J 23. NOV. 1968 S = LETO VII ŠT. 44 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJEj ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Strokovna komisija USUF podelila nagrado g i GRAND PRIX [j za Iskrin |j kinoproj ek tor KO-8 |j 5 a za odlike: najboljša oblikovna in funkcionalna stvaritev s področja ■ i kinotehnike | B V soboto zvečer so v Beogradu na slovesen način g * .podelili letošnje nagrade za. najboljše svetovne stvaritve g m na. področju : foto in kinotehnike. častni predsednik na .USUF (uditižeaja strokovnih umetniških fotografov)' ■ § ■„upokojeni general-polkovnik Sava Orovic je podelil v Ig prostorih DUNAV FILMA, desetim „izbranim nagrajen- gg xem diplome GRAND PRIX in statuete POBEDNÏK. gg Diplome so prejela podjetja: KODAK, RODENSTOK, n b AGFA, FOTOKEMIKA, VEGA, DUNAV FILM, ISKRA b g idr. i| bi a Komisija USUF je na strokovni razstavi PHOTOKI- g g NA v Kblnu izbrala tudi naš kinoprojektor za ozki g g 8ftim film KO-8 kot najboljšo oblikovno in funkcional- g g no stvaritev s področja reproduktivne kinotehnike,. , Diplomo GRAND PRIX in statueto — zmagovalca je g i sprejel v imenu ZP ISÏCRA Kranj, direktor beograjske ; g m fflijale tov. Vukota Samardjič; M. K. ■ m «rektor beograjske filijale ‘tov. Vukota Saniardjič s statueto rOBEDNIKA za nagrajeni kinoprojektor KO-8 Majhna, toda zelo lepo oblikovana stojnica ISKRE na razstavi foto-idnotehnike v Beogradu ISKRA tia vseh pomembnejših sejmih v tujini . Izvozna ekspanzija,.ki si jo je podjetje ISKRA pred nekaj leti: začrtalo v., svoj poslovni program zasleduje tri' poglavitne „cilje: prodajo; —• zlasti velikbserijiskiih izdelkov podjetja, za; katere je tržišče, v Jugoslaviji„že premajhno, nujen dotok deviz za nakup reprodukcijskega materiala . in. ,surovin v tujini in delitev dela na osnovi med-nau-odnih'.s-k.o(>pecan tsltitr •••'pö-godb .:: Letos se ZP ISKRA še posebno' resno in temeljito loteva .problematike izvoza!. Tako je izvozni oddelek ISKRA PSO organiziral lastna predstavništva v Berlinu,. Pragi,.' Moskvi in Istanabulu in razš:i- . ril predstavništvo v New: Yorku. Ze v bližnji prihodnosti pa kani odpreti še druga mirno že obstoječih V Stuttgartu, Genevi, Milanu, Parizu in Loiidianu. Enega izredno 'pomembnega dejavnika pa podjetje ni dovolj upoštevalo pri .izvozni ekspanziji v minulem obdobju. Gre za nastop na tujih sejmih in razstavah, kjer se ISKRA mnogo bolj kot doma srečuje s tujimi kritičnimi kupci in-'tujimi proizvajalci istih panog, ob vsekakor zdra. vi konkurenci.' Res, da je ISKRA že tudi nekajkrat prej sodelovala na inozemskih razstavah inj sejmih, vendar povečini' le skupinsko in še tod je prepustila : celoten aramžman in oblikovanje stojnic posredniškim agencijam, zato poslovni uspeh v obliki prodajnih; zaključkov nd bil pomemben. Letos je v tem smislu čutiti; pri 1 ISKRI velik napredek. Podjetje, je sodelovalo na vseh pomembnejših svetovnih sejmih in razstavah povečini z lastnimi stojnicami, lastnim oblikovnim konceptom, tržno zanimivim zbirom eksponatov ter dovolj I bogatim prospektnim materialom. . i I 'Propagandna služba ZP ISKRA je. letos poleg domačih; sejmov organizirala in v celoti tudi aranžirala stojnice naslednjih- sejmov ih razstav v tujini: , '' ..: 1 t Salon elektronskih sestavnih delov v Parizu od 1. do 6. aprila s celotnim :Sor-. thnentom sestavnih delov; .; <-b Mednarodni sejem v Milanu od 14r;dO'25-.. aprila z eksponati telefonije, avtoelek. • trike, stikalne tehnike, kino-, akustike in izdelkov splošne rabe;.. — Electro-Messehaus splošnega Sejma v Hannovru od 27. aprila :do 5. maja z do;, sedaj največjo udeležbo ZP ISKRA in eksponati iz panog merilne tehnike, ; sestavnih delov, elektronike itd.; — Mednarodni sejem sestavnih delov v Londonu od 10. do 23, maja prek poslov-; nega partnerja GUEST ELECTRONICS s celotnim sorti-menlom elektronskih sestav, nih delov; — Splošni sejem v Leningradu , od 30. 8. do i5.' septembra z . eksponati kinoaku-stike, telefonije',; merilne in "stikalne tehnike, elementov dn izdelkov splošne rabe; — Lelpziškn. jesenski . vel esejem od 1. do 8. septembra z eksponati, telefonije, stikalne iti menihe.; tehnike in sestav-nih delov; --- Mednarodni sejem v So-Ttrnu od 1. do 22. septembra s ' sortunentom „televizorjev IŠKRA—RIZ,. kinoakustike, telefOnijefitd.; . ' — specializirano 1 svetovno razstavo PHOTOKINA v K6L nu od 28. do 6. oktobra s ..sbrfcimentbm' kinoprojektorjev; .— Mednarodna velesejem v Brnu, od 8. .do 17- septembra (zaradi znanih dogodkov odprt teden dni kasneje), z eksponati avtoelektrike, telefonije, .. stikalne . in merilne tehnike; — specializirana razstava (Nadaljevanje na 6. strani) 'Miiii!i:iiiiii:iiiiiiiimiiiiiiiiinimiiiiiiii!iiiimimiitm!iHii!imiii!iiiiimiiiiiimiiiimlmiimmi S' " s i »Instrumenti« Otoče 5 | Izpolnjen letni plan. | | proizvodnje J 3 Na 8. redni seji upravnega odbora tovarne električnih 3. = merilnih instrumentov Otoče, je direktor tov. Albin §j |j Jensterle informiral člane UO, da je bil v soboto 26. ok- 3 = tobra izpolnjen letni plan proizvodnje v vrednosti 5 5 16.853 N din. Upravni odbor je naslovil iskreno zahvalo 3 3 na vse člane kolektiva, ki so s svojim prizadevanjem 3 3 pripomogli, da je bil letni plian izpolnjen v tem času. 5 S Vodstvo smatra, da je še precej možnosti zvišati pro- 3 3. duktivnost, če bi nabavili nekaj novih strojev in opre- 3 g me in še izboljšali tehnološke postopke. K uspehu so 3 = pripomogla tudi pravočasna naročila s strani PSO, ker 3 §j se je zaradi tega tovarna lažje prilagajala zahtevnosti M 3 trga, dokajšnja zavora pa je nepravočasno plačevanje 3 3 faktur, kar zavira redno delo. Vse kaže, da bo kolektiv 3 3 do novega leta dokaj presegel postavljen letni plan. 3 g K uspehu iskrene čestitke! 3 iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiimiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiuiiiiiiuuuiHiiiuum' NAŠ RAZGOVOR Potrebna ¡e Integracija zavesti Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja dipl. inž. EMIL SEKNE, delegat za VI. kongres ZKS Vprašanje: Na sestanku v Kranju so zbrani delegati za VI. kongres ZK Slovenije go-vorili o vsebinskih pripravah za kongres in si razdelili posamezne teme. Kakšno ste si Izbrali Vi? F Odgovor: Gradivo je bMo razdeljeno rta .štiri teme in sicer: družbeno-ekonomski Odnosi ter idejno politična Izhodišča razvoja SRS; idejna vprašanja kulture, pros-rvete in znanosti; mednarodna politična in ekonomska [vprašanja; organiziranost, notranji odnosi in razvoj ZK. Jaz sodelujem v komisiji, ki [bo obravnavala družbeno [ekonomski razvoj Socialistične republike Slovenije. V tej komisiji smo štirje člani iz različnih gospodarskih branž, ki jih v kranjski občini predstavljajo največja podjetja Sin to: tovarna gumijastih izdelkov »Sava«, tekstilna tovarna »Tekstilindus«, »Iskra« in gradbeno - podjetje »Projekt«. I Vprašanje; Kaj naj bi, po [Vašam mnenju, kongres posebno poudaril oz. v čem je poudarek na gradivu? Odgovor: »Menim, da je bistveni poudarek v tam, da se organizirano spoprimemo z iproblamatiko, ki zavira našo ustvarjalnost. Vse to pa zah-- teva iutegradiijo zavesti. V ;.tem pogledu mara odigrati .Zveza komunistov odločilno [vlogo. Vprašanje: Ali mislite na [VI. kongresa ZKS diskutirati in o čem? - Odgovor: Prepričan sem, da bo na VI. kongresu prebranih mnogo referatov. Tudi naša komisija bo pripravila gradivo za izdelavo programa družbeno-ekonomskega razvoja SRS. Ali bo o tem ikdo izmed naše komisije diskutiral, je težko reči: če bo mnogo referatov je možno., da čas ne bo dopuščal nekaterim delegatom javnega nastopa, pač pa bo oddano gradivo v dokumentaciji kongresa upoštevano. Vprašanj®: V »Iskri« smo zdaj sprejeli v ZK dokaj mladih. Menite, da so mladi in starejši člani ZK v pravem razmerju, ki je, kot pravijo, potrebno za aktivno in plodno delo ZK? Odgovor: »Ne nikakor neF... Za gonilno salo idej so potrebni mladi; čkaveč mladih. Trdim, da ni prav, če so mladi v manjšini; v teh je revolucionarnost, še niso zašli v vode materializma, in kar je bistveno: so brez kompleksov! Zadnji sprejem mladih