Polfsha Poljaki so tisti slovanski narod, ki se mu je kot sosedu najdalje proti zapadu prodirajočih slovanskih plemen, ki so bila ponemčena, .posrečilo ohraniti svojo narodno samobitnost in svojo državo. To državo so si že ustanovili v 10., odnosno v 9. stoletju. Širila se je vedno bolj ter uveljavljala svoj vpliv zlasti v severnovzhodnem predelu Evrope. Po zemljepisnem položaju svojega državnega ozemlja izpostavljena Poljska je imela kot sosede tri mogočne države: Rusijo, nekdanjo Avstro-Ogrsko in Prusijo. V odporu proti tem trem silam je tudi vsled svoje notranje slabosti podlegla. Trojna delitev poljskega državnega ozemlja med Rusijo, Prusijo in Avstrijo leta 1772, 1793 in 1795 je končno dovedla do popolnega uničenja stare poljske države. Ob koncu svetovne vojne leta 1918 pa je nekdanja Poljska zopet vznikla. Poueena po nauku svoje zgodovine se je obnovljena Poljska trudila, da ustvari in vzdržuje dobre odnošaje do obeh velikih sosednih dižav: do Rusije in Nemčije. Glavno načelo njene zunanje politike je bilo: neodvisna poljska država, nepodrejena nobeni drugi državi, zlasti ne kakšni sosedni državi. S posebnimi pogodbami je Poljska ustvarila dobre sos._dne razmere z Rusijo in Nemčijo. S poslednjo je sloveči poljski maršal Pilsudsky leta 1934 sklenil državno pogodbo o medsebojnem nenapadanju. Zadnji čas pa so se ti dobri sosedni odnošaji z Nemčijo nekoliko skalili. Poljska se je namreč začela vedno bolj zavedati, da ni njen položaj tako siguren, kakor se je dozdevalo. Sprejela je ponudbo Anglije, ki je obljubila braniti njeno državno neodvisnost v primeru, ako bi bila ogrožena od kogar koli; isto obvezo je Poljska sprejela v odnosu do Anglije, ako bi njej in nedotakljivosti ijenih državnih meja pretila kakšna nevarnost. To je dalo Nemčiji povod, da je kancler Adolf Hitler odpovedal 28. aprila nenapadalno pogodbo s Poljsko ter zahteval priključitev Gdanska k Nemčiji in povsem svobodno cesto za Nemčijo preko tako zvanega poljskega koridorja, ki veže Poljsko z morjem. Na te zahteve je odgovoril poljski zunanji minister Beck v svojem sfovoru na seji poljskega parlarnenta v petek, 5. maja. Poudaril je z ozirom na zvezo Poljske z Anglijo, da sta obe državi odločno miroljubni ter da nima ne Poljska ne Anglija kakšnih zavojevalnih namenov. Glede na Francijo je izjavil, da sta Varšava in Pariz istega mnenja. Z velikim zanimanjem je vzel svet na znanje izjave poljskega zunanjega ministra glede na razmerje Poljske do Nemčije. Kar se tiče od Nemčije enostransko odpovedane poljsko- nemške pogodbe, je Beck rekel, da je Poljska vedno vestno izpolnjevala ta sporazum tudi v najbolj kritičnih časih. Ta sporazum pa je izgubil svoj pravi značaj v trenutku, ko so se pojavile težnje od strani nemškega rajha, da bi se sporazum tolmačil v takem smislu, ki bi omejeval svobodo poljske politike in stavljal nove zahteve, ki se ne bi dale spraviti y sklad z neodvisnostjo, nedotakljivostjo in častjo Poljske in z njenimi življenjskimi interesi. Kar se tiče mesta Gdanska, ki ga Nemčija zahteva zase, si ni njegove svobode izmislila šele verzajska pogodba, marveč je to pojav, ki obstoji že več stoletij. Svobodno mesto Gdansk je sad pravega tolmačenja poljskih in nemških interesov. Nemški trgovci v Gdansku so zagotovili razvoj in blagostanje mesta, za kar se je zahvaliti tudi poljski prekomorski trgovini. Mesto leži ob izlivu v morje edine poljske velike reke (Visle). Poljska se je vedno držala ter se tudi še zdaj drži pravic in koristi svoje pomorske trgovine in pomor- ske politike v Gdansku. Kar se tiče tako zvanega poljskega koridorja (hodnika) k morju, je Beck nastopil proti temu, da se ta kos zemlje imenuje koridor; ti kraji se imenujejo Pomorjanska vojvodina, so naseljeni od Slovanov, v teh krajili živi zelo majhen odstotek Nemcev. Kar se tiče vprašanja Gdanska in železiiiškega prometa preko Pomorjanske, gre za enostranske koncesije, ki jih nemška vlada zahteva od Poljske, ki nima nobenega razloga, da bi omejevala svojo suverenost (vrhovno oblast) na lastni zemlji. G. kancler Nemčije je predlagal v svojem govoru kot žrtev s svoje strani priznanje in končno sprejetje meje med Poljsko in Nemčijo, ki nam itak gije. Pogajanja med Poljsko in Nemčijo so možna, če je rajh navdahnjen miroljubnih teženj ter se bo posluževal miroljubnih metod. Poljska ne bo nikdar Slovaška. Za Poljake ne obstoja pojem miru za vsako ceno. V življenju narodov in držav je samo ena stvar, ki jo je treba ohraniti za vsako ceno — to je čast.