%
%
,4(*!4Ž.SS©®©0®®®®S®e®»®®«i>»©®0®®®©«©O®08®
Razširjeni kolegij generalnega direktorja
Na zadnji seji razširjenega vezanih pri naših ¡kupcih pomeni veliko oviro.likvidnosti
C-
»INSTRUMENTI« OTOČE
Produktivnost se veča
Na 6. redni seji UO tovarne električnih merilnih instrumentov - Otoče, so obravnavali polletno poročilo, poslovanje v juliju in navodila o določitvi hišnega reda. Iz poročil ih razprave posredujemo kratek izvleček.

Osebni dohodki v ZP Iskra v
Slovensko poprečje OD v industriji za mesec maj (podatki so vzeti iz Gospodarskega vestnika št. 61), ki znaša 951 N din lahko primerjamo s poprečnim OD v ZP Iskra, kjer znaša ravno tako 951 N din, s tem da predstavlja republiško poprečje 3 % porasta glede na poprečje v mesecu aprilu v Iskri pa Je ta porast 3,5 %. če pa vzamemo za primerjavo prvih pet mesecev ugotavljamo, da je porast OD v ZP Iskri nekoliko večji kot na nivoju republike. In sicer je ie-ta po podatkih Zavoda za SRS za statistiko porastel za 7 % (obdobje prvih petih mesecev je primerjano z istim obdobjem lani), v tem ko znaša ta porast v ZP 8,4 %.
Primerjava OD v Iskri med zaporednima obdobjema, to je med I. polletjem 1968 in H, polletjem 1697 je pokazala da je porast osebnih dohodkov v ZP nekoliko manjši, kot v primerjavi z istodobnimi kazalniki med obema letoma. Naslednji prikaz nudi vpogled v osnovne kazalnike OD v podjetju.
razponih kjer se pojavlja največji delež delavcev) sta v 1. polletju 1968 večji kot v lanskem II. polletju.
Kakšni so poprečni osebni dohodki v organizacijah ZP je razvidno iz tabele 2. Po poprečnih OD prednjačita v tovarnah predvsem »Orodjarna« in »Aparati«, kjer beležimo poprečni OD večji od
I.	polletje II. polletje 'S 1968	1967	"g
M
Poprečni OD (skupaj)	889	835
Poprečni OD (redno delo)	765	679
OD izplačan za nadure	1,751.316	1,879.913
Število nadur	268.118	302.346
Poprečna vrednost 1 nadure 6,53	6,22
106,5
109,8
93,2
88,7
105,0
h prikaza je razvidno, da je poprečni OD porasel skupaj za 6,5%. Medtem ko se je število delavcev nebistveno zmanjšalo za 0,2% je poprečni OD za redni delovni čas iz naslova rednega delovnega razmerja porasel za
9,8	odstotka.
Če si ogledamo distribucijo. OD za podjetje (tabela 1) oziroma grupiranje delavcev po razponih čistih osebnih' dohodkov ugotovimo v distribuciji za I. polletje 1968 struiktualne premike po razponih navzgor (glej kolono razlik procentov v tabeli 1), ki so posledica že omenjene-, ga porasta OD na nivoju podjetja, Tako se je število delavcev- v nižjih razponih zmanjšalo, posebno v razponu 401 - 500 N din in se povečalo v višjih razponih. S tem ponovno odkrivamo dejstvo, ki se že skozi nekaj obdobij kaže kot tendenca, namreč da je v Iskri vse manj delavcev z nižjimi osebnimi dohodki, oziroma dohodki, ki ne dosegajo ekonomsko - ždvljenskega minimuma.
Grupiranje samo je zopet dvoplastno. Že večkrat in tudi tokrat ugotavljamo v distribuciji dvojno grupacijo, hi nakazuje na dve po osebnih dohodkih različni, vendar twno povezani grupi. Največje število delavcev se uvršča v razpon 801 - 1000 N din, hjer se ostvarja najpogostej-S1, OD ene grupe v poprečni vrednosti 877 N din, sem se uvršča 19,59% delavcev. Dru-§ največji delež delavcev pa s? uvršča v razpon 601 - 700 " dta, kjer se pojavlja najpo-' gostejši OD druge grupe v vrednosti popnečno 655 N .m, in sicer- se s tem poprečnim OD pojavlja 18,49% delavcev. Obe vrednosti v modalnih razponih (to je v
1.000	N din. Med tovarne kjer beležimo boljša poprečja se uvrščajo »Naprave«, »Instrumenti«, »Polprevodniki« in »Avtoelektrika«. V teh orga-nizaoijah' dosegajo poprečje nad 900 N din. Med ostalimi tovarnami so razlike večje' in se kot-zadnji v vrsto.Iskrinih tovarn uvrščajo »Sprejemniki« s poprečnim osebnim , dohodkom '545 N din. V Skupnih službah (kamor uvrščamo ZZA, PSO, Strokovne službe, ŠC, NO) je poprečni OD povsod večji. od 100 N din in se giblje v intervalu 1210... 1.545 N din. Tako poprečni OD - skupaj, v katerem so poleg OD za redno delo zajeti še nadomestila in OD za delo v podaljšanem delovnem času.
Rang lestvica poprečnega OD za redno delo se nekoliko razlikuje od rang lestvice poprečnih OD - skupaj. V tovarnah še vedno prednjači »Orodjarna«, sledijo ji »Instrumenti« in »Aparati«, med zadnjimi pa sta »Elektronika« in »Sprejemniki«. Poprečni OD za redno delo je zakonito manjši od poprečnega OD - skupaj, in sicer je na nivoju podjetja manjši za 13,95 odstotka, kar pomeni, da gre 13,95% poprečnega OD - skupaj na račun dela v podaljšanem delovnem času in na račun nadomestil. V tovarnah znaša ta odstotek 15,10, V Skupnih službah pa 10,11. Znatno razliko med poprečnim OD - skupaj in poprečnim OD za redno delo beležimo v »Elektroniki«, kjer znaša skupno poprečje 714 N din, poprečje za redno delo pa le 492 N din in je s tem kar za 31,50 odstotka manjše od skupnega poprečja, ki dosega ome-njeo višino s skoraj eno tre-tirusko udeležbo osebnega dohodka iz dela v podaljšanem delovnem času.
Gibanje poprečnih OD prikazujejo Indeksi v tabeli 2. Poprečni OD - skupaj je v primerjavi s I. polletjem 1967 porasel v podjetju za 9,1%, v tovarnah za 8,7% in v Skupnih službah za 10,2%. Med organizacijami sta samo dve kjer nastopa znižanje, in sicer »Polprevodniki« (znižanje za 4%) in Nabavna organizacija (znižanje za 1,9%). V vseh ostalih organizacijah obstaja porast v intervalu 0,3% I do 49,1%. Znatneje so popravili poprečje v »Elektromotorjih« (porast 49,1%) iri »Elektroniki« (porast 32,5%), ki sta v prejšnjem obdobju zaradi specifičnosti situacije dosegli nizke poprečne OD. Poprečni OD dosežen v rednem delovnem času je v primerjavi s prvimi šestimi meseci lani v porastu za približno enako stopnjo kot celotno poprečje. Stagnacijo, oziroma manjše znižanje opažamo le v »Sprejemnikih« (3,7%) in »Kondenzatorjih« (2,4%), v Napravah« pa so na isti ravni kot v lanskem I. polletju.
Vzpprejanje z II. polletjem 1967 kaže, da je porast manjši kot v primerjavi s I. polletjem 1967. Tako dosega podjetje; porast skupnega poprečja 6,5%, tovarne 6,6% Skupne službe 6,1%. Poprečni OD za redno delo pa izkazuje v tej primerjavi porast 9,'8% na nivoju .podjetja, ll,0%v tovarnah in 5,6% v Skupnih službah. Vsekakor indeksi; kažejo,- da so osebni dohodki v Iskri ne v skokovitem pač pa v rahlem a vztrajnem porastu. Nastopajoče razlike poprečnih OD med organizacijami je možno razložiti z različnimi tržnimi uspehi in različno kvalifikacijsko strukturo kadrov.
Kazalniki osebnih dohodkov iz dela v podaljšanem delovnem času (tabela 3) povedo (če. upoštevamo število zaposlenih v posamezni organizaciji), da se v največji meri poslužujejo dela v podaljšanem delovnem času v šolskem centru (ki ga pa kot izobraževat Ino ustanovo ne kaže primerjati z ostalimi organizacijami), kjer pade na enega zaposlenega 20,5 nadur in v PSO z 10,3 nadurami na enega zaposlenega. V tovarnah je po tem kazalniku pred vsemi »Elektronika«, kjer pride na enega zaposlenega 9,4 ure dela v podaljšanem de: lovnem času. Najmanj nadurnega dela na enega zaposlenega izkazujejo »Sprejemniki«, in sicer 0,6 nadure.