v ZK je bil razveseljiv, toda število teh še vedno ni tako, kot je zaželeno. Menim pa, da bo treba tem ljudem, tej mladini, ki je bila sprejeta v ZK, nuditi vso podporo, da — tudi mentorstvo, da se bodo čimprej vključili v aktivno delo ZK. Ne smemo dopustiti, da bi čez nekaj časa slišali očitek: »No, sprejeli ste nas, kaj pa zdaj? ... Ce ne bomo pohiteli, se zna to zgoditi. Vprašanje: Kakšno vlogo oz. dejavnost naj bi imela ZK v združenem podjetju? Odgovor: »ZK ZP naj bi bila torišče za skupne probleme združenega podjetja. Ado Foto-kino razstava v Beogradu Minulo nedeljo so se zaprla vrata beograjskega sejma, kjer je bila od 8. do 17. novembra prva jugoslovanska posebna fotokino razstava. Na prireditvi, ki je bila združena s prikazom številnih umetniških fotografij čmobele in barvne . tehnike, je razstavljalo 99 razstavljavcev — povečini proizvajalcev fotografskih in kmoteimičnih izdelkov oz. opreme. _ Naše podjetja je razstavljalo na sorazmerno skromnem prostoru z eksponati celotnega sentimenta kmotehni. ke in kinoakustike Kranjske tovarne ELEKTROMEHANI-KA. Majhna toda izredno lična in oblikovno urejena stojnica je naredila na vsakega obiskovalca lep vtis kt hkrati vzubdala tudi zanimanje za naše kinoprojektorje. Prepričam sem, da tudi poslovni uspeh razstave ne bi bol skromen, če ne bi bilo kapitalne napake, ki je skazi, la dober namen razstave. Gre za to, da je bil prostor za stojnico zelo nesrečno izbran. Vsi obiskovalci razstave so namreč hodili prek osrednjega prehoda in le malokdo je zašel na stranski prehod oh oknu, kjer je bila naša stojnica. Upam si trditi, da si je komaj četrtina' obiskovalcev ogledala naš del razstavljenih eksponatov, kar je zares škoda za toliko vložene volje, napora, in denarja. Druga hiba gre na rovaš družbene službe. V soboto popoldne ni bilo na razstavi nobenega našega prodajalca. Stojnico je varovala le prijazna študentka medicine Miroslava CorMja, ki pa seveda ni mogla posredovati . obiskovalcem niti tehničnih podatkov za posamezne eksponate, niti prodajnih pogojev in še manj možnostih za izvoz s cenami v dolarjih. če upoštevamo, da smo že nekaj dni prej vedeli za predlog nagrade. GRAND PRIX USEF za naš kinoprojektor KO-8, mimo že dveh nagrad LGA-Stuttgart in BIO-Ljub-ljaaa in nismo znali to v propagandno reklamnem smislu izkoristiti, saj z napisom po- leg kinoprojektorja, so to dejansko taki poslovni spodrsljaji, ki si jih naše pod. jetje v prihodnje ne sme več privoščiti. Marjan Kralj »Elektromehanika« Kranj Poročilo o gibanju dohodkov v prvih 9 mesecih 1968 Z gospodarsHoim načrtom tovarne za 1. 1968 smo predvideli poprečno neto mesečni OD na zaposlenega v višini 876,11 ND. Na osnovi poslovnih rezultatov v obdobju januar — september 1968 pa smo dosegli 874,- ND poprečno mesečno na zaposlenega. Ker računamo v zadnjem trimesečju boljše poslovne rezultate ob povečanem naporu delovnih enot za izpolnitev . gospodarskega načrta predvidevamo, da borno planirano poprečje OD dosegli in morda malenkost no prekoračili. V primerjavi s planom za OD za 1. 1968 smo v devetih mesecih izplačali % letnega fonda OD. Do. čim so neto OD na osebo nižji od planiranih, pa smo. plan presegli v nekaterih vr. sitah osebnih dohodkov in si. cer: pri bolezninah do 30 dni, pogodbenem in honorarnem delu, pri stimulaciji za kvalitetno normo, stimulaciji za znižanje zalog in pri nadurnem delu. PREGLED ZAPOSLENIH PO RAZPONIH OD — 9 MES. 1968 (OD 184 - 208 OPRAVLJENIH UR MESEČNO) Razponi OD v neto N din število delavcev 1967 9 m. 1968 Indeks 9/1968/1967 do 560 192 73 38.0 501— 600 549 273 49.7 601— 700 822 935 113.7 701— 800 659 788 119.6 801—1090 866 839 96 9 1001—1200 434 441 101.6 1201—1400 1401—1600 325 362 111.4 1601—1800 1801—2000 nad 2090 13 27 207.7 Iz prikazane ta-bele je razvidno, da se je število oseb z zaslužki pod 500,-ND neto mesečno proti 1. 1967 znižalo za 62%. Na to znižanje so vplivali ukrepi samoupravnih organov, ki omogočajo, da delavci pri normalnem učinku dosežejo več kot 500,- ND mesečno. Kljub temu pa je bilo še vedno 73 oseb, ki so prejemale manj. Iz analiz je razvidno, da najnižje prejem, ke dobivajo mladi delavci na priučevanju. Med terni je tudi nekaj oseb, ki kažejo slab odnos do dela, imamo pa tudi nekaj delavcev z osebnimi motnjama, ti jim otežavajo Ši- fra Delovna enota doseči boljši zaslužek. Vsi ti primeri se mesečno analizirajo in v okviru danih možnosti tudi urejajo. V vseh ostalih kategorijah pa beležimo porast, kar je posledica povečanja obračunskih osnov v 1. 1968, boljše dosežene individualne stimulacije in izpolnjevanje proizvodnih nalog. POPREČNI OD PO POSAMEZNIH DELOVNIH, ENOTAH Osebni dohodka delovnih enot so se v poprečju, vzeto neto mesečno, gibali takole: Poprečni OD na 1 zaposl. Indeks v N din 9/1968 Skromne slovesnosti ob peti obletnici dela tehnološke komisije ZZA so se v klubu poslancev udeležili tudi nekateri direktorji naših tovarn oz. njih namestniki. Slavnostni nagovor je Imel predsednik tehnološke komisije inž. Lavrenčič (na sliki tretji od leve proti desni) DE 9/1967 9/1968 /1967 10 Produkcija delov 723,91 75935 104.9 21 Rotac. stroji 706,23 777.10 110.0 23 Števci 67437 703.44 1043 24 Kinoakustika 802.90 900.66 1123 25 ATN 707.81 770.89 108.9 29 Mehanizmi 614.36 755.01 122.9 31 Stikala 773.85 793.01 1023 40 Orodjarna 942.43 986.90 104.7 41 Merilne naprave 89330 1,012.00 1133 42 Vzdrževanje 82730 880.13 106.4 51 Tehnične službe 922.62 98933 1073 52 Služba kvalitete 851.92 92834 109.0 81 Plan, nabava, prevoz 784.79 83839 1063 82 Kadrovska služba 853.41 946.56 110.7 83 Organlzac. služba 816.44 863.14 105.7 84 Finančna služba 858.72 913.43 106.4 90 Skupni stroški 777.68 712.88 91.7 TOVARNA 75539 806.12 106.7 (Dalje na 5. strani) Poslovanje v tovarni TEM • Težave pri dobavi materiala @ Zakasnitve v razvoju # Uvedba sistema, ki zagotavlja terminsko izpolnjevanje planov v proizvodnji in nabavi ® V oktobru mesecu so samoupravni organi »Tovarne elektronskih naprav« v Stegnah obravnavali dve važni temi: poslovno poročilo oz. ^mesečni periodični obračun in pa oceno izvršitve glavnih postavic gospodarskega piana za leto 1968. Poslovanje v prvih 9 mesecih, primerjamo z gospodarskim planom, kaže take številčne odnose: v 000 ND Plan 9-mes. Doseženo Indeks lyôo 9-mes. Proizvodnja 23.601 14.625 62 Plačana realizacija 21.412 20.849 97 Akumulacija 3.652 2.404 66 število zaposlenih 392 391 100 Poprečju OD 995,06 975,15 98 Zaloge skupne 21.280 23.227 109 Istočasno smo — talca je ocenili oziroma rareeâedali bila tudi zahteva DS ZP predvidene rezultate za cetot. no leto 1968, kjer je ocena »ISKRA« z dne 18. 9. 1968 — naslednja: v 000 ND Plan Ocena y izvršitve Odstotek izvršitve Proizvodnja 32.588 26.771 82% Plačana realizacija 34.585 29.432 85% Dohodek 12.644 10.459 83% Mera OD 6.754 • 6.573 97% Skladi (Bto) 5.201 3.885 75% Število zaposlenih 393 393 100% Proizv. na zaposl. 