204 Vrhniški razgledi Na naslovnici 15. štev. Vrhniških razgledov je bila objavljena skoraj trikrat povečana fo- tografija v Verdu najdene skrivnostne najd- be. Lep, domnevno precej star kovinski predmet. Velikost in teža s predpostavko novca najbolj ustreza starogrškemu kovan- cu za deset drahem – dekadrahmi. Ker ni rečeno, da je bil predmet plačilno sredstvo, je najboljše ime zanj plaketa (francosko Plaquette, ploščica z reliefno podobo in na- pisom). Po analizi v laboratoriju so lastniku pove- dali, da je njegova sestava 77,7 % bakra in 21,1 % srebra; v članku pa jo je tiskarski škrat zagodel z napačno navedbo podatka, tj. 27,7 % bakra. O analizi tudi ni bilo no- benega dokumenta z navedbo metode in rezultatov analize. Teža 45,98 g in premer 43,7 do 44,7 mm sta navedena korektno. Plaketo smo ponovno odnesli v analizo še zlasti zato, ker je metalurg že na oko ugo- tovil, da barva predmeta ne ustreza ugoto- vljeni količini bakra v zlitini. Z metodo EDS (energy dispersive X-ray spectroscopy ali elektronska difrakcijska spektroskopija) je bilo na ZAG, Ljubljana ugotovljeno, da so v zlitini zastopani trije elementi: baker 69,78 % ut., arzen 5,92 % ut. in srebro 24,13 % ut. O tem je bilo Muzej- JANEZ TOMŠIČ VEČ LJUDI VEČ VE skemu društvu poslano tudi uradno poro- čilo. Neporušna metoda zaradi unikatnosti predmeta je trenutno dovoljevala le anali- zo površine brez odbrusa zgornje plasti, s predpostavko homogenosti. Vsebnost arzena pojasnjuje srebrno barvo predmeta. Že pred kositrnimi broni so bili znani arzenovi broni za izdelavo okrasnih predmetov, ni pa običajna kombinacija s srebrom. Vsi ti materiali se lahko vliva- jo. Domnevno je tudi po drugih znakih ta predmet ulitek in ne kovanec. Iz tega še ni bilo mogoče zaključiti, za ka- kšen predmet gre. Izkušen numizmatik je povedal, da so bili predmeti s podobnimi motivi znani zlasti v Južni Srbiji, kjer so jih kot amulet za srečo poklanjali mladoporo- čencem v ruralnem okolju ob svatbah. Že leta 1933 je srbski numizmatik Stanislav Krakov opisal v njihovi publikaciji plaketo z imenom»svinja so prasinje« po motivu na reverzu. Na drugi strani (averzu) je bil običajno upodobljen sveti Jurij na konju, ko s sulico prebada kačo oz. zmaja. Sv. Jurij, grško Georgos (Poljedelec), zavetnik raznih stanov, zgodovinska oseba, je bil spoštovan tudi pri nas. Numizmatiki so torej menili, da gre za fantazijski ponaredek starogrške dekadrahme brez numizmatične vrednosti. 205 Slika plakete je dajala po velikosti in barvi vtis antičnega srebrnika. Podoben kovanec iz grškega Akragasa na Siciliji (zdaj Agri- gento), najden v 12 primerkih, je bil na draž- bi v New Yorku ocenjen 2,5 milijona USD, zato se mi je zdelo vredno nekoliko potrudi- ti z razvozlavanjem napisa na plaketi. Zaradi slabo čitljivih pismenk, zlasti na averzu, prvotno nisem smatral, da so le-te grške. Zelo podroben ogled povečane slike reverza je omogočil, da sem v črki o našel piko, kar je v eni starejših grških pisav po- menilo črko omega in ne theta, če bi bila namesto pike tam črtica. Kot črka theta skoraj ne more biti zadnja črka v grški be- sedi, je omega še kako pogosta. Tako sem brez težave prebral besedo AGALO, kar je futur glagola AGALLO, in pomeni: bom sla- vil, bom častil, bom spoštoval (zaradi eno- stavnosti pri tisku so besede v latinici, na- glasi in pridihi se na kovancih nikoli niso označevali). Prva beseda na tej strani mi je povzročila več težav, ker je sestavljena. AIMA pomeni kri, rod (kakšen hematom je že vsak od nas kdaj staknil); pri prvem delu me je oviralo slabo znanje grščine, ker sem spregledal, da je HYS sopomenka od SYS in pomeni svinjo. Ob študiju starogrških la- dij sem naletel na HYOPROROS NAUS, kar je pomenilo ladjo s premcem, podobnim svinjskemu rilcu. 152. Grška dekadrahma (averz in reverz) iz srb- skega numizmatičnega časopisa, premer 35,5 mm. 151. Plaketa, najdena v Verdu (averz in reverz), premer 44,5 mm. VEČ LJUDI VEČ VE 206 Vrhniški razgledi Na strani, kjer je reliefno upodobljena svinja z 12 mladiči, je napis»HYOIAIMA AGALO«, po naše» SVINJSKI ROD BOM ČASTIL«. Zaradi dejstva, da so izobraženi Rimljani tudi obvladali grščino, je nemogoče časov- no opredeliti plaketo. Lahko bi bila od zgo- dnje krščanske dobe do srednjega veka, ob vedenju, da so stari mojstri znali izdelovati marsikaj, kar se je po izkušnjah predajalo od antike iz roda v rod. Ostaja tudi uganka, kako se je plaketa zna- šla v Verdu. Verjetno jo je prav tukaj izgubil eden od mnogih popotnikov. Za te kraje redek, lep, zgodovinsko in zla- sti metalurško zanimiv predmet vsekakor zasluži pozornost vrhniškega Muzejskega društva in širše javnosti. 154. EDS analiza plakete (svetinje) v laboratoriju ZAG, Ljubljana, 9. 2. 2017. (Foto: Janez Tomšič) 153. Grški alfabet v starejših grških pisavah je po- membno vplival na razvozlavanje napisa na rever- zu plakete.