Poprečne vrednosti nadur se gibljejo v intervalu od 3,28 N din do 10,51 N din. V Skupnih službah so te vrednosti višje kot v tovarnah, tako da beležimo poprečno vrednost 1 nadure v Skupnih službah v višini 8,83 N din, v tovarnah pa 5,26 N din, medtem ko znaša ta vrednost za celotno podjetje 6,53 N din.
K.	M.
I. TABELA
STRUKTURA DELAVCEV PO RAZPONIH OD
	Struktura		Kumulativa			r-* vo
	oo' vo	f-	OO VO			
Razponi		v£>		v©	. o"	
OD v N din	a		53		¿3 1	
	o P<	n	a	P		
	M		w	K	« M	
DO 300	0,10	2,23	0,10	0,23			0,13
301— 400	0,63	2,54	0,73	2,77	—	1,91
401— 500	4,91	8,22	5,64	10,99	—	3,31
501 — 600	13,12	14,00	18,76	24,99	—	0,88
601— 700	18,49	17,73	37,25	42,72	+ 0,76	
701— 800	15,77	14,46	53,02	57,18	+ 1,31	
801 —1009	19,59	19,04	72,61	76,22	I . + 0,55	
1001 —1200	11,86	10,53	84,47	86,75	+ 1,33	
1201 —1400	6,59	5,80	91,06	92,55	+ 0,79	
1401 — 2000	7,00	5,98	98,06	98,53	+ 1,02	
nad 2000	1,93	1,47	99,99	100,00	+ 0,46	
SKUPAJ	99,99	100,00				
II. TABELA						
POPREČNI		OD V	ZP ISKRA			
			I. polletje 681. polletje 68			
	Poprečni OD		I. polletje 67 I. polletje 67			
			X	100	X 10«)	
Organizacija		T3				
	P,		p*		p	P
	s	. ’g 1	•3i. ■ C/5		:3	o
	<0			&		
Elektromehanika	847	678	106,9	106,3	103,0	117,3
Avtomatika	703	570	110,5	106,5	109,7	115,2
Elementi	760	724	100,3	117,0	li3,6	113,8
Avtoelektrika	904	729	107,7	110,3	122,0	121,7
Aparati	1021	890	118,3	115,1	101,6	93,7
Elektromotorji	644	634	149,1	148,8	109,9	111,8
Naprave	991	855	106,3	100,0	102,3	93,4
Kondenzatorji	711	621	100,3	97,6	100,6	93,8
Elektronika	714	492	132,5	125,5	112,6	126,2
Instrumenti	940	904	111,1	111,1	107,7	111,5
Usmerniki .	816	790	103,6	109,1	1043	104,4
Polprevodniki	923	876	96,0	109,0	105,1	105,4
Sprejemniki	545	473	101,9	96,3	98,7	93,3
Orodjarna	1131	1071	—	—	—	■	 '•
ZZA	1210	1079	108,8	109,8	109,4	109,4
PSO	1239	1121	110,9	110,8	102,9	102,8
Strokovne službe	1545	1401	111,6	113,1	103,8	1023
ŠC	1236	1922	119,8	102,1	118,2	110,6
NO	1271-	1243	98,1	103,8	101,1	100,9
Podjetje	• 889	765	109,1	110,4	106,5	109,8
Tovarne	822	698	108,7	1103	106,6	nifl
Skupne službe	1247	1121	110/2	110,0	106,1	105,6
III. TABELA						
OD ZA	PODALJŠAN DELOVNI ČAS					/ *
		P a .		mesečno na		
		'ca		1 zaposl.		
Organizacija		IH Z » § E3	i Hfl	u 3 "5 N din Nadur g		
Elektromehanika	335.511	59.566	12,89	2,3
Avtomatika	69.055	12.126	16,51	2,9
Elementi	92.828	21.943	10,47	2,5
Avtoelektrika	79.337	13.942	16,05	2,8
Aparati	34.322	4.802	8,16	1,1
Elektromotorji	26.513	8 072	7,63	2,3
Naprave	. 62.476	7.623	26,99	3,3
Kondenzatorji	56.573	11.085	19,69	3,9
Elektronika	57.096	16.973	31,65	9,4
Instrumenti	15.642	3.107	8,25	1,6
Usmerniki	2588	497	3,89	0,7
Polprevodniki	55.194	9550	3830	6,6
Sprejemniki	5.536	1.311	2,60	0,6
Orodjarna	15.147	2.039	48,55	6,5
ZZA	157.165	17.933	3434	3,9
PSO	533.351	61.093	90,08	10,3
Strokovone službe	32.225	3.066	45,97	4,4
ŠC	108.547	11.655	191,10	20,5
NO	12310	1.735	27,81	4,0
Podjetje	1,751.316	268.118	22,64	33
Tovarne	907.818	172.636	13,94	2,7
Skupne službe	843.498	95.482	69,03	7,8
Planirana ptoizvodnja za avgust je predvidevala precej višjo vrednost kakor za julij, saj glavni del- dopustov- koristijo delavci že v juliju, vendar pa postavljena vrednost še vedno ni predstavljala poprečja letne vrednosti. Kljub temu pa predvidene vrednosti za avgust nismo dosegli. Vzrok za nižjo proizvodnjo leži v težavah pri stikalnih urah, v nižji proizvodnji telefonskih central in v novem planu za stikala za drugo polletje. Nastala razlika za tovarno sicer ni velika, ker so nekateri obrati imeli v avgustu višjo proizvodnjo od planirane, vendar razlika ni bila v celoti pokrita,
PROIZVODNJA V AVGUSTU
DE	Izvrš. %
Rotacijski stroji	124,8
Montaža števcev	98,2
Obrat stikala	77,-
Kinoakustika	107,5
Telefonija	94,7
Urni mehanizmi	149,4
Merilne naprave	152,5
Orodjarna	78,3
Produkcija delov	99,7
Vzdrževanje	858,7
Skupaj	98,9
DE »ROTACIJSKI STROJI« je tudi v tem mesecu presegla predvideno mesečno nalogo. S tem je pokrila vse zaostanke iz prejšnjih mesecev. Proizvodnja bi bila lahko še višja, če ne bi nastopila težava pri nabavi krogljičnih ležajev.
DE »STIKALA« je imela za avgust po znižanem internem planu za drugo polletje predvideno proizvodnjo le v višini 1,778.500 din. Ta naloga je bila precej presežena, saj je obrat v zadnjem času dobil precej novih naročil, vendar pa je dosežena proizvodnja še znatno nižja kot tista, ki je bila postavljena v prvotnem planu.
DE »ŠTEVCI« je delala po postavljenem planu, ni pa bila dosežena proizvodnja stikalnih ur. Na nekaterih sestavnih delih se je namreč pojavila korozija in je dalj časa trajalo, da se je napaka odpravila. Nekvalitetnih delov pa ni imelo smisla vgrajevati.
DE »KINOAKUSTIKA« je nekoliko spremenila asorti-man proizvodnje. V letošt-njem letu moramo namreč dobaviti v Indijo 120 glav za kinoprojektor KN, zato nekoliko znižana količina normalnih projektorjev. Premalo je bilo izdelanih tudi projektorjev za ozki film, saj bi lahko prodali znatno večje količine.,8 mm projektor-, jev torej ni moč prodati brez avtomatike, zato bo treba napeti vse sile, da bo možna man' aža projektorjev z avto-i nial \o. Za o 'očalne naprave prihaja nekoliko več naro-
čil. Za zvočne omarice primanjkuje zvočnikov, ki jih ne dobivamo pravočasno. Tovarna, ki proizvaja zvočnike za naše omarice bo v prihodnjem letu proizvodnjo teh zvočnikov opustila in bo treba zato najti novega dobavitelja. Tudi transformatorjev nismo dobili dovolj, ker zaradi pomanjkanja tiafo pločevine dobavitelju nismo dobavili dovolj tfafo listov.
DE »ATN« v avgustu ni dosegla predvidene proizvodnje. Proizvodnja relejev je še vedno prenizka, da bi pokrila domače potrebe in inozemska naročila. Stalne težave povzroča v telefoniji neredna dobava uporov, ki nam jih dobavljajo Iskrine tovarne, poleg tega nam »Rudi Čajevec« ni pravočasno dobavil slušalk za telefone.
DE »MERILNE NAPRAVE«, ki je v juliju dosegla zelo nizko proizvodnjo, je v avgustu razliko nadoknadila.