82 68 82% Neto OD (mesečno na zaposlenega 995,00 995,00 100% ' Pri oceni rezultata za leto 1968, ki jo navajamo, smo smatrali, da tega ne moremo smatrali kot rebalans letnega gospodarskega plana, temveč da je nujno vse doseže- ■ ne rezultate primerjati s pr. vatnim planom im na tej relaciji kritično oceniti neuspehe in uspehe v gospodarjenju. Sprejetje nekega rebalansa plama v mesecu septembru tekočega leta bi pomenilo le prilagajanje plama dejanskim dosežkom, kar bi nudilo slabo im varljivo, če ne celo škodljivo osnovo za presojo uspešnosti poslovanja. ■ Najbolj je opazen zaostanek za planom pri postavki proizvodnje, kjer smo do kraja meseca septembra dosegli vsega 62% dinamičnega plana, do kraja leta pa bomo ta rezultat popravili na 82 % letnega' plana. Ko smo analizirali vzroke neizpolnitve proizvodnega plana, smo skoraj pipi vseh artiklih hnt enega glavnih vzrokov zaostanka ugotavljali pomanjkanje ali težave v dobavi ! materiala. Pri artiklu VG-8 in VG-4, kjer je največji zaostanek, smo bili zaradi ukinitve proizvodnje enega, ud sestavnih delov v eni od tovarn ZP »ISKRA« prisiljeni ze v teku proizvodnje iskati novega dobavitelja, kar je zahtevalo znaten čas, pa tudi dobavni rok, ki ga je dobavitelj postavil- (in za katere-ga ugotavljamo, da se ga ni držal) je onemogočal finali-zacijo teh aparatur. Pričaku-' Jemo, da bo finalizacija — vendar le delna'— možna sele v decembru 1968. Kot konkretne ukrepe, ki naj v bodoče odpravijo nabavno problematiko omenjamo sprejetje pravilnika o stimulativnem nagrajevanju nabavnega oddelka, kjer je kot osnova za nagrajevanje postavljen mesečni plan nabave; k uspešnejšemu izpolnjevanju nabavnega plana bo prispevala tudi uvedba »Georga« sistema kot sistema, ki predvsem zagotavlja terminsko izpolnjevanje planov tako v proizvodnji kot v nabavi. Skrb za reševanje nabavne problematike se kaže tudi v sklepih UO tovarne, ki je ob pregledu že omenjenega poročila nadzorne službe ZP — poleg nepravilnosti, za katere je ugotovljeno, da niso v tovarni — zahteval tudi odpravo napak v delu nabavne službe tovarne, zahteval pa je tudi poročilo o problema, tiki materiala za naslednje leto in o ukrepih, ki naj to problematiko odpravijo. Dokaj nižja proizvodnja od planirane se je odrazila tudi na postavki ustvarjenih bruto skladov, ki so znatno nižji od predvidenih, čeprav je plačana realizacija blizu planirani. Razlog za tako gibanje odnosa med celotnim dohodkom in skladi je bil že večkrat omenjen: fiksen značaj - pretežnega dela režijskih stroškov. Za podkrepitev poglejmo strukturo v proizvodnjo vloženih sredstev v tričetrtletju leta 1968: ! v 000 ND Vloženo Plan L % izvršitve Izdel. material 5.376 9.230 59% Izdel. OD 1.255 1.485 84 % Režijski stroški 11.091 11.720 95 % Izpolnitev plana proizv. ' 62% — — Tudi piri. artiklih iz programa JNA so bili vzroki neizpolnitve v problematiki nabave, predvsem iz uvoza; pri tem pa moramo ugotoviti, da je izpad proizvodnje tu še posebno boleč, saj gre po eni strani za artikle, katerih dobava je za kupca važna, po drugi strani pa gre za izdelke, ki so v proizvodnem smislu relativno utečeni, predvsem pa je zagotovljena prodaja in iekaso. •Pri novem artiklu — TG kanali — ugotavljamo, da je razlog neizpolnitve proizvodnega plana, zakasnitve v raz. voju,' kar je tudi vzrok, da so bili uvozni materiali kasno naročeni in na bilo pogojev za delo. Seveda se nismo zadovoljili zgolj z ugotovitvijo dejstva, da nam ponavljajoča se materialna problematika zavira izpolnjevanje dinamičnega plana proizvodnje, temveč srno skušali z analiz» vzrokov sedanjih težav nabrati izkušnje za uspešnejše delo v naslednjih letih. Pri tem smo ugotovili — deloma sami, predvsem pa komisija nadzorne službe ZP »ISKRA« — določene težave pri vsldajevamju dela na relaciji tovarna — Nabavna organizacija, nadalje ugotavljamo, da je naš sistem terminskega planiranja in naročanja neizdelan in kot tak tudi razlog za težave v proizvodnji. Stara in znana težava, ki vpliva na nepravočasne dobave, je slaba preskrbljenost z devizami in še vedno pogoste spremembe potrebnih materialov' pri sicer že utečenih artiklih. Iz primerjave planiranih in dejansko Vloženih stroškov je opazno, da je znesek v proizvodnjo vloženega materiala sorazmerno nižji od planira-; nega vložka — seveda Zaradi nižje proizvodnje, nekaj nižje so tudi izdelavne plače, absolutni znesek režijskih stroškov pa je skoraj enak planiranim stroškom, ki bi morali imeti kritje v znatno višji proizvodnj i. To pojasnjuje upadanje rentabilnosti in zneska ostanka dohodka. Neljuba posledica opisanih odnosov med proizvodnjo in stroški bo. paslabšanje delitvenega razmerja OD: Skladi (dosegli bomo odnos 63:37) in težave pri odplačevanju obveznosti iz ostanka dohodka v letu 1969. Ugotavljamo začasen primanjkljaj razpoložljivih sred. štev za odplačilo obveznosti . v višini ca 1.300.000,00 ND. fciga bomo morali kriti dedoma ž odložitvijo odplačil, predvsem pa na račun rezultata iz leta 1969 oziroma iz obratovalnih sredstev. Neugodno gibanje v proizvodnji še po drugi plati odraža tudi na višini zalog, ki so se sicer v obdobju junij-septamiber znižale na 2 milijona 996 tisoč novih din, so pa še vedno nad sanacijskim planom za ca 1,940.000,00 novih din. Zaloge repromate-. riala sb take, kot smo jih predvidevali na začetku leta; v naslednjih mesecih bodo nedvomno porasle na okoli 7. milijonov novih din. Dokaj uspešna je odprodaja nekurantnega materiala. Zaloge polizdelkov so nad planiranim nivojem predvsem zaradi težav v proizvodnji; vse kaže, da se situacija do konca leta ne bo bistveno menjala, čeprav si po eni strani z ukrepi, obetamo izboljšanje stanja začetimi na področju nabave, po drugi strani pa sma- tramo, da bo imel ugoden vpliv na proizvodnjo, tudi sprejeti pravilnik o stimulativnem nagrajevanju za pravočasno izpolnjevanje; delovnih nalogov. Zaloge gotovih izdelkov sb nižje kot v začetku leta in nižje kot v sanacijskem planu; samokritično pa je treba ugotoviti, da je to v veliki meri posledica nizke proizvodnje. Terjatve od kupcev so v višini poprečne 45-dnevne prodaje in ne predstavljajo zaskrbljujoče postavke. Faktor plačane realizacije konec meseca septembra je bil 0,844 kar pomeni, da je bilo plačane 84 % celotne realizacije. Na tem področju je prodajna služba uspešno kombini-i' rala prodajne in finančne in»; terase tovarne, uspešna je bila tudi celotna masa fakt; I realizacije v obdobju januar» september 1968, nismo pa pou j vsem zadovoljni s prodajo nekaterih artiklov iz civilne.1 ga programa, kjer smo pri! aparaturah VG dosegli le 50 odstotkov prodajnega piana/ pri UKP programu ocenjuje-mo celotno izpolnitev na ca; 65—70% plana. Uspešnejše izpolnjevanje prodajnega plana nasproti iz-: potrjevanju proizvodnega piana je deloma posledica situacijska prodaja pri neka» terih artiklih, deloma višjih’ prodajnih cen od stalnih planskih cen, deloma pa od» prodaja zalog gotovih izdelkov. če iz rezultatov in analih ob periodičnem obračunu in ob ocenil letnega rezultata poizkušamo povzeti, kateri bodo najvažnejši predpogoji za večje uspehe v naslednjih letih, smatramo, da je treba predvsem zagotoviti nemoteno preskrbo z repromateri; . atam tako na domačem trgu kot iz uvoza, nadalje nadomestiti artikle, katerih prodaja je problematična, s trž-1 no zanimivejšimi in sodob-j nejšimi izvedbami; z večjo težnostjo artiklov pa tudi j zagotoviti večji fizični, obseg proizvodnje in' s tem večjo j ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. - ■ : —M. K.— Pet let tehnološke komisije Letos mineva pet let od organizacije tehnološke komisije ZP, ki si je zadala ob imenovanju osnovno nalogo: povezati vse vodilne tehnologe v podjetju in postopno vnesti sodobne metode tehnologije v proizvodnjo. %; Pred kratkim je bdi v K3u_ bu poslancev slovesen zaključek petletnega delovanja tehnološke komisije ZP. Slavnostni nagovor na prisotne je imel predsednik tehnološke komisije ZP jpž. Marjan Lavrenič in povedal med drugim da si je tehnološka komisija ob imenovanju na Simpoziju o sodobni tehnologiji dne 5. februarja 1963. leta zadala osnovni program dela, hkrati pa še nujno potrebno povezavo vseh tehnologov v podjetju. V sorazmerno kratkem obdobju petih let je izpolnila vse naloge razen ene, ki jo je odložila za poznejši čas zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. V tam obdobju so izšolali 147 tehnologov, vendar vložena sredstva niso bila v nobenem sorazmerju z vloženim trudom in delom za razvoj tehnologije v podjetju. ; . V poprečju je imela komi- sija po 6 zasedanj na leto; ukvarjala pa. se je samo s strokovnimi tehnološkimi problemi. Čeprav je' komisija le posvetovalni organ im njeni predlogi niso obvezni, je dala številne koristne nasvete in predloge posameznim našim tovarnam, med drugim tudi uvod modernega WF sistema. . K besedi se je oglasil tudi v; d. direktorja programsko tehničnega sektorja ZP inž. 