278 Gozd v 51, 1993 
Josip RESSEL 
1793-1857 
l 
Posvetovanje gozdarskih društev z območja Alpe-Jadran, v Portorožu, 
23. in 24. septembra 1993: 
RESSEL-KRAS VČERAJ IN DANES 
Pogozdovanje Krasa je tesno povezano 
z delovanjem gozdarja Josipa Ressla, iz-
najditelja ladijskega vijaka, ki je v avstro-
ogerski službi v začetku prejšnjega stoletja 
mnogo let deloval na širšem območju Kra-
sa. če je danes naš kras zelen, gre zasluga 
v veliki meri tudi temu nemirnemu ustvarjal-
nemu duhu. 
V letu 1993 proslavljamo 200-letnico nje-
govega rojstva, dogodek, ki bi ga ZVEZA 
INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDAR· 
STVA IN LESARSTVA SLOVENIJE (ZDIT 
Slovenije) rada izkoristila kot povod za 
posvetovanje o Resslu, pa tudi za širša 
razmišljanja o pomenu krasa nekoč in da-
nes in o vlogi gozda in zdravega okolja za 
razvoj regije v trikotniku med Hrvaško, Slo-
venijo in Italijo. 
Razsežnosti prireditve bistveno prese-
gajo pomen same gozdarske stroke, saj 
gre za dogodek, s katerim se udeleženci 
ne bodo samo poklonili duhu velikega mo-
ža, temveč v osrednjem gozdarsko-strokov-
nem delu prireditve predvsem osvetlili pe-
reče razvojne in okoljevarstvene probleme 
na Krasu danes. Prireditev je zaradi svo-
jega geografskega položaja in dolge 
skupne zgodovine, ki je povezovala prebi-
valce Krasa, edinstvena priložnost za pro-
mocijo mlade slovenske države in afirma-
cija slovenskega gozdarstva. 
Prireditev je pomembna za širši prostor 
regije Alpe-Jadran, zato smo kot soorgani-
zatorje pridobili tudi gozdarska društva so-
sednje Avstrije, Hrvaške in italijanske Julij-
ske krajine, od koder pričakujemo tudi 
močno udeležbo. Pokrovitelja prireditve sta 
predsednik republike Milan Kučan in skup-
nost Alpe-Jadran. 
V slovenskem prostoru pa skušamo s to 
prireditvijo, ki spada v širši okvir promocije 
gozdarstva v javnosti, s konkretnim prime-
rom in na nevsiljiv način opozoriti na pomen 
smotrnega, dolgoročnega in celostnega go· 
spodarjenja z gozdom in gozdno krajino. 
Kras, pred 1000 leti že skoraj gol, je bleščeč 
primer uspešnega, v bodočnost zazrtega 
dela, zavestnih - včasih tudi trmoglavih 
gozdarjev, kot je bil tudi Ressel, ki jih 
sodobniki niso vselej razumeli, rezultati, ki 
jih danes občudujemo, pa nedvoumno pot-
rjujejo pravilnost njihovih misli. 
Videnja o načinu dela v slovenskem go-
zdu so spet zašla v križni ogenj zasebnih 
in javnih interesov. To za gozd ni nič 
novega in prav uničenje in ponovna ogozdi-
tev Krasa v zadnjem tisočletju sta nazoren 
primer takih hotenj. Danes je Kras spet 
zelen. Ali ga bomo znali takega ohraniti tudi 
v prihodnje? S tem smo mišljeni prav vsi, 
ne le gozdarji! 
Mednarodni organizacijski odbor tega en-
kratnega srečanje občudovalcev Ressla, 
gozdarjev in ljubiteljev Krasa iz sosednjih 
dežel Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije 
23. in 24. septembra 1993 v Portorožu, je 
poskrbel, da bo posvetovanje potekalo v 
prijetnem ambientu in da bo poleg strokov-
nega programa tudi čas za osebne stike in 
izmenjavo mnenj med kolegi prek meja. 
Vsem udeležencem posvetovanja želimo 
prijetno bivanje v Portorožu. 
V imenu organizacijskega odbora 
Predsednik ZDIT gozdarstva Slovenije 
dr. Milan Hočevar 
GozdV 51, 1993 279