V ostalih enotah, ki tudi delno proizvajajo za tržišče, so vrednosti v avgustu nara-stle tako, da se je produkcija že približala planirani vrednosti za ta mesec. Posebno visoko vrednost pa je v avgustu doseglo »Vzdrževanje«.
OSEMMESEČNA PROIZVODNJA
DE	Izvrš. % 1
Rotacijski stroji	100,6
Montaža števcev	99,9
Obrat stikal	92,6
Kinoakustika	105,3
Telefonija	103,1
Umi mehanizmi	139,2
Merilne naprave	104,6
Orodjarna	150,1
Produkcija delov	77,6
Vzdrževanje	296,7
Skupaj •	100,4
Rezultat 8 mesecev kaže, da je nekoliko pod predvideno proizvodnjo le enota »Števci« zaradi težav s sti-
kalno uro v avgustu, če seveda ne upoštevamo stikal, pri katerih vodimo evidenco še po prvotnem planu. Novo postavljeni plan'za II. polletje stikala namreč presegajo. Pa tudi .pri števcih je razlika malenkostna, tako da lahko rečemo, da se vse enote držijo predvidenih nalog. Seveda pa s tako skromnim rezultatom tovarne ne moremo biti zadovoljni, saj je pozitivna razlika zelo majhna, Upamo pa, da bodo zadnji meseci letošnjega leta v proizvodnji boljši, saj imamo v juliju in avgustu vsako leto težave, ker je velik del članov kolektiva odsoten. Sicer pa je uspeh letošnjega avgusta znatno boljši, kot v preteklem letu. Zaradi tega se je popravil tudi odstotek, ki nam pove povečanje proizvodnje v letošnjem z ozirom na lansko leto. V letošnjih 8 mesecih je
Po podatkih o izpolnjevanju plana realizacije po sektorjih in bilanci Obratovalnih sredstev in virov, ki jih je podal mr. France, je upravni odbor razpravljal o vrednosti sredstev v nedokončanih nalogah. RRS II je kot celota znižal vezavo sredstev, povečala se je le v enem oddelku. Bolj zaskrbljujoča vezava sredstev je v TPS in sicer v povečanih zalogah materiala. Upravni odbor bo moral sprejeti s tem v zvezi določen sklep. Izvleček poslovnega uspeha kaže, da ima RRS II negativni poslovni rezultat, ker ni dosegel 7/10 letnega plana, dosegel je le 7/12 letnega plana. RRS II izkazuje ugodnejši rezultat. Izkazani rezultat oddelka 341 je predvsem rezultat različne dinamike med dohodki in izdatki.
balo namreč narejenega za 11,5% več, kot v lanskih 8 mesecih, kar pa je razmeroma dober uspeh.
PRIMERJAVA (1967 - 1968)
DE	Izvrš. % -
Rotacijski stroji	167,7
Montaža števcev	95,8
Obrat stikal	81,3
Kinoakustika	139,1
Telefonija	133,8
Urni mehanizmi	127,8
Merilne naprave	132,5
Orodjarna	130,-
Produkcija delov	79,2
Vzdrževanje	261,8
Proizvodne usluge	72,3
Skupaj	111,5
Razen enot »Števci« in »Stikala« je v vseh enotah letos proizvodnja višja (kot lani. Opazno manjša naročila pri
Tudi RRS IV v celoti izkazuje ugoden rezultat. Izkazani poslovni rezultat odd. 367 je po naknadni ugotovitvi fiktiven. V vseh ostalih enotah ni neke posebne problematike glede poslovnega uspeha.
Upravni odbor je potrdil predlagani obračun poslovnega uspeha za mesec julij in priporoča vsem DE, da upoštevajo priporočila Ob sklepanju o izplačilu poslovnega uspeha za mesec julij. Upravni odbor zadolži tov. Gorazda, da sktipaj z vodjo TPS do konca septembra raz-iščeta vzroke velikih zalog materiala oz. nedokončanih nalog v TPS in najdeta za ta problem ekonomsko najugodnejšo rešitev.
Na razna vprašanja v zvezi s sklepom 6. seje UO o obračunu in izplačilu poslovnega uspeha v odd. 341 upravni odbor pojasnjuje da so
uslugah, čeprav se v zadnjem času zelo trudimo, da bi, dodatnimi naročili izkoristili; še proste kapacitete. Nekatj. re panoge dosegajo znatno višjo proizvodnjo kot v prj. teklem letu. Vidno izstopa panoga rotacijskih strojev jg kinoakustike .Tudi telefonija kaže veliko povečanje, ¡j. prav bi- morala, z ozirom na potrebe prodaje proizvesti Se veliko več.
V zadnjih štirih 'mesecih nas čaka še veliko dela, da bo I letošn j a proizvodna naloga do. sežena. Čeprav dinamični let. ni plan dosegamo, pa v os. mih mesecih, ki predstavlja, jo dve tretjini leta, nismo dosegli dive tretjini predvide. ne proizvodnje, zato bo treba v naslednjih mesecih krepko delati ,da bo letna naloga dosežena.
Pomočnik direktorja!
Alojz Grčar, dipl. inž,
bili prejšnji mesec izplačani trenutno zaposlenim, sodelavcem oddelka 341 dodatni osebni dohodki le kot- akontacija na letošnje - dohodke kot stimulacija za nadaljnje delo, obračun oddelka pa je še negativen in talko ni nobene osnove za kakršno koli izplačilo poslovnega uspeha oz. vračila dosedanjih, odtegljajev.
Upravni odbor je bil informiran o odprtem vprašanju obračuna za dejavnost 1 za leto 1967 in odprtih stroškov tekočega leta. Dogovorjeno je bilo, da bi se o tem vprašanju pogovorili direktor Elektromehanske, gen. direktor ZP in. tov. Dobnikar ter prišli za letošnje leto do neke kompromisne rešitve. Za naprej pa naj bi se vprašanje obravnavalo na drugačen način. S tem v zveri je
(Dalje na 8. strani)
Električni vrtalni stroj EVS-08 ima dve hitrosti in je zato vsestransko uporaben
Z 8.sejeUO Zavoda za avtomatizacijo
KREDITNA PRODAJA
Danes: gospodinjski aparati, nre in električni brivniki
ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI NOŽ je posebno primeren za večja gospodinjstva: specialno globoko zobčano rezilo iz nerjavečega jekla reže kruh, meso, sir, .zelenjavo in drugo v navpični in poševni smeri. Nož je dvojno
izoliran: omrežni priključek: 220 V, 50 Hz. Cena: 149,65
■•ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI ROČNI MEŠALNIK Mir 6 ima 4 priključke: mlinček, sekalnifc, stepalnik in mešalnik. Aparat je električno izoliran in I ozemljen, ter ne 'povzroča' motenj radijskim in TV sprejemnikom. Hitrost: 10 000 vrtljajev na minuto; ,max. čas neprekinjenega teka: 5 minut, omrežni priključek: 220 V, 50 Hz.
Velikost: višina 320 mm, naj večji, premer 65 mm.
Cena: 144,00
Kavni mlinček ISKRA GIR-MI SENIOR z veliko močjo 'in z velikim številom vrtljajev (17500 v minuti) zmelje kavo enakomerno in hitro. Kapaciteta 60 gramov.
Cen a : 71,40
Kavni mlinček ISKRA GIRMI 12 zmelje 50 do 60 g kive v 20—30 sekundah.
Cena: 70,80
Kavni mlinček ISKRA GIRMI JUNIOR ima kapaciteto 50 g in je kot vsi drugi ISKRA GIRMI aparati električno izoliran in ozemljen ter ne povzroča motenj, radijskim in TV . sprejemnikom.	Cena: 69,00
ISKRA GIRMIX G2 je električni gospodinjski pripomoček za široko uporabo, saj ima stepalo s tremi različnimi metlicami in ne-zdrobljivo skledo ter mešalo z dvema različnima reziloma.
Cena: 258,00
S ISKRA GIRMI IMEC ■ — univerzalni gospodinjski stroj s 5 pripomočki.:; mesoreznica, ribež, ,?ekač.; mešalnik in kavni mlinček. Aparat odlikuje: močan motor z dvema hitrostima, termično zaščitno stikalo in lepa oblika.
Cena: 627,10
ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI MEŠALNIK MI 5 Za mešanje pijač ter zá seklanje sadja in zelenjave. Mešalnik MI-5 ima dve hitrosti: 10 000 vrtlj./rain. in. 13 000 ' vrti j./ min., je zaščiten pred kapljajo«) vodo, električno izolira ter ne povzroča motenj radijskim in TV sprejemnikom.