'Franc Vršnak in povedal, da je komisija brez slehernega hrupa in hvalisanja ter sa* moinciativno opravila veliko delo in ji gre zato iskreur' zahvala. V prid enotne po. stavne' politike podjetja je osebno menil, da bi bilo potrebno tehnološko komisijo v prihodnje legalizirati kot obvezen organ ZP, pri čemer bi imela tudi večjo avtoritativnost v strokovnem smislu. Marjan Krati »Elektromehanika« Kranj Maši raelonallzatorji predlogom ustvaril 7.585,11 N din prihranka, iker je od dveh naročenih krivdnih orodij eno storniral. Kontaktni pri. ključki diveh kod se bodo krivili na enem orodju s tem da se bodo menjavale nastav. ne letve. — Tov. Vinko Žagar iz obrata stikal, je predlagal konstrukcijsko spremembo na podložki kode 38.300.022 ža VK 2/6. S poenostavitvijo njene oblike je prihraniFtovarni letno 5.940,00 N din in je zato sprejel premijo 629,50 N din. — Tov. Anton PRISTOV iz obrata stikal, je predložil konstrukcijsko spremembo pri ohišju stikala EC-2 in je ; s tem skrajšal tehnološki po.-stopak. 'Odpadla je modeak našla' nabojna s tulka, kari predstavlja letni prihranek 1.467.00 K din. Odobrena je' bila premija 155,50 N din.. . — Tov. Matija RANT iz ob rata stikal je predlagal odstranitev delovne ioparadje planiranja gasilne lamele. Z osvojitvijo predloga je bilo prihranjeno letno 9.258,95 N din ter je bilama osnovi-tega odobrena premija 1.046,26 N din. — Tov. Silvo JERALA, orodjar v pomožni ■' orodjarni je. za izboljšavo na. vrtat .nem orodju, kjer'se vrta nosilec sank ža kinoprojektor KA-13, sprejel, enkratno nagrado 150,00 N din. —- Tov. Stane VOJSK, kontrolor . na strojnih stiskalnicah, je predložil tf-i 'ufrieštne' predloge, ki še nanašajo na' prihranek. odpadne pločeviK ne. pri števcu. Sprejel je skupno nagrado 150,00 N din. — Tov. Ivan KAVČIČ iz Od. delka strojnih stiskalnic je predložil za izdelavo orodja, s katerim se bo izrezovalo več obročnih kolutov hkrati. Za osvojen predlog je bila odobrena enkratna nagrada 200.00 N din. šk Gospodarjenje v tovarni »Usmerniki« @ Proizvodni plan ni realiziran ^ Kratki dobavni roki @ Le trije meseci uspešni @ Akcije upravnega odbora @ Ustaljena zaposlitev in porast strokovnih kadrov @ Nesorazmerja pri preseganju norm @ Nižji materialni stroški ^ Več sredstev za razvoj in propagando @ Proizvodni rezultati za prvih devet mesecev letošnjega leta so dokaj nizki in ne zadovoljujejo. Fizični obseg proizvodnje je realiziran le l 91,72%, kar pomeni, da je bilo proizvedeno, za 544.152 dinarjev manj, kakor je bilo planirano. Proizvodnja je.zadovoljita le v marcu, juliju in avgustu, naj slabše je bilo pa januarja, februamja in septembra. Posebno v septembru je bil dokaj velik izpad, saj je plan predvideval za 880.150 dinarjev realizacije, doseženo pa je bilo samo za 631.429 dinarjev ali 71,74%.' Seveda imajo taki ^rezultati tudi svoje globlje vzroke Do. ločena kriza piri prodaji Hansih proizvodov je bila v letošnjem letu premagana, delilo tuida na račun dokaj krajt ših dobavnih rokov. Ti pa zahtevajo dokajšnjo prožnost V vseh, dejavnostih, ki so ozko vezane na proizvodnjo. Največkrat' nastopijo težave pri posameznih materialih ali detlih za naprave, ki se direktno nabavljajo v drugih tovarnah. Dobave pridejo proti koncu;, meseca, ko, proizvodnja ni več: v stanju dokončati 1 izdelka ; Nekaj razlogov lezi pa tftd-i-v. počasnem, obračanju in ustaljeni -navadi, da se v zadnji dekadi meseca napravi oziroma kompleti ra večina • proizvodnje Tudi razvojne službe niso pri tem izjema. Marsikatera dokumentacija resno kasni ali pa je nepopolna in zahteva dodatno obdelavo. Tako stanje v proizvodnji je vzbudilo resne sume; v možnost realizacije proizvodnega plana za letošnje leto. Rilo- je dokaj vročih besedi, upravni 'odbor., jel posvetil: proizvodnji nekaj' svojih sej: in uspeh v oktobru ni izostal —J kumulativno je bil .proizvodni: plan rCadizirhn.; - Zaposlovanje.: v letošnjem lotu ni problematično ib' planiranih 115 zaposlenih v poprečju ne bo prbseženih...Tovarna je sprejelšma delo vso, ki so- se vrnili iz odslužcn.ja kadrovskega roka v JLA',ter vse' štipendiste-in'učence poklicnih -šol, ki: so letos končali -’šolanje/ Ker1 so v tem času štirje delavci dokončali srednje tehniško šoto, tovarna nima več toliko problemov okoli neustrezne zasedbe delavnih mest. Odprt problem, je še pri delovnih me-: (Dalje na 6. strani) Instrumenti Otoče: v oddelku, id dela za inozemsko firmo »Bertram« male precizne instrumente, je sedaj 34 pogodbeno zaposlenih. —Vse delavke so bile pred sprejetjem testirane od psiholga ZP V Elektromehanski so bili v tretjem trimesečju obravnavami in nagrajeni naslednji raciomalizatorji: — Tov. Stane LOMBAR in Janez JAVORNIK iz orodjarne, sta z izboljšavo na orodju za brizganje tulk za števce prihranila na račun manjšega izmeta 17.934,00 N din. Na podlagi ustvarjenega prihranka je bila odobrena pre. mija '1.754,00 N din'. — Tov. Janez PODLOGAR iz tehničnega razvoja telefonije, je z. novim .stikom omogočil zamenjavo polariziranega ¡releja' iz ' uvoža "ž' domačim ploščatim 'relejem. Po možnih izračunih je prihra: njeno letno nad 100.000 N din in je zato dobil enkratno nagrado 2.000,00 N din. —1 Tov.! Alojz DOLŽAN iz GPP oddelka v obratu AT.N, je koristno uporabil mnogo nekurantne kartonske embalaže in .zato sprejel enkratno nagrado 800,00. N din.;../ II— Tov. Ivan GRAŠIČ iz obrata stikal, je : s koristnim Informacije republiškega sveta sindikatov Slovenije O prošnjah in pritožbah Ena od bistvenih funkcij sindikata je tudi njegova zaščitna vloga, ki jo uresničuje s pobudami za urejanje razmerij v zakonih in drugih predpisih, ter se zavzema za to, da organi upravljanja v delovnih organizacijah z vso zavzetostjo in objektivno rešujejo pritožbe in ugovore delavcev; neposredno pred sodiščem ali,drugimi .državnimi ali družbenimi organi katerih pravice so -kršene iitd. Organi sindikata pa imajo še posebno' vlogo na področju zaščite s tem, da pomagajo svoj irri 'članom in da realizirajo pritožbe, opozarjajo sindikalne in samoupravne organizacije na te pojave in predlagajo ukrepe za njihovo odpravo. Z namenom, da bi pomagala, pri izvajanju zgoraj- navedene naloge, je komisija za predloge, prošnje in pritožbe pri predsedstvu RS ZSS sklenila na svoji . 1. seji, da bo spremljala problematiko v zvezi s pritožbami. Zato je pismeno, zaprosila 24. maja 1968 vse republiške odbore sindikatov in občinske sindikalne svete, da ji redno trimesečno pošiljajo poročila o prošnjah in protožbah, s katerimi člani : sindikata-pri njih oziroma njihovih pravnih posvetovalnicah iščejo pomoč. Od skupno, 54 občinskih sindikalnih svetov-ja poslala poročila za I. trimesečje 1968 le slaba polovica ,(42,5%) oziroma . 23, piranskih, sindikalnih svetov, od 6 republiških odborov sindikata pa nobeden. Po poslanih poročilih so obravnavali ObŠS 597 prošenj in pritožb v času od 1 1. do 31. 3. 1968 in sicer predvsem zaradi delovnih razmerij, stanovanj, socialnega zavarovanja in denarne pomoči. Občinski sindikalnj, svet oziroma pravne, posvetovalnice navajajo v poročilih naslednje ugotoyiitve: Pri zadevah iz delovnih razmerij je šlo za. sestavljanje ugovorov zoper ; prvostopne odločbe delovnih organizacij, za sestavljanje tožb zoper odločbe o prenehanju delovnega razmerja oziroma izključitev iz delovne skupnosti., Pri prenehanju delovnega razmerja zaradi odprave delovnega mesta ali trajnejšega zmanjšanja obsega dela, delavci težko dokazujejo neumestnost, takih ukrepov, ker ne- morejo. pulti do -potrebni hpedatkov, medtem fco delovne. organizacije pred sodišči že . utemeljijo upravičenost .sprejetih. sklepov, . Dogaja se nadalje, da delovne, organizacije ukinjajo. delovna mesta brez predhodne. spremembe' splošnega akta. Pri izključitvah iz delovne skupnosti delavci običajno uspejo le iz formalnih razlogov,, če je bil .namreč postopek prod organi /delovne organizacij e nezakonit (npr.. opustitev zaslišanj, dokazovanja, napačne, formulacije ipd.) Po veljavnih predpisih je delitev osebnega dohodka , v izključni. pristojnosti, organov upravljanja v delovni organi-, zaciji oziroma, kolektiva,, ki urejajo ta vprašanja š, pravilnikom. Ko je pravilnik sprejet, ni nobenega rednega' pravnega sredstva proti nje-, mu, razen, morda presoja nje-, gove j zakonitosti . oziroma ustavnosti, ker kljub pasku. som ,-delaVcev • s posebnimi vlogami za spremembe. teb pravilnikov mi. uspeha, bo; verjetno potrebno, ’ da bi sindikalne podružnice v okviru delovne organizacije morale aktivneje sodelovati ob Sprejemanju takih pravjinikov. |h bi morale analizirati, pritožbe delavcev na določila pravilnika ter predlagajta bstrožn? Spremembe. ...' ../, Zadeve s stanovanjskega področja so v manjšini (2,1 .