Omrežni priključek: 220 V, 50 Hz — Velikost: višina
410 mm, premer 210 mm, kozarec kapacitete 1 liter.
Cena: 282,00
Garnitura ISKRA GIRMI FRULLETTO za vsestransko uporaibo pri pripravljanju jedi in pijač. Sestoji se:
ISKRA GIRMI FRULLETTO 31 — mešalnik s kozarcem, nastavek za mletje kave in stepalnik,
ISKRA GIRMI FRULLETTO 32 Ilf mešalnik, s. kozarcem, nastavek za mletje kave, stepalnik in nastavek za ribanje sira in suhe1 hrane, Cena: 208,80
ISKRA GIRMI FRULLETTO 33 — mešalnik s kozarcem, . nastavek za mletje kave, stepalnik, nastavek za ribanje sira, in nastavek za ožemanje limon. Cena :285,60
Sušilnik.za laso ISKRA GIRMI 8 z 40W motorjem, termostatom in tristopenjskim stikalom. Moč . grelne žice 400 W. Teža 430 gramov.
Cena: 79,20
Električni gospodinjski mešalnik MI-5 koristi v vsakem gospodinjstvu
Sušilnik za lase ISKRA GIRMI 12 je moderen in funkcionalen aparat z vgrajenim zaščitnim terhičnim stikalom, močnim § motorjem in trastopen jakim stikalom. Aparatu je priložena tudi plastična' kapa,’ šoba in podstavek.
Sušilnik za lase ISKRA GIRMI. SENIOR -ima ■ poleg moderne oblike izpopolnjeno tudi funkcionalnost in. nudi s plastično • kapo s posebno pregibno cevjo tor s podstavkom (ki ga lahko pritrdite tudi .na zid), iste prednosti in uspehe kot običajna »hau-ba« pri frizerju. Cena: 70,20
»Hauba« za sušenje Jaš ISKRA DE LUXE ima-zaradi stojala, haube in- odličnega
Eije tipi kavnih mlinčkov ISKRA-Girmi
r
plin
Električni brivnik Braun — Iskra Spectal kljub nizki ceni pomeni kvaliteten izdelek
motorja vse prednosti frizerskih »haub«. Aparat ima pet stopenjsko stikalo izključeno
—	hladen zrak — topel zrak
—	vroč zrak in je električno dvojno izoliran. Meč grelne žice: 600 W. Omrežni priključek: 220 V, 50 HZ. Cena: 275,40
BRAUN-PF.RMANENT — namizni plinski Vžigalnik. Vžigalo: sistem .je praktično neomejene trajnosti: polnimo ga 1 do 2-krat letno; plamen lahko naravnamo.
Velikost 104 x 74 x 32 mm.
Cena: 258,00
SESALNIK ZA PRAH SP-5 spada v vrsto kvalitetnih manjših sesalnikov in ga zaradi močnega motorčka in številnih priključkov v sodobnem gospodinjstvu ne moremo pogrešati. .
Cena: 312,03
. LESCILNIK GP-5 istočasno lešči in sesa prah. Ima 3 vrste krtač in dodatne kolute za struganje parketa. Električno je ozemljen in ne povzroča motenj radijskim in TV sprejemnikom. .Velikost: višina ohišja 210 mm, višina leščiinika z ročajem 1000 mm, teža 13,5 kg. Cena: 828,00
LESCILNIK GP-6 je posebno primeren, za. ieščenje, parketa in drugih modernih materialov (pcdoiilt, topli pod itd.). Ima posebne dodatne kolute za Ieščenje gladkih površin in kolute -za struga-nje parketa. GP-6 je električno ozemljen in ne povzroča motenj radijskim in TV sprejemnikom.
Cena: 300,00
BATERIJSKI VŽIGALNIK ZA PLIN ima zanesljiv vžig, majhno porabo, baterij in možnost zamen jave - vžigalne žarnice. Posebno priročen je za prižiganje plinskih, bodler-jev.
Vžigalna tuljava: 3 V (okrogla baterija št. 2 RIO); trajanje vžiga: 1 do 3 sekunde. Velikost: 210 x 26 mm 0; teža z baterijo: 110 g. Cena: 22,80
URE
BIRO T-3 je mehanska ura; - ki imaJ7 rubinov, mehanizem iz specialnega materiala in dela z enakim navijanjem neprekinjeno 8 dni, z max. odstopanjem 30 sek. Velikost:
. premer 295 mm, debelina 78 mm.
JERICA I, II, -III (cena 89,40 din), IV (cena 96,00 din) so mehanske ure; izdelane v narodnem slogu; vgrajen specialni pogonski mehanizem.
BRIVNIKI BRAUN ISKRA
BRAUN ISKRA- SIXTANT je tehnično in oblikovno izredno dovršen brivnik, briv-rii .sistem tega aparata ima 'strižno mrežico z nad 2000 šesterokotnimi odprtinami in 1256 mm2 strižne površine, ter zajame ob posameznem briv-nem gibu velik del obraza. Drsna | površina polkrožne 'strižne-mrežiče je Izdelana iz čiste platine. Brivnik BRAUN ISKRA SIXTANT ima preklopnik za napetost 110 V in 220 V, stikalo za ■ vključitev aparata, ter- ločlji-' vo priključno vrvico z , vtičem. . BRÄUN ISKRA SIXTANT je brivnik s 3-letno garancijo. Cena: 229,50 din BRIVNIK. BRAUN. ISKRA SPECIAL ima jekleho mrežico s polkrožnimi odprtinami in kramovo drsno površino.. — strižna .. površina 1144 mm2 — 32 rezil iz pleme- . nitega jekla; okvir strižne mrežice iz izredno odpornega delrina — priključek za napetosti 110 in 220 V — 3-letna mednarodna garancija. Nadomestni deli za oba brivnika so vedno na zalogi!
. Cena:-185,00 din
vostnl sesalnik za prah SP-5 »Junlor«
Tovarna »Mikron « v Prilepu med drugim Izdeluje tudi kako-
Na poklicni šoli Iskre v Ljubljani v minulem šolskem letu zadovoljivi uspehi
Vprašanja in odgovori
Vprašanje: N. K. »Elektromehanika« Kranj: KAKŠNE SO PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELAVSKEGA SVETA ZDRUŽENEGA PO DJETJA ISKRA?
Odgovor:
DS ima naslednje pravice in dolžnosti: •
DS ZP je organ upravlja-' nja združenega podjetja in šteje 60—70 članov. Točno število članov določi za vsako mandatno dobo DS oto razpisu volitev.
Člane DS združenega podjetja volijo vsi člani delovne Skupnosti in druge osebe, ki jim zakon daje to pravico.
Delavski svet ZP sprejema:
‘ —r statut in druge splošne akte ZP,
—	proizvodni plan ZP,
—	gospodarski plan ZP, investicijski program
ZP,
—	letni zaključni račun ZP in periodični obračun ZP,
—	akte o statusnilv vprašanjih, o katerih je odločila delovna skupnost z referendumom;
odloča:
. — o temeljnih vprašanjih poslovne politike ZP,
—	o izločitvi organizacije iz združenega podjetja,
:'■*- o spremembi firme združenega podjetja,
—	o razpolaganju s sredstvi skupnega rezervnega sklada,
—	na drugi stopnji o pravicah in dolžnostih delavcev na vodilnih delovnih mestih združenega podjetja,
—	o ustanovitvi nove organizacije v okviru združenega podjetja in o ustanovi-.tvi novih delovnih organizacij,
—	o članstvu združenega podjetja v poslovnih združenjih in o sklenitvi pogodb o poslovno-tehničnem sodelovanju podjetja z drugimi podjetji,
—	o drugih zadevah, ki po zakonitih predpisih in po drugih predpisih podjetja spadajo v pristojnost delavskega sveta,
—	o statusnih vprašanjih, o katerih delovna, skupnost združenega podjetja ne odloča z referendumom,
—	o spremembi predmeta poslovanja,
■’—o razpisu volitev in o razpisu nadomestnih volitev potem, ko je dobil mnenje organov upravljanja organizacij,
—	o razrešitvi generalnega direktorja,
—	o drugih splošnih vprašanjih podjetja;
ugotavlja:
—	ali so se po sklenitvi o ustanovitvi združenega podjetja bistveno spremenile okoliščine, ki so bile odločilne za sklenitev;
volj in razrešuje:
—	člane UO podjetja in namestnike,
—	predsednika in namestnika predsednika DS.
—	imenuje:
—	generalnega direktorja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja,
—	del članov notranje arbitraže,
—	člana mešane arbitraže,
—	volilno komisijo,
-ir- del članov razpisne komisije za generalnega direktorja in direktorje organizacij,
—	komisije in odbore, ki jih predvideva statut in drugi splošni akti;
daje soglasje:
' —- k sklepom delavskih svetov organizacij o spremembi firme organizacij,
—	k sklepom delavskih svetov organizacij o spremembi predmeta poslovanja,
—	k najemanju kreditov nad limitirano višino,' ki jo določa statut,
—— k včlanjen ju organizacije v sestavu združenega podjetja v poslovno združenje in- k sklenitvi pogodb o poslovno tehničnem sodelovanju organizacij z drugimi podjetji;
razpravlja:
—	o zaključnih računih delovnih organizacij, katerih' ustanovitelj je združeno podjetje,
—	o delu UO ZP,
—	o delu posameznih komisij.
Vsi sklepi’ delavskega sveta ZP iz njegovih pristojno-
(Nadaljevanje s 1. strani) de na ugodnejše poslovanje v prihodnosti.
V	dodatnem izvajanju je tov. Pavlin nato pojasnil članom gospodarske komisije, da so razen- rednega proizvodnega programa, tržno zanimivega, v tovarni začeli uvajaiti tudi proizvodnjo artikla s področja kratkovalovnih zvez. Po njegovem mnenju ta proizvodnja, glede na majhne serije, razvojne stroške, nepripravljenost tovarne za tovrstno proizvodnjo in' pomanjkanje ustreznega in-strumentarija, nima perspektive, oz. je v celoti visoko deficitarna.
Gospodarska komisija je s tem v zvezi sprejela poročilo predsednika začasne uprave tovarne v Horjulu, hkrati pa zadolžila upravo podjetja, da prek ustreznih služb v roku 14 dni ugotovi, kako je z uvajanjem proizvodnje izdelka s področja kratkovalovnih zvez v Horjulu in predlaga ustrezne ukrepe.
V	naslednji točki dnevnega' reda je gospodarska komisija poslušala obrazložitve direktorja finančno-računovod-sfcega področja, tov. Alojza Vidmarja k poročilu o polletnem poslovanju ZP. V svo-
sti, ki so mu dane po zakonu, po tem statutu ali ki so jih prenesle nanj organizacije, so za organizacije in strokovne službe obvezne.
Upravni odbor ZP šteje 11 članov, vključno z generalnim direktorjem.
Izvoli ga delavski svet izmed delavcev podjetja s tajnim glasovanjem.
UO ZP ima naslednje pristojnosti:
obravnava in pripravlja predloge splošnih aktov, ki jih sprejme delavski, svet ZP,
—	obravnava in pripravlja predloge v zadevah, o katerih odloča delavski svet ZP razen, če DS ZP za posamezne primere ni določil drugega organa,
—	odločba o razpisu in o imenovanju delavcev na vodilna delovna , mesta ZP (razen direktorjev organizacij) iti jih razrešuje, -
odloča o pravicah in dolžnostih iz delovnih razmerij delavcev na vodilnih delovnih mestih ZP (razen direktorjev organizacij),
—	imenuje in razrešuje stalne in občasne komisije,
-	- imenuje predstavnike
združenega podjetja v zbornice, organe upravljanja združenj in drugih organizacij, katerih član je ZP,
:S- opravlja druge pristojnosti, ki jih določajo statut, splošni akti ZP in splošni predpisi.
jih izvajanjih se je predvsem omejil na pojasnjevanje posameznih ugotovitev v poročilu, pri. čemer je pa zlasti poudaril nujnost, da je treba čim bolj intenzivno zniževati naše terjatve ■ do kupcev, saj le-te pomenijo največjo oviro za likvidnost podjetja. Terjatve do kupcev so se povzpele do višine 19 milijard in, če bi jih znižali vsaj za 5 milijard, bi s temi sredstvi lahko pokrivali obveznosti in dosegli trajnejšo likvidnost, s tem pa bi se seveda izognili tudi težavam pri nabavi reprodukcijskega •materiala za redno proizvodnjo in izrednim stroškom, katere nam povzroča nelikvidnost.
Direktor Vidmar je nato dejal, da bi morala v ZP letos biti dokončana rekonstrukcija, ker sicer nam bodo visoke (do 60 %> interpelarme obresti povzročile izredne težave.
V nadaljevanju seje je gospodarska komisija poslušala poročilo o investicijski dejavnosti, iz katerega je razvidno, da bo letos dokončana rekonstrukcija v 16 tovarnah, oz. obratih, za 1. 1969 pa bo ostala še rekonstrukcija nadaljnjih 6.	- J -
V	preteklem šolskem letu 1967/68 se je na naši poklicni šoli v Ljubljani šolalo skupno 334 učencev za različne poklice. Že takoj v začetku lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so bili v tem šolskem letu doseženi povprečno kar dobri učni uspehi, saj je znašala poprečna ocena 3,09.
Medtem, ko so bili štirje učenci zaradi nediscipline in neopravičenih izostankov med letom izključeni, in za dva je vodstvo šole priporočilo izpis, ker nista imela volje do učenja, je v vseh letnikih izdelalo 295 učencev, z eno, dvema ali več nezadostnimi ocenami pa je šolsko-leto končalo 33 učencev. Z odličnim uspehom je zaključilo šolanje 7 učencev, 79 jih je doseglo prav dober uspeh, medtem, ko je 177 učencev izdelalo ta letnik z dobrim, a 33 učencev z zadostnim uspehom. . „
Pregled doseženih učnih uspehov po letnikih v preteklem šolskem letu nam kaže naslednjo sliko: .
V	štirih razredih I.' letnika je izdelalo skupno 86 učencev, izdelalo pa jih ni 20. V šestih razredih drugega letnika je šolanje uspešno zaključilo 100 učencev, 12 pa letnika ni izdelalo. V tret-, jem letniku je pet razredov lani' posečalo skupno 100 učencev, od katerih. samo eden letnika ni izdelal. ,
čeprav so bili učni'uspehi zadovoljivi, pa je jasno, da bi bili lahko še boljši, če med letom ne bi biku glasov o njeni ukinitvi in pomanjkanja finančnih sredstev.
'Nadaljna težava v delu so bile zamenjave učnega osebja, prav tako pa tudi pomanjkanje ustreznih učbenikov in učil, Šola sicer ima kinoprojektor, diaprojektor in episkop ter druge pripomočke, vendar bo treba, še nabaviti precej učit, da bi zadostili tej obliki dela, ki ga šola opravlja sedaj. .
Vodstvo šole pa je lani uspelo doseči stalne stike tako s starši učencev, kakor tudi z vzgojitelji v internatih, kjer so učenci nastanjeni. Prav v tem tesnem sodelovanju je verjetno iskati vzroke, za letos boljše učne uspehe.
Glede na pomanjkanje ‘ finančnih sredstev je morala šola tudi v tem šolskem letu uvajati produktivno delo, da bi tako zagotovila še nekaj dodatnih sredstev. Gledano s te' strani, je na račun proizvodnega dela mnogokrat trpelo učenje prakse, kajti vsi izdelki niso biti taki, da bi ustrezali poklicu učenca, za katerega se 1-e-ta šola.
V	tretjem letniku so imeti tako kot vsako leto C učni program, ki je v celoti realiziran v tovarnah ZP. Ta način šolanja prakse se izkazuje kot zelo koristen in ga bo
treba še nadalje Skiti in popestriti. V novem šolskem letu 1968/69 bo Poklicna šola skušala doseči še tesnejše sodelovanje med učno-vzgoj-nim kadrom na šoti, mojstri ki so odgovorni za vzgojo učencev V tovarni ki med kadrovskimi oddelki tovarn.
Razen teoretičnega in prale, tičnega pouka so v minulem šolskem letu imeli učenci poklicne šole v Ljubljani tudi dokajšnjo športno in kul. turno-prosvetno dejavnost. Za vse pomembnejše praznike, so imeli ustrezne proslave. V okviru Rdečega križa so poslušali zanimivo zdravstveno predavanje o srcu in ožilju. Deset najboljših mlar drncev je sodelovalo v delovni brigadi, 23 učencev pa je sodelovalo pri otoiskiu Ljub Ijančamov na Reiki. Med zimskimi počitnicami, pa so imeli učenci tudi smučarski tečaj na Veliki planini.
V	tem šolskem letu so nadalje sodelovali v tekmovanju s. sorodnimi Šolami v ob ljubljanskih občinah.
S petnajstimi ekipami so se pa tudi udeležili letošnje ga pohoda ob žici okupirane Ljubljane, medtem, ko sta dve ekipi učencev sodelovali v spomladanskem krosu.