%). Največkrat gre za posredovanje ‘pri prošnjah- za P» soj tla za stanovanjsko izgradnjo, sicer pa so tp - spori zaradi medsebojnega 1 nagajanja stanovalca ' proti lastniku in obratno. Tudi na področju socialnega zavarovanja, je . sorazmerno malo zadev (2.9%). Priha-ja v glavn-em do takih primerov, ko stranke uveljavljajo morebitne dodatne osebne do-, hodite, ki še nišo. bili všte- Poročilo o gibanju dohodkov v prvih devetih mesecih 19118 (Nadaljevanje z 2. strani) Poprečni osebni dohodikd po delovnih enotah izvirajo iz rednega dela, dodatkov in na. domestdl ter faktorjev, stimulacije. Ne vsebujejo pa ostalih oblik OD (regresi, prisotnost na delu, dežurstvo, prispevki za malico in drugo), ki po zakonih določil breme-ne sklad OD. Prikazani OD so po višini odvisni od kvalifikacijske strukture posamezne delovne enote, individualnega učinka in učinka delovne enote. Največje povečanje prikazuje obrat »Mehanizmi« v glavnem zaradi visokega prekoračevanja planskih nalog, kar pogojuj evisoke faktorje stimulacije in seveda tudi višje iz-: plačane otobnc dohodke. Poprečni osebni dohodki v ostalih obratih se gibljejo v odvisnosti od doseganja norm, nadur, raznih korekcij, doseganja individualnih sti-mulacij (kvalitetna norma, znižanje zalog) in v končni fazi' predvsem od rezultatov poslovanja posamezne delovne enote. Prš službah izkazuje večje povečanje .Kadrovska- služba zaradi povečanja nadurnega dela v oddelku za . Varnost (vratarji, čuvaji, ga-jsilci) in pa služba kvalitete zaradi ugodnih rezultatov pri kvalitetni normi v - oddelku vhodne kontrole. DELO V PODALJŠANEM DELOVNEM ČASU (NADUHE) Medtem,. ko se je nadurno delo v I oplletja 1968. gibalo V okviru postavljenega plana nadur, je v tretjem trimese. čju-narastlo tako, da smo od 10.000 poprečno opravljenih nadur mesečno, prišli v mesecu septembru že na 14.000. Tako je bil plan nadur za 1. 1968 v 9 mesecih dosežen že s 84.6%. Kar predvidevamo v zadnjem trimesečju še na-daljhi porast nadur, bomo letni plan po vsej verjetnosti močno prekoračili. Tovarna je v 9 mesecih opravila skupno 93.322 nadur, dpčim znaša 9 mesečni plan 82.725 nadur. Na prekoračitev plaha so vplivale predvsem odobritve nadurnega dela preko ' postavljenih. limitov. Nad limitom je bilo največ nadur odobrenih v ATN in »Merilnih napravah«, manj pa v Ostalih enotah. Statistični .prikaz kaže, da so letni plan nadur prekoračile, delovne enote: Rotacijski stroji za 125%, števci za-57%, ATN za 21%, Mehanizmi za 25% in Merilne naprave za 105%. Na ta porast nadurne-nega dela navedenih enot vplivajo, v glavnem motnje pri dobavi materiala, kar vse narekuje pospešen tempo dela v zadnji dekadi meseča. ' Ostale enote se gibljejo v Okviru postavljenih planov. Od služb je svbj plan prekora- . čila . le Kadrovska služba • predvsem zaradi povečanja nadurnega dela v Oddelku za varnost (vratarji, čuvaji, gasilci). Porast nadur izhaja zaradi , uvedbe .več prostih sobot in zmanjšanja števila zaposlenih. Z. N. »Elektromehanika« Kranj: Predlogi in pripombe Javna obravnava predloga amandmajev k statutu ZP ter : predloga sprememb iri doipol- -nitev členoV statuta ZP je vzbudila med člani' delovne skupnosti Iskra ' dokajšnje zanimanje. Obsežno strokovno pripravljeno gradivo daje videz nje. gove solidne priprave. Žal.pa obravnava ni zajela širšega kroga ljudi, predvsem ne tistih iz proizvodnih enot, ker je gradivo dano. v razpravo na dokajšnji strokovni' višini in je zato za širok krog Iju- Pred kratkim si je prislužil zaslužen počitek tudi Stane Somrak, strugar v centralnih delavnicah ZZA v Ljubljani in eden najstarejših sodelavcev ISKRE, saj je bil zaposlen pri rias nepretrgoma od ustanovitve IEV v Ljubljani. V centralnih delavnicah so se od dolgoletnega sodelavca lepo poslovili in mu podarili nekaj praktičnih daril, predsednik sindikalne podružnice Dušan Sluga pa je izrekel Stanetu Somraku priznanje in zahvalo za dolgoletno delo. škoda, da se tudi uprava ZZA ni spomnila svojega zvestega sodelavca, vsaj s toplimi besedami, če že ne drugače - v pokojninsko osnovo in-pcdc-bno. . Največ, pa je vlog in prošenj , za ■' -denarno pomoč (45,9%). Gre predvsem za denarno pomoč d.elavcem-čia-n. stavi j an ju konkretnih organizacijskih oblik. Eventualna spremembe organizacije tržnih funkcij, ki bodo nastala na osnem izkušenj pri dosedanjem delu, pa bodo lahki upoštevane pri spremembah statuta na osnovi spremenjene ustave in dragih zakonitih’ predpisov in jih je zato v sedanjem času nemogoče predvideti in upoštevati. — lin S Zasedanje tehniškega odfoora Ul (varnost izdelkov široke potrošnje) mednarodne elektrotehniške komisije Franc Hutter, predsednik sindikata ZP ISKRA Ocene o prisilnih upravah vsiljujejo določena vprašanja S tem prispevkom se vključuje sindikat ZP v polemik« razprav o imenovanju začasnih (prisilnih) uprav na osno« vi vprašanj in odgovora v 42. številki glasila »Iskra«. Zasedanja tehniškega odbora za varnost izdelkov široke potrošnje se je udeležilo 68 delegatov iz 21 držav. Zasedanju sta prisostvovala tudi predstavnika Mednarodne zveze potrošniških združenj (IOCU). Predsedoval je dr. Robert IVilliams (Vel. Britanija). Na programu zasedanja so bili trije dokumenti: a) Splošne zahteve za varnost izdelkov široke potrošnje (2. predlog), b) Električni sesalniki in c) Električni likalniki. Po prvotnem predlogu dnevnega reda sekretariata je bila predvidena tudi obravnava predlogov za pralne 'stroje, grelne odeje, štedilnike in pomivalne posode, ki bi jih obravnavali na ločenem zasedanju vzporedno z obravnavo splošnih zahtev za varnost, vendar ta predlog ni bil sprejet. Za razpravo predloženi predlog zahtev za varnost izdelkov široke potrošnje je bil izdelan na temelju specifikacij 'št. 10, 11 in 20 CEE, ki obravnavajo gospodinjske aparate na motorni pogon, grelne naprave in električna, orodja, dopolnili pa so ga z zahtevami ameriške organi/ zacije UL (Undenvritters’ Laboratories Inc.). Predloženi osnovni predlog je bil zelo obsežen in je obsegal 93 stra_ ni, kot dopolnilo pa so bili predloženi še predlog za ovrednotenje dostopnosti delov pod napetostjo, predlog delovne skupine za zračne in površinske razdalje, dielek-■trične preskuse in - preskuse na vlago ter predlog delovne skupine za toplotne vidike. Iz poročil obeh delovnih skupin sta se jasno odražali dve tehniki tovrstnih aparatov: evropska v okviru CEE, kjer varnostni predpisi temelje na dozam mi napetosti 220 V, in ameriška (USA tip Kanada), kjer temelje varnostni predpisi na dozemni napetosti 120 V. Kot posledica tega so v Evropi strožje zahteve za zračne in površinske razdalje kakor tudi za dielektričnd in izolacijski preskus. Sporno je bilo tudi vprašanje, ali je treba kolebanje omrežne napetosti upoštevati pri preskusih ali ne. CEE namreč zahteva preskus pri ± 10% nazivne napetosti, UL pa samo pri nazivni napetosti. Delegati so bili enotnega mnenja; da je treba najti kompromis, da bi v dokončni publikaciji ne imeli dveh ko. Ion oziroma 2. variant. Nekateri delegati so poudarjali, da je zaradi vedno večje mednarodne menjave treba upoštevati tudi dejstvo, da se v Evropi. vgrajuje vedno več ameriških sestavnih de lov ipd. Če bodo ostale v publikaciji različne zahteve, bo treba vedno upoštevati najstrožjo varianto, da ho mogoč izvoz istega dzdofe- v vse države. Omenjen" j* bila di opazka, da j* problem v tem, da so vse omenjene zahteve v bistvu dogovorjene vrednosti brez prave znanstvene osnove. Zato bo moral TO 61 v bodoče temu vprašanju posvetiti posebno pozornost. Po tej uvodni načelni razpravi smo prišli na podrobno obravnavo predloženega pred-loga. Sprejete so bile nove definicije priključnih vrvic z gledišča njih priključkov na aparat. — Za definicije glede termostatov je bilo sklenjeno, da se sprejmejo