Športne dneve so učenci izkoriščali za tekmovanja v atletiki, športne. tekme, smučanje na Krvavcu- in za pohode na šmarno goro, Katarino in Rašico. ■/
Razen naštetega, pa so lani imeli učenci Poklicne šale ISKRE tudi vrsto poučnih ekskurzij in sicer:
V	Železarno Jesenice, RIZ Zagreb, v tovarno »Nikola Tesla«, v Pošto Ljubljana, v tovarno »Eedaktromehanika« v Kranju, v »Avtoalektnka« v Novi Gorici in hidrocentrafe PLAVE, v tovarno »EMO« v Celju, TAM v Maribora in »Rade Končar« v Zagrebu. Vsi učenci pa so si razen te-' ga ogledali tudi lansko razstavo »Sodobna elektronika« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Uspešno pa so učenci šole. sodelovali tudi na tekmovanju s'sorodnimi šolami čez A program, pri čemer so v skupini celoletnih poklicnih šol dosegli 3. mesto, v skupini poklicnih kovinskih šol na Gorenjskem pa 4. mesto.
Mirno lahko rečemo, da je bila dejavnost Poklicne šole ISKRA v Ljubljani dobra in dokaj obsežna.
V	novem šolskem letu 1968/69 je bilo predvideno (glede na potrebe ISKRINIH tovarn, da bo šola sprejela 75 učencev za razne poklice v prve letnike, vendar pa le-tega števila niso dosegli, pač pa je v treh razredih prvega letnika 70 učencev, oz. v šolskem leto 1968/69 v vseh letnikih skupno 281 učencev.
iiiiii iniiiiiuiiiimiiiiiimiiiiiiimmimuiuiiiiiiiiimiuiiiiimmiuimiiiiiiimiuummiumimi
Gospodarska komisija
Kratke vesti
PRI PATENTIH: OCENA NEZADOSTNO
Kako siromašni smo pri nas po števila domačih registriranih patentov, kažejo naslednji statistični podatki: Pri nas pride na milijon prebivalcev vsako leto 1 le 8 novih registriranih patentov, v Zah. Nemčiji 362, v CSSR 273, na Madžarskem 205 in na Nizozemskem 280. Primerjavo bi lahko izrazili še drugače. Tako je recimo 1964. leta prišel pri nas na vsakih 196 raziskovalcev le en registriran patent, v Zah. Nemčiji na 12,2 raziskovalca; na Češkoslovaškem, Nizozemskem in v Švici pa so bile številke še dosti ugodnejše,
a
Zaskrbljivo je tudi, da se je pri nas od leta 1960 do 1965 število na leto registriranih patentov zmanjšalo od 438 na 159. V vsem tem času pa je bilo od skupnih 2505 patentov samo 276 patentov, ki so jih priglasile ustanove in organizacije kot rezultat teamskega dela. To pomeni 11 odst. ali natanko toliko kot v Združenih državah Amerike leta 1882. Ce pa vzamemo podatke za Slovenijo ugotovimo, da se je število registriranih patentov od leta 1960 do leta 1965 zmanjšalo od 106 na 33.
■
SODOBNA CESTA
zdradili naj bi sodobno cestno zvezo od avstrijske meje preko Maribora, Celja, Ljubljane, Postojne in Razdrtega do italijanske meje pri Novi Gorici, Ta odločitev je za zdaj le načelna, saj so se poslanci odločili žele o tem, da je. zakon o graditvi take ceste potreben in da ga je treba pripraviti. Kakšna bo cesta, kateri odseki naj imajo prioriteto, ali naj bi jo gradili v etapah po dolžini ali po širini, pa je stvar konkretnih skupščinskihjpdlokov. O vsakem izmed njih bodo posebej odločali v republiški skupščini.	b
•	H
ZA URBANISTIČNE RAZISKAVE NA OBMOČJU
LJUBLJANE	g
180.000 DOLARJEV
Fordova ustanova je objavila, da je v okviru meddržavnega sporazuma med ZDA in Jugoslavijo odobrila oz. dodelila 180.000 dolarjev, za uresničitev projekta o regionalnih in urbanističnih raziskavah v Ljubljani. Ta projekt, i ki ga vodi ameriška državna univerza in ga izvajajo že dve leti, vsebuje izdelavo strokovnega plana ljubljanskega območja in izobraževanje-raziskovalnega programa za mlade strokovnjake. Dodeljena vsota bo potrošena za zakljuČitev planov mesta Ljubljane in njenega območja, ter za izobraževanje o urbanistično regionalnem planiranju ter metodologiji planiranja.
□
H
ŠE DESET LADIJ
Jugoslovanske ladjedelnice bodo do konca leta izročile tujim naročnikom še okrog 10 novih ladij. Tako bodo skupaj izvozile za okrog 1000 milijonov novih dinarjev. Za prihodnje leto pa imajo že sklenjene skoraj g za tretjino večje pogodbe in bodo zgradile kar pol milijona bruto registrskih ton ladjevja. V združenem podjetju »Jadranbrod« pričakujejo uspešno zaposlenost tudi v prihodnje, vedar le, če bo urejeno financiranje gradnje domačega ladjevja. Ladjedelnice imajo namreč še vedno neizkoriščenih skoraj tretjino zmogljivosti, ko pa bodo modernizirane in se bo učinek povečal z 20 b. na 30 BRT ladjevja na delavca, — tolikšna je proizvodnost v vodilnih svetovnih ladjedelnicah — se bodo ti problemi še bolj zaostrili. Naša ladjarska podjetja pa se že pogajajo za uvoz 40 novih ladij, ker jim tuje ladjedelnice nudijo boljše kreditne pogoje.
LINOTRON — ČRKOSTAVNI COMPUTER
V tiskarni v Washingtonu je pričel obratovati ultra-hitri h črkostavni stroj, Id na filmskem traku stavi besede s hi- g trostjo do 10.000 znakov v sekundi. Nov elektronski aparat g je dobil ime linotron. Z njim so premostili tehnološki pre- g Pad med hitrimi digitalnimi computerji, ki lahko ultra- g hitro sprejemajo in najdejo podatke, ter med tradicionalno n črkostavno opremo v grafični obrti, ki dela z relativno a majhnimi hitrostmi.
TOVARNA VF NAPRAV El PRODALA PROIZVODNJO ZA NEKAJ LET NAPREJ
Tovarna visokofrekvenčnih naprav v Nišu, ki obratuje v ■ okviru ELEKTRONSKE INDUSTRIJE, je razprodala ce- g lotno proizvodnjo, ki jo bo uresničila v nekaj prihodnjih g letih. Vrednost letne proizvodnje znaša približno 70 mili- g j on o v N din.	®
lz sklepov samoupravnih organov

SKLEPI 11. SEJE UO
(26. 8. 1968)
® Upravni Odbor je ponovno obravnaval poročilo o poslovanju v. I. polletju 1968, skupno z zaključki kolegija. Upravni odbor se strinja z zadolžitvami, kj jih je vodjem sektorjev naložil kolegij in sicer, da je treba čimprej:
rešiti vprašanje nekurant-nega stekla, nabavljenega za BA, ki se sedaj nahaja na Ježici (vso nekurantno zalogo stekla je treba odprodati), rešiti vprašanje 80.000 kosov KE, ponuditi in po možnosti prodati porabniku El Niš, rešiti vprašanje vsesplošne prodaje raznega preostalega nekurantnega materiala, za kar je treba za določen čas (cca 1 leto) za to delo zaposliti delavca, ki bo sposoben ta material odprodati, prav-tako pa rešiti tudi vprašanje odprodaje GK-25, katero je treba pospešiti in prfed prodajo vse gramofone pregledati. Izdelati je treba vzorčni predlog za normativ zalog za posamezne artikle, pregled stroškov za številčni preklopnik, z vrednostjo izdelkov in orodij, kar je bilo v to proizvodnjo že vloženega, kakor tudi sredstev, ki bi bila še potrebna za dokončanje te proizvodnje, mesečno je treba pregledovati nedokončane delovne naloge in izdelati pregled vseh orodij v izdelavi. Razvojna služba mora pri novih konstrukcijah izdelkov-spremembah, nujno planirati in upoštevati obstoječe zaloge, da nam material in razni polizdelki ne ostajajo nekurantni na skladišču, planski oddelek pa mora skupno z operativnim mesečnim planom za. proizvodnjo predvideti tudi' potrebno število nadur.
© Upravni odbor poročilo o poslovanju v prvem polletju 1968 potrjuje, od uprave tovarne pa zahteva, da kot prioritetno - nalogo rešuje vprašanje tehnologije materiala, oz. posveti vso pozornost zmanjševanju materialnih in proizvodnih stroškov.