te, ki jih bo sprejel TO 228 CEE na zasedanju v Oslu oktobra t. 1. — Dodajo se definicije za grelni aparat in maso. Poljski predlog za povečanje vzroca na 2 preskušanca je bil zavrnjen. Pač pa je bilo glede vzorcev sprejeto pojasnilo: če vzorec pri preskusu odpove, lahko proizvajalec pošlje nov vzorec (kar se upošteva kot nov preskus), lahko se pa tudi odpove odobritvi. Načelno bi pa vzorec moral ustrezati (opazka delegata ZDA: Ali je sploh mogoče, da vzorec ne ustreza?) (Nadaljevanje’ s 4. strani) stih, ki zahtevajo strojno izobrazbo. Poprečni neto osebni dohodki v letošnjih devetih mesecih so bili 827,95 dinarjev na zaposlenega. Najnižji OD So' bili v februarju in sicer 742,49 dinarjev, najvišji pa v maju — 908,62 dinarjev. Sistem delitve osebnih dohodkov se je dokaj deformiral zaradi nesorazmernih preseganj norm in predstavlja eno osnovnih slabosti tovarne. Prav sedaj so v pripravi poskusi, da se stanje uredi in osebni dohodki v večji meri postanejo odraz osebnih prizadevanj pri delu. Celotni stroški v preteklem obdobju niso doseženi oziroma so nižji za 0,3%. Večji (Nadaljevanje s 1. strani) za merilno tehnik» INTER-KAMA v Dusseidarfu s programom merilne tehnike od 9. do 15. oktobra. Udeležba ZP ISKRA z merilno tehniko. — specializirana razstava ELECTONIC ’68 za elektronske sestavne dele in pripadajoči instrumantarij od 7. do 13. novembra s celotnim sortimentbm sestavnih delov. Mimo teh sejmov in razstav je ZP ISKRA sodelovala prek posrednikov tudi na sejmih v Bogoti, Izmiru, Damasku in Poznanju. Seveda za zdaj se ni mogo- Glede delitve snovi na splošni, I .del in posebne specifikacije za posamezne vrste izdelkov (II. del) je bilo sklenjeno, da mora biti splošni del tako popoln, da je mogoče izvesti zadovoljiv preskus tudi na izdelkih, za katere še II. del ne obstaja. Pri splošnih zahtevah o preskusih je bilo sprejeto dopolnilo glede izdelkov razredov O, OI in I, ki vsebujejo dele razreda II. in III. Tedaj se morajo ti deli preskušati v skladu s svojim razredom. . Kanadski predlog za razširitev maksimalne nazive napetosti od 400 V na 600 V ni bil sprejet. Pač pa se vnese v besedilo stavek, da je to vprašanje v razpravi. V poglavju o zaščiti pred električnim udarom je bilo za dele naprav razreda III. sklenjeno, da je treba take dele smatrati za dele pod na. petostjo. Vendar smejo biti pri mali napetosti do 24 V dostopni in v stiku s prevodnimi tekočinami (ena stran zvezana z maso), če se dobiva mala napetost iz zaščit-(Dalje na 8. strani) so stroški propagande in razvojnih dejavnosti, niso pa doseženi planirani materialni stroški. Tudi stari žiro račun enotnega podjetja še. vedno terja svoje. Prav tako je nižja tudi vrednost norma ure. Nizek proizvodni rezultat v septembru je povzročil precejšnje povečanje zalog na razredu 3, pri ostalih razredih pa so • le malenkostne spremembe z ozirom na pretekle mesece. Koeficient obračanja v poprečju za devet mesecev ne zadovoljujejo, so nižji od predvidenega normativa in težko, da bi ga do konca leta dosegli. Vr če trditi o poslovnem uspehu ali neuspehu na posameznih sejemskih prireditvah, ker so razstave in sejmi le dej izvozne propagandne dejavnosti in še ta del vezan na dolgoročno in sistematično izvozno politiko podjetja. Sodeč po zanimanju obiskovalcev teh prireditev in poslovnih stikih s kupci pa so na splošno sejemski nastopi v tujini uspeh, zato jih bo podjetje v prihodnje še bolj razširilo in povezalo še z drugimi propagandno reklamnimi akcijami, Marjan Kralj Družbenopolitični delavci so v nenehnih razpravah okoli začasnih uprav, ki so bile imenovane v posameznih organizacijah ZP Iskra. Odgovor glavnega urednika glasila Iskra le delno opravičuje v pravem smislu zakona imenovanje prisilnih — začasnih uprav. Organizacija pride v stanje nelikvidnosti zaradi različnih vplivov in vzrokov. Osnovna naloga pri ugotavljanju gospodarskega stanja organizacije je natančna preveritev osnovnih vzokov za imenovanje začasne uprave. Mnenja smo, da vzroki v večini primerov izvirajo zaradi slabega dela strokovnih služb (slabe zasedbe strokovnega kadra) v sami organizaciji in tudi izven nje. Zato odgovornosti slabega stanja ne moremo naprtiti samoupravnim organom, kot se to avtomatično dogaja v primeru imenovanja začasnih uprav. S tem posegom izrekamo nezaupnico direktorju organizacije, ki se ob vsakem primeru zamenja in samoupravnim organom, ki so prav tako razrešeni Pravega vzroka za razpustitev samoupravnih organov pri tem ne ugotavljamo, temveč se zadovoljimo s tem, da bo prisilni upravitelj imel z razrešitvijo samoupravnih organov krajšo pot odločanja za sanacijo organizacije. Razrešitev samoupravnih organov utemeljujemo s kratko dobo delovanja začasne uprave (eno leto), ker je rok za reševanje težkih gospodarskih problemov organizacije zelo kratek, morajo 'biti ukrepi učinkoviti im hitri. Takšen je odgovor zagovornikov radikalnih ukrepov. Samoupravljanje v organizaciji je začasno suspendirano, kar pomeni, da njihovo delo miruje za.določeno dobo. Ali je upravičena nezaupnica samoupravnim organom ob imenovanju začasnih uprav, če ugotovimo, da je izvor nelikvidnosti gospodarske organizacije v slabi kadrovski za-sedibi, v posameznih primerih v zunanjih .vzrokih ipd . . .? Dogaja se tudi, da pride organizacija v težak gospodarski položaj tudi zaradi politične situacije v svetu. DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333. S temi odstavki mislimo na kazati, da obstajajo različni vzroki za nelikvidnost neke gospodarske organizacije. Naši zakonski predpisi dovoljujejo imenovanje začasne uprave ob suhoparni utemeljitvi temeljnega zakona o podjetjih. Pri ugotavljanju možnosti saniranja gospodarske organizacije bi se morali vsakokrat posvetovati s celotnim kolektivom, kar pa se vedno ne dogaja. Samoupravne organe izvoli kolektiv in jih samo kolektiv lahko raz-rešL Kolektiv bi moral odločati v katerih primerih pride do rešitve z zamenjavo ali razrešitvijo direktorja organizacije in njegovih vodilnih Vprašanja in odgovori uslužbencev in Iv primeru,: kdaj se odpokličejo (?) samoupravni organi in iz katerih vzrokov se odpokličejo in razpišejo nove volitve v samoupravne organe. V obeh primerih samoupravni sistem, samo pridobiva na svojem pomenu in s tem ne posegamo v njegove pravice. če kolektiv ugotovi, da s tema ukrepoma ni' rešitve za gospodarsko organizacijo, potrdi začasno upravo, ki jo predlagajo višji organi. Mislimo, da bi s takim načinom obravnavanja zaščitili samoupravne pravice kolektiva, kadar vodstvo in samou. pravni organi ne store, kar jim je kolektiv poveril. Občutek negiranja samoupravljanja ' se popolnoma spremeni, če kolektiv obravnava in rešuje svoje težko gospodarsko stanje, ker ima edino on pravico odločati o se-' bi in o svojem obstoju. V takšni situaciji sčlafike? pdstopek začenja v sami gospodarski organizaciji prek ¡političnih organizacij ali izven nje — prek višjih organov ZP (ob čine). Želimo, da se v to razpravo vključi čim širši krog delavcev ZP, ker je to aktualno in neizdelano vprašanje v našem samoupravnem sistem«!. b«®®©«®©®®®®®©®®®©®®®®©©®»#®®©®®®®©®®©©©® Gospodarjenje v tovarni »Usmerniki« Iskra na vseh pomenili nejših sejmih v tujini Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ...............................mm.. MCTQMEHANÍKA SKLEPI 13. SEJE UO (7. 11. 1968) • Upravni odibor je skupaj s strokovnim kolegijem tovarne in komisijo za organizacijska vprašanja obrav. naval I. in II. variante predloga amandmajev k statutu ZP ter predloga spremembe členov 108 in 116 in dopolnitev statuta ZP z novim členom 83a in v tej zvezd zadolžil komisijo za organizacijska vprašanja, da formulira predloge za spremembo. © UO je sprejeti na znanje poročilo o doseženem planu proizvodnje tovarne v oktob. ru, iz katerega je razvidno, da je bil dosežen z 98,6 % v vrednosti 21,812.753 N din. © UO je potrdil faiktor stimulacije za obračun osebnih dohodkov v oktobru in odločil, da panogi kinoakustika Sin. rotacijski stroji, ki nista izpolnili planskih obveznosti, črpata do faktorja stimulacije 1,000 svoj rezervni sklad. Prav tako ni izpolnil plana obrat merilnih naprav itn se mu faktor. stimulacije obrar ama z 0,990, koñkibr znašajo doseženi OD skupaj z rezervnim skladom, ki ga obrat še ima. .Nadalje je upravni odbor tildi odločil, da se obratu' ÁTN obračuna faktor 1,00, ker po pravilih tovarne mora višek vriniti v svoj rezervni sklad. © Upravni odbor je obrav. naval poročilo o poslovanju tovarne v devetih mesecih letošnjega leta in ga predlaga delavskemu svetu tovarne v potrditev. © UO je sprejel na znanje poročilo o finančnem stanju tovarne na dan 6. 11. 1968. © UO je imenoval centralno inventurno komisijo za popis premoženjskih vredno, sti na dan 31. 12. 1968, v sestavi: 1. Predsednik — Ludvik Kuhar, dipl. oec., asistent pomočnika direktorja, 2. Podpredsednik in predsednik komisije za po-pis ne-dokončane proizvodnje — Ivo Jerončič, -dipl. inž., vodja programskega oddelka, 3 član in predsednik komisije za popis osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe — Franc Bašar, dipl. oec., ekonomist v finančni službi, 4. član in predsednik komisije za popis terjatev in obveznosti — Franc Logar, dipl. far., pravnik, 5. član in predsednik komisije za popis skladiščnih zalog, materiala na poti, v Predelavi in manipulaciji — Rado Kokalj, ekonomist v fi. Bančni službi, 6. član in predsednik komisije za popis drobnega inventarja v uporabi — Vinko Zupan, inž., oorg. vodja ob- delovalnice v produkciji, 7. član in predsednik komisije za popis gotovine, vrednostnih papirjev in podobno — Zore Novak, vodja odd. za osebne dohodke, 8. Član in podpredsednik komisije za popis nedokončane proizvodnje — Franc Kejžar, inž., org. vodja kalkulacije obrata produkcije. Komisija za popis gotovih izdelkov bo po potrebi imenovana kasneje. © Ker gre sedanji upravnik Samskega doma Iskra v pokoj, je upravni odbor odobril razglas za prosto delovno mesto, z naslednjimi pogoji: poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi posebne pogoje, in to: — da ima srednjo ali nepopolno srednjo strokovno izobrazbo, — da ima daljšo prakso v sličnem delu; — da ni kaznovan in ni v kazenskem postopku. Rok za nastop dela je 1. I. 1969. © Upravni odbor je ugodil prošnji Šolskega centra ZP Iskra Kranj in odobrava brezplačni prenos kalilne peči in 9 garderobnih omar. © Upravni odbor je obravnaval prošnje trinajstih delavcev naše tovarne za zaposlitev njihovih otrok, ki niso dokončali osemletke. Upravni odbor prošnjam ni ugodil, ker imajo kandidati manj kot 6 razredov osemletke — pogoj za sprejem v delovno razmerje pa je dokončana osemletka. SKLEPI 15. SEJE UO (12. 11. 1968.) @ Upravni odbor je spre-je predlagano poročilo o poslovanju za obdobje od 1. 1. do 30. 9. 1968 in ga š pripombami daje v razpravo in sklepanje delavskemu svetu. © UO je sprejel sklep, da naj se vsak mesec od 25. do 30. v mesecu predloži upravnemu odboru splošno interno poročilo o rezultatih poslovanja za pretekli mesec. Ob tej -priliki se bo obravnavalo tudi tekočo problematiko do seje upravnega odbora, ko se bo obravnavalo zadevno poročilo. © Do 10. 12. 1968 naj se upravnemu odboru predloži poročilo o celotni problematiki komercialnega sektorja, s konkretnimi predlogi za rešitev problematike tega sektorja. © Upravni odbor je obrav. naval Investicijski elaborat za kreditni zahtevek z namenom, da se odpravi ozka grla v proizvodnji in poveča proizvodnjo ter daje v obravnavo in potrditev delavskemu svetu izvleček iz tega elaborata. SKLEPI 7. SEJE DS (5. 11. 1968) © DS potrjuje Poslovno poročilo I. — IX. z zaključki • in vse sklepe v zvezi z njim, ki jih je sprejel UO na svoji 10. seji in so napisani v zapisniku te seje. @ DS razporeja v sklad skupne porabe 10 milijonov starih din, z namenom, da jih bomo vezali in deponirali pri banki v korist odobrenih stanovanjskih kreditov. © Tov. Jožetu Klemenčiču je DS za nadomeščanje odobril nagrado 50.000 S dih. © DS je sprejel priporočilo ,UO. in odobril za izgradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani dotacijo v predlaganem znesku 500.000 S din. © DS je sprejel predlog za izdelavo 4 miz za navijaine stroje v skupni vrednosti tisoč 600 novih din in predlog za. nabavo risalne mize za konstrukcijski oddelek v vrednosti 140.000 starih dan. ® DS je sprejel predlog sprememb statuta tovarne. © DS je predlog za prodajo in odpis osnovnih sredstev v skupni vrednosti 8.900 novih din v celoti sprejel. 0 Skupini delavcev iz Dobrepolja, ki so začasno zaposleni v ELMI po sklepu DS pripada dodatek osebnemu dohodku 15.000 starih din bruto mesečno od prvega-dee zaposlitve v ELMI do zadnjega. @ Za neprekinjeno 10-Iet-no delo v tovarni je DS podelil 12 sodelavcem posebno nagrado v oblaki ročne ure (v vrednosti ca. 400 novih din) in denarne nagradg v višini enomesečnega osnovnega do-bodk.a © DS sprejema predlog komisije za kontinuirano inventuro, da se knjiži višek; 12.837,76 novih din in manjko-4.069,86 novih din v dobro oz. v breme tovarne. Na predlog predsednika komisije je DS glasoval tudi o nagraditvi tov. Lebana za uspešno delo. Priznal mu je 50.000 starih din nagrade. © DS je z večino glasov izglasoval predlog sprememb pravilnika o, delitvi OD, tov. Strahu pa priporoča, da svoje ideje za boljšo delitev OD posreduje komisiji, M jih bo po proučitvi lahko vključila v sistem nagrajevanja za prihodnje leto. 10. SEJA UO (4. 11. 1968) © Po obravnavi poslovnega poročila od januarja do oktobra je UO sprejel naslednje sklepe: — če bo potrebno spremeniti za leto 1969 delilno razmerje dohodka, je to odločitev predhodno s točnimi podatki obrazložiti v kolektivu. Zadolžen finančni sektor; — pri obračunu in delitvi ostanka osebnega dohodka za OD po poslovnem poročilu I.—IX. naj bodo upoštevani tudi delavci, ki so nekaj mesecev delali v Elmi; — preostali — neizplačani dohodek za OD naj finančni sektor izplača v dveh obrokih, 20 milijonov S din pa bo izplačanih ob koncu leta 1968; — UO se strinja s poslovnim poročilom in v njem navedenimi zaključki ter predlaga DS ,da potrdi poročilo in zgoraj napisane sklepe. © Predlog finančnega sektorja za razporeditev sredstev je UO sprejel in predlaga DS ,da razporedi v sklad skupne porabe 10 milijonov S din za depozit stanovanjskih kreditov. ® UO je obdelal predlog stanovanjske komisije za razvrstitev samskih prosilcev za sobe v upravni zgradbi. Upošteval je ugotovitev komisije in določil naslednji prioritetni red: prvo prosto sobo v i. nadstropju upravne zgradbe dobi tov. Darinka Dolinšek, njeno dosedanjo sobo naj zasede tov. Frančiška Gajšek, naslednjo prosto sobo pa UO dodeluje tov. Marti Fili-pičič. Prošnjo tov. Fana Starin UO ni upošteval, ker ji je bil dodeljen stanovanjski kredit. © V komisijo za popis osnovnih sredstev je UO dodatno imenoval še; — Marinko Breskvar in — Adolfa Kovačiča. ® V želji, da bi lov. Povirk Mariji vsaj nekoliko olajšali njej težki položaj je UO sklenil dovoliti tov. Povirkov! da ostane polovico časa šliriurnega delavnika doma in neguje svojega otroka nato pa dela polni delovni čas. © Prošnjo tov. Miklič Rozalije, ki je zaprosila štipendijo za sina, vajenca naše tovarne je UO začasno odložil in zadolžil Splošni sektor,-da preveri finančno stanje vseh naših vajencev in nato da UO v razpravo predlog za dodelitev štipendij. @ Z ozirom na dejstvo, da delovno mesto prosilca zahteva srednjo strokovno izobrazbo je pa odobril kritje vseh stroškov šolanja v III. in IV. letniku Ekonomske srednje šole. © Čeprav delovno mesto tov. Jenko Marije ne zahteva izobraževanja v ekonomski smeri, je UO ugodno rešil njeno prošnjo in odobril (Dalje na 8. strani) Daško Skumavec bo postal elektromehanik. Zdaj je v drugem letniku Iskrine poklicne šole v Kranju. Slika ga kaže pri sestavi vrtljivega transformatorja pod nadzorstvom učitelja praktičnega pouka Jožeta Povšeta Iz sklepov samoupravnih organov (Nadaljevanje s 7. strani) kritje stroškov za IV. letnik ter dopust z nadomestilom kot določa pravilnik ker mora tovarna podpirati želje članov kolektiva po izobrazbi. ' Tov. Jenkova obiskuje Srednjo ekonomsko šolo. SKLEPI 18. redne seje UO (29. 