® Upravni odbor je na osnovi poročila vodje gospodarskega sektorja zaključil, da bo operativni plan v avgustu kot celota izpolnjen 100 %, vendar pa bo montaža TV, kljub nadurnemu delu, zaradi tehnoloških in materialnih problemov, svoj plan izvršila le nekaj več kot 60%.
® Upravni odbor je na osnovi izvršitve plana za avgust in svojega prvotnega sklepa, da bo razlika tretjega trimesečja, če bodo operativni plani teh mesecev 190 % doseženi, obračunana v oktobru. Za mesec avgust pa naj se izplačajo osebni dohodki v višini 85 %.
© Upravni odbor je obravnaval vlogo v. d. vodje tehničnega sektorja dipl. ing. Aleksandra Sfiligoja, ki prosi, da se ga s 30. septembrom
t.	1. razreši službenih dolžnosti z našo tovarno. Upravni odbor je vlogo ugodno rešil, ker se s skrajšanjem odpovednega roka direktor strinja, vendar pa opozarja upravo tovarne, da ukrene vse potrebno, da delo sektorja zaradi te odločitve ne bo trpelo.
Elementi
SKLEPI
3.	ZASEDANJA DS
(3. 9. 1968)
© DS je na osnovi predloženih potrdil potrdil mandat za dobo enega leta članom DS, kj se prejšnjih zasedanj niso udeležili zaradi koriščenja rednega letnega dopusta t. j. tov. Miloradovič' Miodra-gu (Magneti), Ramuta Alojzu (Magneti), Peterca Antonu (Orodjarna) in ing. Štajcr Jožetu (Feriti).
® DS je sprejel na znanje in potrdil poročilo o poslovanju tovarne v mesecu juliju 1968 ter na osnovi ugodnega rezultata, kj ga izkazuje realizacija proizvodnje, sprejel sklep o 100 % izplačilu OD za mesec julij 1968 vsem obratom in službam.
© DS se je strinjal z ugotovitvami službe permanentne inventure v obratu Upori Šentjernej vendar je po pojasnilu tov. Simoniča in na predlog tov. direktorja sprejel sklep, da se ugotovljeni višek v znesku 1045,83.— Ndin knjiži v dobro izrednih dohodkov, primanjkljaj v znesku 955,07.-— Ndin pa v breme izrednih izdatkov z opozorilom, da se poostri disciplina v vseh skladiščih v izogib eventuelnim bodočim primanjkljajem.
DS je ugodno rešil vlogo tov. Ferlec Ivana, ki je zaprosil za ponovno sklenitev ■ del. razmerja z našo tovarno, ki je bilo prekinjeno s sklepom Odbora za začasno upravo zaradi odprave del. mesta na katerem je delal. DS je sprejel sklep, da se s tov. Ferlecom sklene delovno razmerje za določen čas in sicer od dneva sprejetja sklepa do 15/4-69 z obrazložitvijo, da bo zaradi zakasnele selitve v nove prostore, tovarna še letos potrebovala težaka — kurjača.
® Glede prošnje obrata Žužemberk za odobritev dodatnih 33.209,95.— N din za dovršitev komunalnih del okoli stanovanjskih bloke ? v Žužemberku je DS sklenil, da se imenuje 3-članska komisija, ki bo raziskala predmet in ugotovila upravičenost dodatne investicije. Komisija v sestavu: Martinuč Jože (Uprava), Klembas Ferdo (Uprava) in Plut Ivan (Žužemberk) naj na naslednji seji DS poroča o svojih ugotovitvah nakar bo DS sprejel dokončni sklep.
@ DS je sprejel predlog komisije za prevzem in odpis OS in vodje obrata Žužemberk ter sklenil, da se dovoli odpis osnovnega sredstva avto Kombi IM V reg. št. LJ-411-74 z ozirom, da je komisijsko ugotovljena popolna iztrosenost omenjenega vozila tako, da se generalno popravilo ne bi izplačalo.
# DS z obžalovanjem ugotavlja, da zaradi velikih finančnih težav, s katerimi se tovarna bori, ne more ustreči prošnji Klinične bolnice za otroške -bolezni v Ljubljani in ji nuditi kakršno koli finančno pomoč.
© DS je negativno reši vlogo Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana ker spričo pomanjkanja finančnih sredstev za lastne proizvodne potrebe v nobenem primeru ne more materialno prispevati k organizaciji 'proslave 25.-let-nice splošne vstaje primorskega ljudstva.
© DS tovarne je tudi razpravljal o postopnem prehodu na 42-urnl delovni teden in o ponovni uvedbi prostih sobot- ter sklenil:
—	na predlog vodij obratov, v mesecu septembru 1968 še ne bo prostih s~bot, ker je.dinamika proizvodnje že predčasno planirana za vse delovne dni v mesecu septembru razen nedelj;
—	proste sobote (predvidoma 2 na mesec) bodo ponovno uvedene s 1. oktobrom 1968;
—	plan prostih sobot od 1. okt. do konca letošnjega leta mora biti narejen do
20.	sept. letos in z njim seznanjeni vsi obrati in službe.
Za to delo se zadolži tov. Sure.
OBJAVA
ZP ISKRA KRANJ Nabavna organizacija
objavlja prosto delovno mesto PLANSKO-TEHNIČNEGA REFERENTA
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	srednja strokovna izobrazba — ekonomska ali’ njej sorodna šola,
—	eno leto ustrezne prakse,
—	pasivno znanje nemškega jezika.
Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave.
Pismene prijave z opisom dosedanjih delovnih mest in dokazili o strokovnosti naj pošljejo kandidati razpisni komisiji Nabavne organizacije Kranj, Oldhamska 2.
Z
Nagradi
racionali zatorj ema
Pred časom smo pogosteje v našem tedniku pisali o prizadevanjih racionalizatorjev za izboljšanje in pocenitev proizvodnje v tovarni »Avtomatika«. Zato, če nekaj časa o tem ni’ bilo vesti,: še ne pomeni, da je ta koristna in pomembna dejavnost v tej naši organizaciji zamrla.
Prav na svoji predzadnji seji je upravni odbor tovarne medn/drugim razpravljal tudi o racionalizacijah in pretehtal predlog komisije za tehnične izboljšave in racionalizacije, za nagrado tov. Radu Gorjancu in Ignacu Majerlu. .
Imenovana tovariša sta ko-
misiji namrep prijavila koristno konstrukcijsko spremembo podloge ogledala (koda 175-18). Predlagana konstrukcijska sprememba je korak h pocenitvi, zato je upravni odbor potrdil predlog komisije in obema racio-nalizatorjema odobril enkratno nagrado v višini po 760,50 novih dinarjev, ¡kot priznanje za njun trud in prizadevanje, da bi pocenila proizvodnjo.
Komisija za tehnične izboljšave in racionalizacije pa preučuje še druge predloge posameznih delavcev, , ki se udejstvujejo na racaonaliza-torskem področju.	-c-

Produktivnost se veča
(nadaljevanje z 2. strani)
vo gospodarskega plana že v septembru čeprav le na osnovi (dosedanjih izkušanj in ocean. Čitnveč izdelkov na tržišču, tem manj kupci sklepajo pogodb za daljše obdobje. V septembru bomo imeli sestaneik s PSO, za izdelavo plana prihodnjega leta.
V	nadaljevanju razprave so bili člani UO informirani, da bo ¡kapilarni termostat razstavljen na zagrebškem velesejmu, prav talko tudi univerzalni instrument US 7A. Instrument bo izven Zagreba razstavljen na sejmu merilne tehnike Intencama v Dusseidorfu, s kapilarnim termostatom pa bosta razstavljena tudi na sejmu elektronike v Ljubljani. V zvezi" z delom za firmo Bertram je Mo povedano, da še bodo stroški v dobi priučevanja nekoliko povečali, ičilm pa bodo norme dosežene, bo posel za tovarno ugoden, ker za to delo ni potrebno koriščenje obratnih sredstev in zaradi deviznega priliva. '
V	zvezi s poročilom ih razpravo je UO sprejel naslednje sklepe:
Upravni odbor ugotavlja, da je produktivnost na zaposlenega ugodna in da se po-
večuje v predvidenih mejah.
•	Dosegli smo tudi planirano vrednost ostanka dohodka, prav tako pa je delitveno razmerje med osebnimi dohodki in Skladi v predvidenih mejah.
Nasprotno pa upravni odbor ugotavlja, da so bili zaradi slabe plačljivosti Prodajno servisne organizacije tudi še v I. polletju izredno visoki izredni stroški, t. j. zamudne obresti in sodni stroški. Zaradi take plačljivosti PSO je finančno stanje še vedno zelo kritično in povzroča stalne težave z nabavo materiala, posebno uvoznega.