10. 1968) @ Upravni odbor se strinja z delom občasne komisije. Podatki, ki so v tem poročili zbrani kažejo na določene hibe v poslovanju znotraj združenega podjetja kot tudi -v poslovanju same tovarne Avtomatike. V zvezi z omenjenim poročilom je kolegij tovarne upravnemu odboru podal določene predloge za saniranje tovarne, vendar UO meni, da je tematika take narave, da zahteva detajlen sanacijski program, jasne zadolžitve in zadolžence, kar mora biti vodilo za delo upravnega 'odbora do konca leta. UO bo o tem detaljneje razpravljal na prihodnji seji in delavskem svetu podal svoje poročilo. ® Skupne službe združenega podjetja, kj so zadolžene za razvoj in program po-, djetja, naj takoj rešijo nevzdržno situacijo pri prekrivanju proizvodnje s tovarno RIZ. Odprto in nerešeno je vprašanje proizvodnje TV enot gramofonov in zvočnikov. Zahtevamo, da se ugotovi rentabilnost proizvodnje s posebnim poudarkom na že obstoječo amortizira-nost strojev in tehnično izvedbo artiklov. Istočasno naj se za predlagano ukinitev oz. preselitev proizvodnje zagotovi proizvodnja v takem obsegu, in takega tehničnega značaja, da bo že obstoječi strojni park vsaj tako zaseden kot danes. • Programsko razvojne službe združenega podjetja naj se ne samo trenutno, temveč tudi v perspektivi prihodnjega leta skupno s službo Marketinga obvežejo dati tovarni Avtomatiki odgovarjajoči program za leto 1970. O Zahtevamo, da se na DS ZP dokončno odloči vprašanje kreditiranja tovarne Sežana in neplačevanja obveznosti s strani tovarne RIZ. To zahtevo postavljamo zato, ker CUO ni dal dokončnega odgovora, ki je bil zahtevan ž dopisom uprave x dne 5. 7. 1968. Q Želimo, da se dokončno reši vprašanje kompenzacije med uvozno in izvozno organizacijo našega podjetja za firmo BRAUN, ki od vsega začetka posla; z nemškim partnerjem ni rešena; vkljub večkratni urgenci naše uprave in strokovnih služb. ® Ugotavljamo, da vsi naši «napori in zahteve po sanacijskem kreditu, k| naj bi Ostalim sektorjem je bilo odobreno naslednje število nadur: gospodarski sektor 80 nadur, računovodski sektor 222 nadur ,in tehnični sektor 300 nadur. Upravni odbor zadolžuje tov. direktorja, da do naslednje seje pripravi predlog, v kolikor bodo potrebne dodatne nadure za montažo GR ali obrat Višnja gora; ostalim sektorjem UO dodatnih nadur ne bo odobril, © Upravni odbor je vzel na znanje informacijo vodje gospodarskega sektorja o naročanju materiala, da so vsa okvirna naročila za plan leta 1969 odposlana, med tem ko gredo fiksna naročila v okviru okvirnih planov za I. kvartal 1969 iz tovarne najkasneje do 6. novembra 1968. To so že specifikacije oz. odpoklici, kar nam, če bodo dobave v redu potekale t. j. če bomo imeli na razpolago potrebna finančna sredstva, zagotavlja normalno poslovanje V prvih treh mesecih naslednjega leta. V zadnji oz. 43 številki glasila »Iskra« smo na zadnji strani objavili dve sliki treh upokojenk, žal pa je tiskarski škrat zamenjal besedilo pod fotografijama oz. spada prvo besedilo k drugi sliki in obratna Tako sodi k prvi sliki naslednje besedilo: »ISKRA Sežana: Pred kratkim je bila Invalidsko .upokojena članica našega kolektiva tovarišica Milka Kan-dus, borka od 1942. leta, od katere so se poslovili člani ZB tovarne, ki so ji poklonili (Nadaljevanje s 6. strani) nega transformatorja, vgrajenega v napravi. Glede napetostnega udara zaradi kondenzatorjev je bilo sklenjeno, da se predvideni preskus izvede, če je ka-pacitiivnost večja od 0,5/pF. Razprava o dopustnih preo. bremenitvah je bila zelo dolga. Začela se je prvi dan zasedanja in jo je predsednik prekanil s tem, da delovna skupina »ad hoc« med zasedanjem pripravi kompromisen predlog, ki bo sprejemljiv za obe strani Atlantika. Po" predlogu te delavne skupine je bilo sklenjeno, da je za preskus segrevanja (§11) in izolacije pri obratovalni temperaturi (§13) preobreme. nitvi faktor za aparate na motorni pogon 0,94 in 1,06 UN, za grelne aparate pa 0,9 in 1,1 Pn za preskus delovanja pod preobremenitvijo pa 0,9 in 1,1 Un oziroma 1,2 Pn. Poglavje o zmanjšanju' ra-diofrekvenčnih motenj (§ 14). se popravi v tem smislu, da ta publikacija predpiše sa- skromno darilo In ji zaželeli še mnogo srečnih in zadovoljnih let. Prisrčno slovo je motila praznina, kjer bi mo. ral biti navzoč predstavnik sindikata.« K drugi sliki pa spada tole besedilo: »Angela Smerdel in Francka Orel iz tovarne TEN v Stegnah sta se pred odhodom v zaslužen pokoj za spomin še slikali s svojimi sodelavci«. Uredništvo mo, da deli, ki ustrezajo glede zmanjšanja motenj zahte. vam CISPR, morajo ustrezati v varnostnem pogledu. S tem je bila odpravljena dosedanja praksa CEE, kjer so se varnostne specifikacije spuščale tudi na .področje motenj, kar pa ni bilo prav. O preskusu na vlago je bilo sklenjeno, da se predpdso. vanje opreme -prepusti TO 50. To velja tudi za angleški predlog zd novo napravo za umetni dež. Pač pa so spremenjeni pogoji za preskus v vlažni komori, kjer mora biti vlaga 93 ± 2% namesto predložene 85 it .5%. Za preskusno napetost za aparate na motorni pogon je bal sprejet kompromis 1250 V (namesto ameriškega 900 V in evropskega (CEE) 1500 V), medtem ko je 'za grelne aparate ostalo 1250 V v hladnem in 1000 V v toplem stanju, kakor je že po CEE. Prav tako so ostale nespremenjene vrednosti CEE (publ. 10 in. 11) za površinske toke. Za odločitev dopustnega segret j a navitij sta bili po-stavijeaii za osnovo publikaciji IEC 34 in -85, s tem da se upošteva temperatura okolja 25c C. Obravnava predlogov za se. salnike in likalnike. je pa bila zaradi pomanjkanja čaša kratka in se je nanašala samo na raj va-žn e j ša spor na vprašanja, med katerimi velja posebej omeniti, da sesalniki razredov O in OI niso dovoljeni in da je treba vprašanja števila vzrocev za likalnike, čas obratovanja in pre. skus na. višine preveriti, pre-. den se dokončno sprejmejo v publikacijo. Po koncu razprave o predloženih predlogih je bila večina mnanja, da predlogi še niš® zreli za odobritev po pravilu 6 mesecev, temveč, naj sekretariat pripravi novo besedilo za Obravnavo na zasedanju odbora prihodnje leto. Franc MLAKAR, dipl. ing. ZAHVALA Ob prerani smrti mojega moža RUDOLFA KRULCA se s strtim srcem zahvaljujem sodelavcem obrata »Ki-noaikustilka« tovarne »Elek-tromeihanike« Kranj za izraze sožalja in poklonjeni venec, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žena Greta Krulc ZAHVALA Ob smrti naše mame ANE TOMAZIN se iskreno zahvaljujemo vsem . sodelavkam in sodelavcem ATN — ploščati rele in finančni službi — Elektrarne-hanika. Kranj za izraženo sožalje, poklonjena venca,, denarno pomoč in spremstvo na njeni Zadnji pota. Hčerki Marija, Ana - in sin Janez ISKRA- glasilo delovne* ga kolektiva Iskra industrij« za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik-Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — iriia-Ja tedensko — Rokopisov n® vračamo — Tisk to klišeji* »CP Gorenjaki ttok« K**®! Popravek nam omogočili odpisovanje nekurantnih zalog (Ag-5) niso uspeli, zato prosimo, najvišji samoupravni organ našega združenega podjetja, da to vprašanje ponovno prouči in pošlje zahtevo s tega mesta merodajnim službam združenega podjetja in Republiškemu rezervnemu skladu. Vse navedene sklepe daje upravni odbor v potrditev delavskemu svetu tovarne; ki naj jih posreduje za na-dalnje ukrepanje samoupravnim organom podjetja. © Upravni odbor je na osnovi poročila o izvršitvi operativnega plana za mesec oktober, ki .je od planiranih 7,826.998 N din dosežen v višini 7.060,982 N din, sprejel sklep ,da se osebni dohodki zaradi slabega izpolnjevanja plana izplačajo v višini 85 %. © Upravni odbor je za mesec november odobril skupaj 6.277 nadur in sicer na osnovi predloga gospodarske komisije, ki je glede na potrebe tržišča in vprašanje rentabilnosti proizvodnje, proizvodnemu sektorju nadure zmanjšala od planiranih 13.487 na 5.675 nadur. Otoče: tov. Edo Zaplotnik dela v orodjarski delavnici kot rezkalec Zasedanje tehniškega odbora 61 (varnost izdelkov široke potrošnje) mednarodne elektrotehniške komisije