® Pri obravnavanju stanovanjske problematike je upravni odbor ugotovil, da je obstoječi pravilnik, ki urejuje stanovanjska vprašanja, že zastarel in predlaga stanovanjski komisiji, da čim-prej, t. j. še v letošnjem letu pripravi osnutek novega pravilnika.
•	Upravni odbor predlaga, da se za naslednje leto pripravi predlog zvišanja postavk OD za tak odstotek, kot ga bodo predstavljale proste sobote.
Ado
Z 8. seje UO Zavoda za avtomatizacijo
(Nadaljevanje s 4. strani)
Zavod že predlagal spremembo 108. člena statuta ZP ISKRA.
V zvezi s tezami o organizaciji raziskovalno-razvojne dejavnosti v ZP je UO dobil odgovor, da je strokovna skupina generalnega direktorja te teze že izdelala in so bile dostavljene vsem članom razširjenega kolegija Zavoda, članom UO, predsedniku sveta Zavoda in predsednikom družbenopolitičnih organizacij s tem, da jih proučijo ta pripravijo svoje predloge za razpravo na razširjenem ko-
legtju ta UO, ki bosta naito ¡končno formulirala svoje stališče in ev. spreminjevalne ali. dopolnilne predloge, ki bodo dostavljeni ZP ISKRA. Pri tem je bilo omenjeno, da te teze niso vsklajene s študijo, ki jo je izdelala ožja Skupna delavcev vodstva Zavoda v obliki predloga za organizacijo ZP po funkcionalnem timskem sistemu. Zaradi tega je upravni odbor sklenil, da se ta študija dostavi vsem že omenjenim prejemnikom za njihovo interno uporabo pri razmišljanju o stališčih m predlogih.
AIK'
Pisma bralcev
Tov. urednik!
Rad bi kaj več zvedel o skupnem dohodku, fakturah, realizaciji, reprodukciji, in benefikaciji.
M. K. Kranj
KAJ JE SKUPNI DOHODEK?
Skupni dohodek sestavlja vrednost .prodanega blaga ta opravljenih uslug. Ta vrednost se določa na podlagi izstavljenih faktur (računov).
Po sedaj veljavnih predpisih temelji Skupni dohodek na plačani realizaciji. Toda po predlogu temeljnega zakona o ugotavljanju skupnega dohodka in dohodka naj bi se skupni dohodek ugotavljal na podlagi vseh izdanih faktur, ne glede na to ali so že plačane ali ne.
Skupni dohodek sestavljajo tudi tisti zneski, za katere ni bila izstavljena faktura. V to področje sodijo na primer zavarovane škode, naknadno plačane že odpisane terjatve, plačane are, bonifikacije in drugi izredni dohodki, ki jih ustvarja delovna organizacija. V skupni dohodek se vštejejo tudi vrednosti proizvodnje ta uslug, ki jih je delovna organizacija opravila za lastne investicijske potrebe, pa tudi vrednost dajatev in uslug, ki jih je delovna organizacija naredila drugim brez nadomestila.
KAJ JE FAKTURA?
Faktura je listina, ki jo izda prodajalec kupcu za prodano blago ali opravljeno uslugo.
Faktura vsebuje: naziv in naslov izstavitelja, oznako »faktura« ali »račun«, datum izstavitve, naziv in naslov kupca ali - naročnika, način izvršitve naročila, naziv blaga ali usluge ter količino, ceno blaga ali usluge, podpis pooblaščene osebe. Vnesejo se lahko- , še druge sestavine posebnega pomena;
REALIZACIJA
V gospodarskem smislu razumemo pod pojmom realizacije spremembo blaga v denar, to je —■ prodajo. V sistemu blagovno-denarnih odnosov je realizacija proces, po katerem se družbena proizvodnja spreminja v denar in s tem dosega svoj namen. Gledano s tega stališča je torej realizacija merilo družbene koristnosti določenega dela (proizvodnje), šele s prodajo blaga vidimo, v ko-
likšni meri je družba priznala koristnost vlaganja in porabe živega dela ter materialnih sredstev.
REPRODUKCIJA
Reprodukcija pomeni v gospodarski praksi proces nenehnega obnavljanja proizvodnje- materialnih dobrin in uslug.
»Kakršnakoli je družbena oblika procesa proizvodnje, ne sme priti do prekinitve tega procesa: vedno znova mora prehajati skozi ista stanja. Kakor družba ne more prenehati s potrošnjo blaga, ne more tudi prenehati s proizvodnjo dobrin. Vsak proces družbene proizvodnje, ki ga gledamo v njegovi stalni povezanosti ta nenehnem toku obnavljanja, je obenem' tudi proces reprodukcije.« (Marks, »Kapital«).
Iz tega izvira, da je reprodukcija pogoj za obstanek ta razvoj človeške družbe; istočasno z reprodukcijo dobrin se nenehno obnavlja, razširja ta povečuje tudi materialna podlaga proizvodnje. Prav tako se na tej podlagi razvijajo in obnavljajo socialistični proizvodni odnosi.
V bistvu razlikujemo dve vrsti reprodukcije — enostavno in razširjeno. Enostavna reprodukcija je proces, v katerem se proizvodnja obnavlja ali opravlja v istem obsegu, na isti ravni kot prej. To pomeni, da se vsako leto troši ista količina materialnih dobrin.
Razširjano reprodukcijo imamo tedaj, če se proizvodnja obnavlja y razširjenem obsegu. V kapitalističnem sitemu poteka takšna reprodukcija iz viška vrednosti, v socialističnem pa iz ustvarjenega viška dela. Povsem razumljivo je, da se družba lahko razvija in napreduje samo v pogojih razširjene reprodukcije. Le-ta je podlaga za vedno večje in popolnejše zadovoljevanje človeških .potreb. Prav sposobnost socialistične družbe, da. uresničuje večji in hitrejši obseg razširjene reprodiukcje, ji daje prednost pred kapitalističnim sistemom.
BONIFIKACIJA
Bonifikacija je nadomestilo, odškodnina ali popust, ki se odobrava za blago, ki je bilo dobavljeno v delno poškodovanem ‘ stanju ali pa po svoji kvaliteti ne ustreza dogovorjenim pogojem.
Bonifikacija je lahko tudi
Delo obratne menze na Pržanu
Obratna menza, v tovarni za elektroniko in avtomatiko na Pržanu je svoje poslovanje v prvem polletju uspešno zaključila in izkazuje po periodičnem obračunu 568,80 dohodka. Glede na potrebe, ki jih ima, je. upravni odbor tovarne odobril enkrat tedensko brezplačni prevoz blaga iz mesta v tovarno.
V želji, da bi se prehrana delavcev v obratni menzi še izboljšala, OZ. izpopolnila, je upravni odbor naložil splošnemu sektorju, naj čimprej uredi vprašanje prehrane v obratni menzi, morda z dovozom hrane podobno, kot so to uredili v tovarni elektronskih naprav na Stegnah in v tovarni .orodja, ali pa kako drugače.	-Ko
zmanjšanje cene v obliki po. pusta, ki ga daje dobavitelj svojim kupcem kot vzpodbn-do za nakup čimvečjih kofi-čin izdelkov ali uslug.
ZAHVALA
Vsem sodelavcem obrata ATN — tehnična kontrola v Kranju se za prisrčno slovo in lepa darila, ki sem , jih prejel ob odhodu v pakdjj' iskreno zahvaljujem. Tovariš »Elektromahanika« kot celotnemu podjetju »Iskra«, pa žalim še mnogo delovnih uspehov.
Alojz Hlepi
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem produkcije obrata ATN tovarne »Elektrarne-hanika« Kranj za izraze sožalja, poklonjeni venec in spremstvo nagnjeni zadnji poti.
Marija Novak
ZAHVALA
Ob prerani smrti mojega dragega moža se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem telefonskih naprav v obratu ATN, sindikalni organizaciji za denarno pomoč in vsem, ki so darovali cvetje, izrekli sožalje in spremstvo na zadnji poti.
Žena Cilka Erjavec
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti moje drage mame
ANE ŽENI
se kolektivu šolskega centra ISKRA KRANJ iskreno zahvaljujem za cvetje, izraženo sožalje ta spremstvo na njeni zadnji poti.
Janez Ženi
DOPISUJTE V ISKRO
— glasilo delovne va Iskra industriji »mehaniko teleko s elektroniko k* > — Urejuje uredi* — Glavni urednik-itar — odgovorni gor Slavec - rib* o — Rokopisov °*